EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,7.6.2018

COM(2018) 435 final

2018/0224(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2018) 291 final}
{SWD(2018) 307 final}
{SWD(2018) 308 final}
{SWD(2018) 309 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi in cilji

1.okvirni program za raziskave in inovacije „Obzorje Evropa“, vključno z določitvijo pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije – v nadaljnjem besedilu: PDEU),

2.posebni program za izvajanje programa „Obzorje Evropa“ („PDEU“),

3.program raziskovanja in usposabljanja na podlagi Pogodbe Euratom, ki dopolnjuje Obzorje Evropa, skupaj z

4.zadevno oceno učinka ter ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga.

V predlogu uredbe …/…/EU Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega obrambnega sklada za obdobje 2021–2027 je predlagan poseben program za raziskave na področju obrambe.

Konkretno bo program Obzorje Evropa bo okrepil znanstveno-tehnološke temelje Unije, da se bo lažje spopadla s velikimi svetovnimi izzivi našega časa in prispevala k ciljem trajnostnega razvoja. Hkrati bo okrepil konkurenčnost Unije, tudi njenih gospodarskih panog. Program Obzorje Evropa bo prispeval k uresničevanju strateških prednostnih nalog Unije ter podpiral razvoj in izvajanje njenih politik. V hitro se spreminjajočem svetu je uspeh Evrope vse bolj odvisen od njene sposobnosti, da odlične znanstvene rezultate pretvori v inovacije, ki resnično koristijo našemu gospodarstvu in kakovosti življenja ter ustvarjajo nove trge z bolj kvalificiranimi delovnimi mesti.

Program„Obzorje Evropa“ za doseganje tega cilja in na podlagi uspešnosti predhodnega programa še naprej združeno podpira celotni ciklus raziskav in inovacij.

Načelo enotnega sklopa pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov je ohranjeno, ta pravila pa so v tem predlogu še izboljšana.

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Okvirni program je vodilni program Unije za podporo raziskavam in inovacijam od zasnove do tržne uvedbe. Njegov namen je dopolniti nacionalno in regionalno financiranje. Okvirni program že zagotavlja edinstveno evropsko dodano vrednost pri podpiranju konkurenčnosti in sodelovanja na vsej celini za najboljšo znanosti in inovacije. To je zagotovilo znanstvene preboje, povečanje konkurenčnosti in rešitve za družbene izzive. Namen novega predlaganega okvirnega programa Obzorje Evropa je, da bi imel še večji vpliv od sedanjega programa Obzorje 2020, ki na splošno velja za sredstvo za doseganje visokih ciljev Evrope. Ker se značaj raziskav in inovacij v okviru svetovne konkurence hitro spreminja, je javna podpora raziskav in inovacij potrebnejša kot kdaj koli prej, zlasti na ravni Unije, kjer je dodana vrednost nesporna. Predlog je popolnoma v skladu s programom Komisije za raziskave in inovacije, vključno s krovnim ciljem vložitve 3 % BDP Unije v raziskave in razvoj, pa tudi s sporočilom Prenovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije – priložnost Evrope, da oblikuje svojo prihodnost (prispevek Evropske komisije na neuradnem srečanju voditeljev 16. in 17. maja 2018).

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je popolnoma skladen z veljavnimi politikami Unije. Program Obzorje Evropa je bil razvit ob upoštevanju sedanjih prednostnih nalog Komisije, politike proračuna, usmerjenega v rezultate (v skladu s katero morajo programi Unije za porabo sredstev – bolj kot kdaj koli prej – zagotoviti stroškovno učinkovitost), izvajanja agende za trajnostni razvoj do leta 2030, izvajanja globalne strategije Unije in predloga Komisije o naslednjem dolgoročnem proračunu Unije.

Naložbe v raziskave in inovacije se bodo medsebojno dopolnjevale in krepile z naložbami v druge programe Unije. Rezultati raziskav in inovacij se bodo izkoriščali v sinergiji z drugimi programi Unije, da se spodbudi njihovo sprejetje na nacionalni in regionalni ravni ter s tem čim bolj poveča evropski potencial za inovacije. To bodo dopolnjevale učinkovite komunikacijske in promocijske kampanje na področju raziskav in inovacij, namenjenih državljanom. Medsebojno dopolnjevanje in sinergija pri podpori in izkoriščanju raziskav in inovacij v celotnem dolgoročne proračunu Unije bosta v največji možni meri dosežena s strateškim procesom načrtovanja raziskav in inovacij, ki bodo dovolj prožne, da se bodo Komisija in institucije Unije lahko hitro odzvale na nujne potrebe in nove prednostne naloge.

Predlog je tudi popolnoma v skladu s pristopom na podlagi postopka usklajevanja gospodarske politike v okviru evropskega semestra. Te povezave bi bilo treba nadaljevati in okrepiti, pri tem pa izhajati iz ustreznih dosedanjih prispevkov v okviru programa Obzorje 2020 za podporo strukturnih reform za boljšo kakovost in učinkovitost nacionalnih sistemov raziskav in inovacij na treh ravneh: z znatnimi naložbami v znanstveno-tehnološke raziskave in inovacije; z ustvarjanjem poslovnega okolja, ki bo bolj naklonjeno inovacijam in manj nenaklonjeno tveganju; z omogočanjem podpore evropskih državljanov med hitrim, viharnim prehodom v znamenju inovacij, digitalizacije in svetovnih megatrendov, kot sta umetna inteligenca in krožno gospodarstvo. 

Ukrepe Programa bi bilo treba uporabljati za reševanje nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe, in sicer sorazmerno, ne da bi podvajali ali izrivali zasebno financiranje, in tako, da bo nastajala jasna evropska dodana vrednost. Tako bo zagotovljena skladnost ukrepov programa in pravil EU o državni pomoči, s čimer bo preprečeno neutemeljeno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Unija ima na podlagi člena 4(3) PDEU na tem področju deljeno (vzporedno) pristojnost. Za obravnavo problemov, s katerimi se Evropa trenutno srečuje, mora Unija vlagati v raziskave in razvoj, da bi dosegla ekonomijo obsega, razsežnosti področja in hitrosti. Dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih financira Unija, ustvarjajo dokazljive koristi v primerjavi z nacionalno in regionalno podporo raziskav in inovacij. Ustvarjajo kritično maso za obravnavo svetovnih izzivov; s konkurenčnim financiranjem krepijo znanstveno odličnost Unije; ustvarjajo čezmejne, multidisciplinarne mreže; krepijo človeški kapital; dajejo strukturo nacionalnim sistemom raziskav in inovacij; povečujejo konkurenčnost Unije ter ustvarjajo nove tržne priložnosti.

•Sorazmernost

Z ukrepi na ravni Unije bo omogočeno nadnacionalno sodelovanje in konkurenca na svetovni ravni, s čimer bo zagotovljeno, da bodo izbrani najboljši predlogi. S tem se viša stopnja odličnosti in zagotavlja prepoznavnost vodilnih raziskav in inovacij, pa tudi podpira nadnacionalna mobilnost in se privabljajo najbolj nadarjeni udeleženci. Program na ravni Unije zagotavlja najboljše možnosti za prevzemanje zelo tveganih in dolgotrajnih raziskav in inovacij, pri čemer se porazdeli tveganje, razširi področje uporabe in dosežejo ekonomije obsega, kakršnih sicer ne bi bilo mogoče doseči. Zlasti na področju inovacij si je treba prizadevati za povezave z nacionalnimi pobudami.

Lahko spodbudi tudi dodatne javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije, prispeva k dodatni krepitvi področja raziskav in inovacij v Evropi ter pospeši komercializacijo in širjenje inovacij. Programi na ravni Unije lahko podpirajo tudi oblikovanje politik in cilje politik.

Predlagani ukrepi ne presegajo okvirov, ki so potrebni za uresničitev ciljev Unije.

•Izbira instrumenta

Tako kot v preteklosti je pravni akt v obliki uredbe, saj zagotavlja pravice in obveznosti upravičencem, je v celoti zavezujoč in se neposredno uporablja v vseh državah članicah Unije in državah, pridruženih okvirnemu programu.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Ta pobuda temelji na povratnih informacijah zainteresiranih strani, ugotovitvah vmesnih ocen sedanjih programov, naknadnih ocenah prejšnjih programov in dejavnostih predvidevanja.

(a)nadaljevati poenostavitve;

(b)podpreti prodorne inovacije;

(c)doseči večji vpliv z osredotočenjem na naloge in udeležbo državljanov;

(d)povečati sinergije z drugimi programi financiranja Unije in politikami Unije;

(e)okrepiti mednarodno sodelovanje;

(f)povečati odprtost ter

(g)racionalizirati področje financiranja.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

·Strukturo treh stebrov programa Obzorje 2020 bi bilo treba ohraniti, čeprav je potrebna boljša povezanost med stebri.

·Za uspešne programe za posamezne raziskovalce (ERC, MSCA) je treba zagotoviti večji proračun.

·Glavni model financiranja bi morala biti še naprej nepovratna sredstva, po potrebi dopolnjena s posebnimi finančnimi instrumenti.

·Podpreti bi bilo treba dejavnosti, ki pomagajo pri širjenju ali izmenjavi odličnosti.

·Za širitev sodelovanja so pomembni skupni raziskovalni projekti manjšega obsega.

·Naloge imajo vse značilnosti učinkovite poti naprej.

·Državljani bi morali bolj sodelovati v okvirnem programu.

·Evropski svet za inovacije bi moral pospeševati inovacije na evropski ravni.

·Treba je spodbuditi mednarodno sodelovanje pri obravnavi svetovnih izzivov.

·Podatki in znanje iz projektov, financiranih s sredstvi Unije, bi morali biti dostopni vsem:

·Obstaja izrazita potreba po poenostavitvi področja raziskav in inovacij.

·Sinergije z ostalimi programi Unije je težko doseči, vendar so nujne.

·Postopek načrtovanja programov za razpise in naloge je treba izboljšati.

·Prizadevanja za poenostavitev je treba nadaljevati ter

·sposobnost merjenja in komunikacije je ključnega pomena.

•Zunanje strokovno znanje

Komisija se je precej oprla na zunanje strokovno znanje. Sem spadajo zlasti priporočila in ugotovitve skupine na visoki ravni, ki ji predseduje Pascal Lamy, predstavljene v poročilu LAB – FAB – APP: Investing in the European future we want (Vlaganje v evropsko prihodnost, kot si jo želimo), poročilo neodvisne skupine na visoki ravni za zagotavljanje čim večjega učinka programov EU za raziskave in inovacije, sprejeto julija 2017.

Januarja 2017 je bila ustanovljena Skupina inovatorjev na visoki ravni Evropskega sveta za inovacije in dobila pooblastilo, da podpre Evropsko komisijo pri razvoju Evropskega sveta za inovacije (EIC). Januarja 2018 je bilo sprejeto poročilo Europe is back: Accelerating breakthrough innovation (Evropa je spet tu: Pospeševanje prodornih inovacij) s 14 priporočili.

Na podlagi priporočil iz Lamyjevega poročila o nalogah je bil imenovan zunanji strokovnjak, da Komisiji svetuje o pristopu, usmerjenem v naloge. Februarja 2018 je prof. Mariana Mazzucato predložila poročilo „Mission-Oriented Research & Innovation in the European Union – A problem-solving approach to fuel innovation-led growth “ 1 (Raziskave in inovacije, usmerjene v naloge, v Evropski uniji – pristop na podlagi reševanja problemov za spodbujanje rasti s pomočjo inovacij), v katerem je predlagala pet ključnih meril za izbor nalog na ravni Unije.  

Poleg tega je strateška skupina na visoki ravni za industrijske tehnologije, ki ji predseduje prof. Jürgen Rüttgers, predlagala novo opredelitev ključnih omogočitvenih tehnologij in priporočila, kako bi zagotovili čim večji prispevek teh tehnologij k vključujoči rasti in demokraciji, blaginji, večji enakopravnosti in boljšim delovnim mestom.

Obsežen seznam poročil in študij skupin na visoki ravni je na voljo v prilogi k oceni učinka.

•Ocena učinka

Ta predlog je podprt z oceno učinka. Mnenje Odbora za regulativni nadzor je bilo „pozitivno s pridržki“, v njem je bilo priporočeno, da naj se bolje opiše (i) ravnovesje med stebri Programa, (ii) utemeljitev in dodana vrednost (EIC) in nalog raziskav in inovacij ter (iii) racionalizirani mehanizmi doseganja rezultatov 2 .

V gospodarstvu, ki sodeluje v svetovni konkurenci in vse bolj temelji na znanju, raziskave in inovacije narekujejo produktivnost in konkurenčnost naprednega gospodarstva, kakršno je evropsko: približno dve tretjini evropske gospodarske rasti v zadnjih desetletjih temelji na inovacijah. Usmerjajo in podpirajo nova, boljša delovna mesta ter razvoj dejavnosti, za katere je potrebno veliko znanja, in predstavljajo več kot 33 % celotnega števila zaposlenih v Evropi. Evropa mora ohraniti in celo stopnjevati svoje tehnološke, industrijske in inovacijske zmogljivosti na trajnosten način na strateških področjih, na katerih temeljijo naša družba, gospodarstvo in mednarodne obveznosti.

Več je treba narediti za spodbujanje inovacij po vsej Evropi, kar je podlaga za ohranjanje družbeno-gospodarskega modela in vrednot Evrope. Pričakovani učinki nadaljevanja Programa so bili analizirani v oceni učinka. V primerjavi s sedanjim programom se načrtuje, da bo program „Obzorje Evropa“ ustvaril:

·več novega znanja in tehnologij, pri čemer bo spodbujal znanstveno odličnost in pomemben znanstveni vpliv. Program bo še naprej spodbujal čezmejno sodelovanje med vrhunskimi znanstveniki in inovatorji, ki omogoča nadnacionalno in medsektorsko usklajevanje med javnimi in zasebnimi naložbami v raziskave in inovacije. Program Obzorje 2020 je že pritegnil najboljše svetovne raziskovalne institucije in raziskovalce, podprl 340 000 raziskovalcev ter razvil visoko usposobljen človeški kapital Evrope. Znanstvene objave v okviru programa Obzorje 2020 so na svetovni ravni (citirane so več kot dvakrat pogosteje od svetovnega povprečja) in so prispevale k najpomembnejšim znanstvenim prebojem.

·pozitivni učinki na rast, trgovanje in naložbene tokove ter na kakovost delovnih mest in mednarodno mobilnost raziskovalcev v evropskem raziskovalnem prostoru. Program naj bi v 25 letih zagotovil povečanje BDP v povprečju za 0,08 %–0,19 %, kar pomeni, da bo vsak investiran evro v tem obdobju potencialno ustvaril donos v BDP v višini do 11 evrov. Naložbe Unije v raziskave in inovacije naj bi po ocenah neposredno ustvarile 100 000 novih delovnih mest v dejavnostih raziskav in inovacij v „fazi naložb“ (2021–2027). Gospodarska dejavnost, ki bo nastala zaradi programa, naj bi v obdobju 2027–2036 posredno spodbudila nastanek do 200 000 delovnih mest, od tega 40 % visoko kvalificiranih.

·pomemben družbeni in okoljski vpliv. Ta vpliv bo nastal z razširjanjem, izkoriščanjem in uvajanjem znanstvenih rezultatov in njihovo pretvorbo v nove proizvode, storitve in procese, kar bo pripomoglo k uspešnemu uresničevanju političnih ciljev ter inovacijam na družbenem in okoljskem področju.

Ti učinki pomenijo, da so potencialni stroški nenadaljevanja programa Unije za raziskave in inovacije (tj. stroški „brez Evrope“) precejšnji. Nenadaljevanje bi lahko povzročilo zmanjšanje konkurenčnosti in rasti (do 720 milijard EUR izgubljenega BDP v 25 letih 3 ), močno zmanjšanje zasebnih in nacionalnih naložb, ki jih zdaj pritegne sofinanciranje na ravni Unije, in precejšnje zmanjšanje družbenih, okoljskih in gospodarskih učinkov.

Poleg tega bo novi program še poenostavil pravila, povečal pravno varnost ter zmanjšal upravno breme za upravičence in upravitelje programov.

•Poenostavitev

Poenostavitev je ključna za doseganje ciljev programa Obzorje Evropa. Da bi privabili najboljše raziskovalce in najbolj inovativne podjetnike, mora biti upravno breme za sodelovanje čim manjše.

Glavni elementi poenostavitve, ki so večinoma vključeni v pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov (dodatne podrobnosti so na voljo v nadaljevanju):

–ohranjanje ukrepov za poenostavitev, ki so bili uporabljeni v programu Obzorje 2020 in jih udeleženci cenijo, kot so struktura programa s tremi stebri, enostavni model financiranja in portal za udeležence;

–poenostavitev področja financiranja: npr. racionaliziran je pristop k partnerstvu, pri katerem so samo tri vrste in jasen sklop meril za njihovo izbiro in izvedbo, kar bo zagotovilo, da bodo prispevali k splošnim in specifičnim ciljem programa Obzorje Evropa;

–nadaljnja poenostavitev sedanjega sistema povračil dejanskih stroškov, zlasti stroškov osebja;

–širše sprejemanje običajnih računovodskih praks upravičencev, zlasti za notranje zaračunavanje in storitve, ki bi veljalo tudi za velike raziskovalne infrastrukture, enakovredne tistim iz programa Obzorje 2020;

–širša uporaba poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov, ki je predvidena z novo finančno uredbo, zlasti s pavšalnim financiranjem projektov na ustreznih področjih, ob upoštevanju spoznanj iz pilotnega projekta v okviru programa Obzorje 2020;

–več vzajemnega upoštevanja revizij, da bi zmanjšali breme revizij za upravičence, ki sodelujejo v več programih financiranja EU;

–razširitev sklada za jamstvo udeležencev (preimenovanega mehanizma vzajemnega zavarovanja) na upravičence katerega koli programa Unije z neposrednim upravljanjem in za ukrepe, ki se ne krijejo iz sklada v okviru programa Obzorje 2020 (člen 185 pobud);

–prejetje pečata odličnosti, za katerega lahko predlogi dobijo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;

–ohranjanje ključnih elementov postopka ocene in izbire predloga v vseh delih programa Obzorje Evropa. Vendar se bo zahteval širši nabor strokovnih znanj glede na vsebine razpisov, vključno s strokovnim znanjem skupin uporabnikov in organizacij civilne družbe 4 . Novost v pristopu, ki temelji na nalogah, bo prehod od ocenjevanja odličnosti in vpliva zgolj na ravni posameznih predlogov k temu, da se bo ocenjevalo tudi, kako se lahko odlični predlogi povežejo v portfelj. Najpomembnejša načela so vnaprej opredeljena v pravilih, v programih dela pa bodo na voljo dodatne informacije o uporabi meril za dodelitev ob upoštevanju ciljev razpisa in instrumentov (na primer vidiki, ki jih je treba upoštevati pri postopkih ocenjevanja).

Poleg poenostavitve temeljnih pravnih aktov programa Obzorje Evropa bodo izvedeni tudi ukrepi za poenostavitev izvajanja, najprej v vzorcih sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki bo zajela vse postopke, dokumentacijo, službe za pomoč uporabnikom, podporne storitve in sisteme IT, da bi se dodatno zmanjšalo upravno breme za udeležence in pospešil postopek dodeljevanja sredstev. Komisija bo te elemente za boljše izvajanje pripravila ob posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in vzporedno z zakonodajnim postopkom.

•Temeljne pravice

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva priznana načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračun za vse predloge je predstavljen v sedanjih cenah. Komisija lahko za izvajanje programa „Obzorje Evropa“ na podlagi analize stroškov in koristi še naprej uporablja izvajalske agencije.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija lahko na podlagi izida obvezne analize stroškov in koristi poveča delež proračuna, ki se prenese na izvajalske agencije. Glede na nove elemente v področju uporabe novega okvirnega programa (npr. naloge in Evropski svet za inovacije) ter povečanje proračuna, ki se prenaša na agencije, bo treba spremeniti pristojnosti agencij 5 .

Ta pristop bo omogočil zmanjšanje upravnih stroškov, izboljšanje sinergij z drugimi programi in pripomogel k večji osredotočenosti na uspešnost.

Dejavnosti s posebej bistveno vsebino politike načeloma ni mogoče prenesti na izvajalske agencije, v skladu s strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov pa bodo okrepljene povratne informacije s podatki o raziskavah in inovacijah ter rezultati, ki jih bodo te agencije posredovale za Komisiji , da bi okrepili podlago izsledkov za oblikovanje politik.

Ocenjevanje bo opravljeno v skladu z odstavkoma 22 in 23 medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 6 , v katerem so vse tri institucije potrdile, da bi bilo treba pri ocenah učinka možnosti za nadaljnje ukrepanje izhajati iz ocen obstoječe zakonodaje in politike. Pri ocenjevanju bodo ocenjeni učinki programa na terenu na podlagi kazalnikov/ciljnih vrednosti programa in podrobne analize stopnje, do katere je mogoče šteti, da je program pomemben, učinkovit in uspešen, da daje dovolj dodane vrednosti Unije in da je skladen z drugimi politikami Unije. V njih bodo vključene izkušnje, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti pomanjkljivosti/težave ali možnosti za nadaljnje izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov ter pripomoči k izkoriščanju/učinku teh ukrepov.

Da bi bilo mogoče bolje slediti učinkom programa in jih sporočati, bo sistem spremljanja in ocenjevanja sestavljen iz treh glavnih gradnikov:

·letnega spremljanja uspešnosti programa: spremljanja kazalnikov kratko-, srednje- in dolgoročne učinkovitosti v skladu s ključnimi potmi do učinkov v smeri ciljev Programa, po možnosti na podlagi referenčnih in ciljnih vrednosti;

·stalnega zbiranja podatkov o upravljanju in izvajanju programa;

·dveh celovitih (meta)ocen programa na vmesni stopnji in po koncu izvajanja. Te ocene bodo izhajale iz usklajenih ocen vsakega dela programa, vrste ukrepov in mehanizma za doseganje rezultatov v skladu s skupnimi ocenjevalnimi merili in standardnimi metodologijami ter bodo upoštevane pri prilagoditvah programa.

Poti do učinkov in z njimi povezani kazalniki poti do učinkov bodo dajale strukturo letnemu spremljanju uspešnosti programa glede na njegove cilje. Te poti odražajo tri kategorije vplivov, ki se med seboj dopolnjujejo, in pri tem odražajo nelinearni značaj naložb v raziskave in inovacije:

1.znanstveni vpliv: povezan s podporo ustvarjanju in razširjanju visokokakovostnega novega znanja, spretnosti in tehnologij ter rešitev za svetovne izzive;

2.družbeni vpliv: povezan s krepitvijo vpliva raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik EU in podporo uvajanja inovativnih rešitev v industriji in družbi za obravnavo svetovnih izzivov;

3.gospodarski učinek: povezan s spodbujanjem vseh oblik inovacij, vključno s prodornimi inovacijami, in krepitvijo tržne uporabe inovativnih rešitev.

Za vsako od teh kategorij vpliva se bodo uporabljali približni kazalniki za sledenje napredku, ki bodo razlikovali med kratkoročnim, srednjeročnim in dolgoročnim obdobjem.

Podatki o upravljanju in izvajanju 7 za vse dele Programa in vse mehanizme doseganja rezultatov se bodo še naprej zbirali v skoraj realnem času. Zbirali se bodo centralizirano in usklajeno. Še naprej bodo v skoraj realnem času javno dostopni na posebnem spletnem portalu tako, da jih bo mogoče pridobiti po delih programa, vrstah ukrepov in vrstah organizacij (vključno s posebnimi podatki za MSP). Med njimi bodo tudi predlogi, vloge, podatki o sodelovanju in projekti (številka, kakovost, prispevek Unije itd.), stopnje uspeha, profili ocenjevalcev, vložnikov in sodelavcev (deloma na podlagi enotnih identifikatorjev, vključno s podatki o državi, spolu, prometu, vlogi v projektu itd.), izvajanje (vključno s časom za dodelitev nepovratnih sredstev, stopnjo napake, stopnjo zadovoljstva, stopnjo tveganja itd.), komunikacija, razširjanje in izkoriščanje dejavnosti ter prispevek k podnebnim in okoljskim ciljem Unije. Da bi bolje sledili naložbam, ki vodijo v družbo znanja, se lahko med trajanjem programov zbirajo podatki o sredstvih Unije, dodeljenih za izkoriščanje in uvajanje rezultatov raziskav in inovacij, zlasti iz okvirnih programov.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Obzorje Evropa je nov okvirni program, ki je začrtan za čim večji učinek glede na spreminjajočo se naravo raziskav in inovacij, njegova zgradba pa je zasnovana za večjo usklajenost in uspešnost. Predlagana je struktura treh stebrov, pri čemer je vsak steber povezan z drugimi in ga dopolnjujejo temeljne dejavnosti za krepitev evropskega raziskovalnega prostora.

Struktura treh stebrov

Prvi steber „Odprta znanost“ bo zagotovil trdno kontinuiteto s programom Obzorje 2020 pri podpiranju znanstvene odličnosti s pristopom od spodaj navzgor, da se okrepijo vodilni položaj EU na področju znanosti, visokokakovostno znanje ter razvoj znanj in spretnosti preko Evropskega raziskovalnega sveta, ukrepov Marie-Skłodowska Curie in raziskovalnih infrastruktur. Načela in prakse odprte znanosti bodo vključene povsod v Programu.

Drugi steber „Svetovni izzivi in konkurenčnost industrije“ bo nadaljeval delo na področju družbenih izzivov in industrijskih tehnologij v pristopu, usmerjenem bolj „od zgoraj navzdol“, ki bo obravnaval izzive politik in konkurenčnosti na ravni EU in svetovni ravni. Ti izzivi so povezani v pet sklopov („zdravje“, „vključujoča in varna družba“, „digitalno in industrija“, „podnebje, energija in mobilnost“ ter „Hrana in naravni viri“), ki so usklajeni s prednostnimi nalogami Unije in svetovne politike (cilji trajnostnega razvoja), njihovi ključni gonili pa sta sodelovanje in konkurenčnost. Povezovanje v sklope, od katerih ima vsak več področij ukrepanja, je zasnovano tako, da bo spodbudilo sodelovanje, ki bo presegalo meje med disciplinami, sektorji in politikami ter bo mednarodno, s tem pa bo njegov vpliv večji in bo bolje zajel možnosti za inovacije, ki so pogosto največje na stiku med disciplinami in sektorji.

Poleg rednih razpisov za zbiranje predlogov bo uvedeno omejeno število zelo prepoznavnih nalog. Te naloge bodo zasnovane v okviru procesa strateškega načrtovanja. Naloge, katerih cilji bodo visoki, toda vezani na roke, bi morale nagovarjati javnost in se obračati nanjo, kjer je primerno. Sooblikovale jih bodo države članice, Evropski parlament, zainteresirane strani in državljani.

Drugi steber kaže ključno vlogo industrije pri doseganju vseh ciljev programa. Da bi Unija zagotovila konkurenčnost industrije in zmogljivosti za reševanje svetovnih izzivov v prihodnosti, mora okrepiti in ohraniti svoje tehnološke in industrijske zmogljivosti na ključnih področjih, ki so podlaga za preoblikovanje našega gospodarstva in družbe. Prednost bodo imele naložbe v ključne omogočitvene tehnologije prihodnosti.

Drugi steber bo zagotavljal tudi znanstvene dokaze in tehnično podporo politikam Unije, tudi preko dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča. S pomočjo tega stebra bodo uresničeni cilji politike Unije v duhu načela inovativnosti, kot je bilo predstavljeno v sporočilu Evropske komisije z dne 15. maja 2018 z naslovom Obnovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti temu, v kolikšni meri pri raziskavah sodelujejo subjekti iz tretjih držav z nizkim ali srednjim dohodkom in financiranju takih subjektov.

Inovacije bo podpiral program v celoti, tretji steber „Odprte inovacije“ pa se bo osredotočil na širjenje prodornih inovacij in inovacij, ki ustvarjajo trg, z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije, podporo širjenju evropskih inovacijskih ekosistemov in stalno podporo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). EIT bo inovatorjem z velikim potencialom nudil storitve „vse na enem mestu“. Dejavnosti bodo opredeljene predvsem po načelu „od spodaj navzgor“. To naj bi znatno poenostavilo in racionaliziralo sedanjo podporo ter zapolnilo morebitne vrzeli med financiranjem z nepovratnimi sredstvi v drugih delih programa „Obzorje Evropa“ in finančnimi instrumenti sklada InvestEU. Podpora bo zagotovljena tudi za sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi agencijami za inovacije in sodelovanje med temi agencijami, a tudi za katerega koli javnega in splošnega ali sektorskega akterja na evropskem področju inovacij.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo dopolnjeval Evropski svet za inovacije s spodbujanjem trajnostnih inovacijskih ekosistemov ter razvojem podjetniških in inovacijskih znanj in spretnosti na prednostnih področjih preko skupnosti znanja in inovacij. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bo prispeval k podjetniški preobrazbi univerz v EU, njegove dejavnosti pa bodo dosegle največje možne sinergije z ukrepi v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ in se z njimi dopolnjevale.

Gospodarska in družbena blaginja Evrope ter kakovost našega življenja in delovnih mest ter okolja sta odvisna od njene sposobnosti za ustvarjanje znanja in inovacije. Pristop od spodaj navzgor v okviru prvega in tretjega stebra je namenjen predvsem krepitvi odličnosti, ustvarjanju znanja in inovacij ter spodbujanju večjih naložb, zlasti v nova, hitro rastoča področja vrhunske znanosti ter prodorne inovacije s potencialom za razširitev. Te so ključnega pomena za reševanje vrzeli v znanju in inovacijah ter krepitev znanstvene in tehnološke baze EU, s čimer podpirajo strateške cilje in prednostne naloge politik Unije ter prispevajo k dolgoročni rasti in konkurenčnosti.

Podlaga za te tri stebre bodo dejavnosti za krepitev Evropskega raziskovalnega prostora, zlasti: izmenjava odličnosti, da bi v celoti izkoristili potencial v državah, ki so manj uspešne na področju raziskav in inovacij, tako da bodo dosegle Unijine visoke standarde (npr. preko povezovanja, tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in predsedovanja ERP); reforma in širitev evropskega sistema raziskav in inovacij, ki zajemajo naslednjo generacijo instrumenta za podporo politikam.

V tem delu bodo med drugim dejavnosti: predvidevanja, spremljanja in ocenjevanja okvirnega programa ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov, posodobitve evropskih univerz, podpore razširjenemu mednarodnemu sodelovanju; ter v zvezi z znanostjo, družbo in državljani.

Struktura treh stebrov bo okrepila notranjo skladnost različnih delov za doseganje ciljev na ravni programa. Jasno opredeljene in komplementarne utemeljitve za ukrepanje bodo povečale medsebojno povezanost, pri čemer sta skupna elementa odprta znanost in odprte inovacije. Zagotovila bo sistemski pristop, ki temelji na ciljih in za boljši učinek presega meje med različnimi disciplinami in izoliranimi področji. Na primer naloge bodo imele učinke privlačevanja na dejavnosti iz stebra odprte znanosti in odprtih inovacij, inovacije z možnostmi za hitro povečanje obsega, ki izhaja iz sodelovanja pri raziskavah, potrditve koncepta Evropskega raziskovalnega sveta ali skupnosti znanja in inovacij inštituta EIT, pa bodo hitro usmerjene na Evropski svet za inovacije. Strateško načrtovanje bo še okrepilo notranjo povezanost Programa.

Medsektorski elementi

Program „Obzorje Evropa“ znatno okrepil mednarodno sodelovanje, ki je ključnega pomena za zagotovitev dostopa do nadarjenosti, znanja, strokovnega znanja in izkušenj, zmogljivosti in trgov po vsem svetu za učinkovito obravnavo svetovnih izzivov in uresničevanje globalnih zavez. Okvirni program bo okrepil sodelovanje in razširil pridružitvene sporazume, da bi vključil države z odličnimi znanstvenimi, tehnološkimi in inovacijskimi zmogljivostmi. Program bo še naprej financiral subjekte iz držav z nizkimi do srednjimi prihodki, subjekte iz industrializiranih in hitro rastočih gospodarstev pa bo financiral le, če imajo ključne kompetence ali zmogljivosti.

Načelo odprte znanosti bo postalo način delovanja novega Programa. Preseglo bo politiko odprtega dostopa iz programa Obzorje 2020 in zahtevalo takojšen prosti dostop do publikacij in podatkov (s trdnimi možnostmi izvzetja za slednje) ter načrte za upravljanje raziskovalnih podatkov. Program bo spodbujal široko uporabo podatkov FAIR (findable, accessible, interoperable, re-usable, tj. podatkov, ki jih je mogoče najti, so dostopni, interoperabilni in se lahko ponovno uporabijo) ter podprl dejavnosti za izboljšanje znanj in spretnosti raziskovalcev v odprti znanosti in sisteme nagrajevanja, ki jo spodbujajo. Raziskovalna integriteta in znanost za državljane bosta imeli osrednjo vlogo, prav tako tudi razvoj nove generacije kazalnikov za ocenjevanje raziskav.

Pristop programa Obzorje Evropa do partnerjev bo nov in bolj ciljno naravnan. Sedanja množica evropskih partnerstev bo racionalizirana, tako da bodo lahko obstajala še naprej v poenostavljenih oblikah, odprtih za vse (kot so visokošolske ustanove, industrija, države članice in človekoljubne ustanove), hkrati pa bo zagotovljeno, da bodo učinkovito prispevale k splošnim in specifičnim ciljem programa Obzorje Evropa. Zasnovana bodo na podlagi dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva, učinka finančnega vzvoda, dolgoročne finančne zaveze vseh udeleženih strani, prožnosti, skladnosti in komplementarnosti s pobudami EU, nacionalnimi in regionalnimi pobudami. Cilj tega pristopa je okrepiti in racionalizirati število partnerstev, da se ne bi podvajala in da bi bila bolje usklajena s prednostnimi nalogami Unije.

Na voljo bodo tri ravni partnerstev:

(a)skupno načrtovana na podlagi memorandumov o soglasju ali pogodbenih dogovorov s partnerji;

(b)sofinancirana, temelječa na enotnem in prožnem mehanizmu sofinanciranja programa;

(c)institucionalizirana partnerstva (na podlagi člena 185 ali 187 PDEU in uredbe o EIT za skupnosti znanja in inovacij).

Področja partnerstev, tudi morebitnega nadaljevanja obstoječih, bodo ugotovljena med postopkom strateškega načrtovanja (predlagana pravna podlaga določa le instrumente in merila, ki bodo usmerjala njihovo uporabo). Predlogi za prihodnje skupnosti znanja in inovacij EIT bodo navedeni v strateškem inovacijskem programu EIT in v njih bodo upoštevani rezultati procesa strateškega načrtovanja. Teme bodo določene in izbrane tako, da se bodo čim bolj dopolnjevale in dosegale čim večje sinergije z ukrepi v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“.

V procesu strateškega načrtovanja, ki bo deloval kot referenčni okvir za podporo raziskav in inovacij v celotnem proračunu Unije, se bodo močno spodbujale in krepile sinergije med različnimi programi Unije. Tako bodo zagotovljene učinkovite in operativne sinergije z drugimi programi Unije, zlasti za dosego učinkovitejšega stika med znanostjo in politiko, obravnavo potreb politike ter spodbujanje hitrejšega razširjanja in uvajanja rezultatov raziskav in inovacij ter omogočanja delovanja za skupne cilje in skupna področja dejavnosti (kot so področja partnerstev ali področja nalog).

Med temi programi bi bili: skupna kmetijska politika (SKP), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS+), Evropski program za vesolje, Program za enotni trg, Program za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE), Instrument za povezovanje Evrope (IPE); program Digitalna Evropa (DEP); program Erasmus, sklad za strateške naložbe InvestEU ter instrumenti zunanjih ukrepov (instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (NDICI) in instrument za predpristopno pomoč (IPA III). Posebna pozornost bo namenjena povezavam z evropskim semestrom in orodjem za izvajanje reform, tudi preko instrumenta za podporo politikam.

Ti programi se v celoti dopolnjujejo s programom Obzorje Evropa in lahko nudijo podporo za dejavnosti raziskav in inovacij, vključno s predstavitvijo rešitev, prilagojenih posebnim nacionalnim/regionalnim okvirom/potrebam ter dvostranskim in medregionalnim pobudam. Zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj bo podpiral izgradnjo raziskovalno-inovacijskih ekosistemov v državah članicah v smislu infrastruktur, človeških virov, posodobitve javnega in zasebnega sektorja in (med)regionalnih mrež za sodelovanje, kot so strukture sklopov.

Programi, kot je instrument za povezovanje Evrope (CEF), program Digitalna Evropa (DEP), Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ali LIFE, bodo uporabljali javno naročanje kot ključni instrument za uvajanje fizičnih infrastruktur ter inovativnih tehnologij in rešitev, ki lahko nastanejo v dejavnostih okvirnega programa in izven njih.

Pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov

V pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov so bile uvedene naslednje glavne novosti:

·Načelo enotnega sklopa pravil se bo še naprej uporabljalo, vendar z dodatnimi izboljšavami. V skladu s korporativnim pristopom k enotnim pravilom in pripravo večletnega finančnega okvira se bo nova finančna uredba Unije 8  uporabljala kot skupni referenčni dokument, s katerim bodo usklajena pravila, ki se uporabljajo za vse programe financiranja Unije.

·Stopnje financiranja iz programa Obzorje 2020 bodo ohranjene. Stopnja financiranja bo najvišji možni znesek, ki ga bo za izvajanje konkretnih ukrepov mogoče znižati, če bodo obstajali utemeljeni razlogi. Tako bo program še naprej privlačen.

·Sistem povračila stroškov bo dodatno poenostavljen, zlasti glede sistema dejanskih stroškov za stroške osebja: odpravljeno bo razlikovanje med osnovnimi in dodatni prejemki, odpravljena bo tudi omejitev dodatnih prejemkov iz programa Obzorje 2020.

·Širše sprejemanje običajnih praks stroškovnega računovodstva: stroški na enoto za notranje zaračunano blago in storitve bodo omogočili zajetje dejanskih posrednih stroškov, izračunanih v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva.

·Predvideno je večje vzajemno upoštevanje revizij in ocen – tudi z drugimi programi Unije. Tako bi se moralo zmanjšati upravno breme za upravičence do sredstev Unije z nadaljnjo uskladitvijo pravil. V pravilih je izrecno določeno navzkrižno opiranje, pri katerem se upoštevajo tudi drugi elementi zagotovila, zaradi česar bo potrebnih manj finančnih revizij pri upravičencih, pri katerih so rezultati revizije sistema pozitivni. Poleg tega je navzkrižno opiranje lahko del pogojev, pod katerimi se odpravi upravičenčeva obveznost, da predloži potrdilo o računovodskih izkazih.

·Jamstveni sklad za udeležence (preimenovani mehanizem vzajemnega zavarovanja) se bo razširil na vse oblike institucionaliziranih partnerstev, vključno s pobudami iz člena 185, ki niso vključene v program Obzorje 2020, in na upravičence iz drugih programov Unije z neposrednim upravljanjem, če je tako določeno v zadevni pravni podlagi.

·Razširjanje in izkoriščanje rezultatov: večina določb o pravilih programa Obzorje 2020 za sodelovanje in razširjanje rezultatov se ohrani z dodatnimi izboljšavami, kjer je to primerno. Sem spadajo tudi večji poudarek na izkoriščanju, zlasti znotraj Unije, ter na vlogo načrta za razširjanje in izkoriščanje rezultatov med izvajanjem projekta in po končanem projektu. Poleg tega bo Komisija zagotovila posebno podporo za razširjanje, izkoriščanje in širjenje znanja, večji poudarek je tudi na spodbujanju izkoriščanja rezultatov raziskav in inovacij.

·Komunikacija upravičencev do sredstev Unije:  v skladu s priporočili Lamyjeve skupine je v pravilih poudarjena vloga upravičencev pri zagotavljanju doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, tudi medijem in javnosti. Smernice za upravičence bodo, izhajajoč iz izkušenj programa Obzorje 2020, pokazale, kako lahko prevzamejo vodilno vlogo pri sporočanju o vseh vidikih svojih projektnih dejavnosti.

·Spodbujanje odprte znanosti bo omogočilo boljše izkoriščanje rezultatov raziskav in inovacij v Uniji. To bo pripomoglo k uvajanju na trg, okrepilo učinek, doseglo največje možne sinergije z drugimi pobudami Unije in povečalo možnosti za inovacije na podlagi rezultatov, pridobljenih s financiranjem Unije.

Predvideni so predvsem naslednji ukrepi:

·podpiranje zainteresiranih strani na področju raziskav in inovacij pri popolni podpori načelu odprtega dostopa ter sodelovanje z njimi, da bi uresničili evropski oblak odprte znanosti;

·krepitev evropskega podatkovnega prostora 9 , ki omogoča neomejeno in stalno kroženje znanja in podatkov, ter ustvarjanje potrebnih spodbud za upravičence programov in inovatorje, da izmenjujejo rezultate in podatke za ponovno uporabo.

·vzpostavljanje pobud za izkoriščanje rezultatov Programa, in sicer tako, da bi upravičencem pomagali najti najprimernejše instrumente in kanale za uvajanje njihovih inovacij na trg;

·uvedba strategije za povečanje razpoložljivosti rezultatov raziskav in inovacij ter pospeševanje njihovega uvajanja, vključno s politiko, kar bo povečalo skupni učinek programa in evropskega inovacijskega potenciala;

·zagotavljanje celostne podpore v celotnem življenjskem ciklusu razširjanja in izkoriščanja rezultatov, da se zagotovi stalni tok inovacij iz programa.

Merila za dodelitev v programu Obzorje Evropa bodo: odličnost, vpliv ter kakovost in učinkovitost izvajanja. To so enaka merila kot v prejšnjih okvirnih programih.

Predlagana uredba opredeljuje odličnost kot edino merilo za Evropski raziskovalni svet (ERC) v skladu s ciljem premikanja meja znanja. Ta določba ne pomeni odstopanja od dogovorjene potrebe po krepitvi vpliva v okvirnem programu. Dejansko se lahko vpliv nanaša na znanstvene, tehnične, družbenoekonomske ali druge vrste vplivov. V primeru Evropskega raziskovalnega sveta je poudarek na znanstvenem vplivu, ki je temelj za veliko drugih vrst vpliva, tudi družbenoekonomski vpliv. Evropski raziskovalni svet bo za evropsko znanost še naprej določal jasne in navdihujoče cilje z vzpostavitvijo vseevropskega tekmovanja za zamisli in nadarjene.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo 

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) se bo zlasti prek svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI) usmeril v krepitev inovacijskih ekosistemov, ki obravnavajo svetovne izzive, s spodbujanjem povezovanja podjetij, raziskav, visokega šolstva in podjetništva. Medtem ko EIT daje poudarek inovacijskim ekosistemom, zato po svoji naravi spada v steber „Odprte inovacije“ programa Obzorje Evropa, bi lahko EIT, ki po naravi sega na področje več stebrov, prinesel dodaten ciljno usmerjen pristop k svetovnim izzivom, izpostavljenim v programu. Predlogi za prihodnje skupnosti znanja in inovacij EIT v skladu z uredbo o EIT bodo navedeni v strateškem inovacijskem programu in v njih bodo upoštevani rezultati procesa strateškega načrtovanja ter prednostne naloge stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“.

Skupno raziskovalno središče (JRC)

Skupno raziskovalno središče bo obsežno prispevalo k drugim delom programa Obzorje Evropa in bo imelo tudi pomembno podporno vlogo v stebru globalnih izzivov in industrijske konkurenčnosti. V tem okviru bo še naprej zagotavljalo znanstveno svetovanje in podporo politikam Unije v ciklusu politik.

2018/0224 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 173(3), 182(1), 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 10 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 11 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 12 ,

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)Cilj Unije je okrepiti svojo znanstveno in tehnološko bazo ter spodbuditi konkurenčnost, vključno s konkurenčnostjo industrije, pri čemer Unija pospešuje vse raziskovalne in inovacijske dejavnosti za uresničitev prednostnih nalog strateških politik EU, katerih najvišji smoter je spodbujanje miru, vrednot Unije in dobrobiti njenih narodov.

(2)Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski in družbeni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra, bi morala vlagati v raziskave in znanje preko programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) in tako podpirati ustvarjanje in širjenje visokokakovostnega znanja in tehnologij, krepiti vpliv raziskav in inovacij na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih rešitev v industriji in družbi za reševanje globalnih izzivov in industrijske konkurenčnosti; spodbujati bi morala vse oblike inovacij, tudi prodorne inovacije, in krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg ter omogočati čim boljše dosežke takih vlaganj za večji vpliv v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru.

(3)Ob spodbujanju raziskav in inovacij, ki je potrebno, da bi pripomogli k uresničitvi ciljev politike Unije, bi bilo treba upoštevati inovacijsko načelo, predstavljeno v sporočilu Komisije z dne 15. maja 2018 z naslovom Prenovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije – priložnost Evrope, da oblikuje svojo prihodnost (COM(2018) 306).

(4)Odprta znanost, odprte inovacije in odprtost v svet so splošna načela, ki bi morala zagotoviti odličnost in vpliv naložb Unije v raziskave in inovacije. Teh načel se je treba držati pri izvajanju programa, zlasti pri strateškem načrtovanju glede stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“.

(5)Odprta znanost, vključno z odprtim dostopom do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov, lahko poveča kakovost, vpliv in koristi znanosti ter pospeši napredek znanja, tako da postane zanesljivejše, učinkovitejše, točnejše, razumljivejše za družbo in bolj odzivno na družbene izzive. Treba bi bilo oblikovati določbe, ki bodo omogočile, da upravičenci zagotovijo odprt dostop do strokovno ocenjenih znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov in drugih izsledkov raziskav na odprt in nediskriminatoren način, brezplačno in v čim bolj zgodnji fazi postopka njihovega razširjanja, ter omogočiti njihovo čim širšo uporabo in ponovno uporabo. Večji poudarek bi bilo treba nameniti zlasti odgovornemu upravljanju raziskovalnih podatkov, ki bi moralo spoštovati načela FAIR, tj. Findability (podatke je možno najti), Accessibility (dostopnost), Interoperability (interoperabilnost) in Reusability (možnost ponovne uporabe), zlasti z vključevanjem v načrte upravljanja podatkov. Kadar je primerno, bi morali upravičenci uporabiti možnosti, ki jih ponuja evropski oblak odprte znanosti, in upoštevati še dodatna načela in prakse na področju odprte znanosti.

(6)Zasnova in razvoj programa bi morala ustrezati potrebi po vzpostavitvi kritične mase podprtih dejavnosti po vsej Uniji in v okviru celotnega mednarodnega sodelovanja v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ki jih je postavila OZN. Izvajanje programa bi moralo okrepiti prizadevanja za dosego tega cilja.  

(7)Dejavnosti, ki bodo deležne podpore v okviru novega programa, bi morale prispevati k doseganju ciljev in prednostnih nalog Unije, spremljanju in ocenjevanju napredka glede na te cilje in prednostne naloge in oblikovanju revidiranih ali novih prednostnih nalog.

(8)Program bi moral ohranjati uravnotežen pristop med financiranjem od spodaj navzgor (ki ga usmerjajo raziskovalci ali inovatorji) in od zgoraj navzdol (s strateško določenimi prednostnimi nalogami) glede na naravo vključenih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti, vrsto in namen dejavnosti, ki se bodo izvajale, in vplive, ki jih želi doseči. Kombinacija teh dejavnikov bi morala določiti pristop pri ustreznih delih Programa, ki vsi skupaj prispevajo k vsem splošnim in specifičnim ciljem Programa.

(9)Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo. Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost.

(10)Steber „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ bi bilo treba vzpostaviti na podlagi sklopov raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da bi se čim bolj povečalo vključevanje vseh zadevnih delovnih področij, hkrati pa zagotovile visoke in vzdržne stopnje vpliva glede na porabljene vire. Spodbujal bo meddisciplinaren, čezmejen in medsektorski pristop ob prizadevanju za dosego ciljev trajnostnega razvoja OZN in konkurenčnosti industrijskih panog Unije v njih.

(11)Polna udeležba industrije v Programu na vseh ravneh, od posameznega podjetnika ter malih in srednjih podjetij do velikih podjetij, bi morala pomeniti enega od glavnih načinov za uresničevanje ciljev programa, zlasti za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in gospodarske rasti. Industrija bi morala prispevati k perspektivam in prednostnim nalogam, določenim v postopku strateškega načrtovanja, ki bi moral podpirati razvoj programov dela. Pri taki udeležbi industrije bi bilo treba udeležbo v ukrepih podpirati po stopnjah, ki so vsaj primerljive s tistimi na podlagi prejšnjega okvirnega programa Obzorje 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 13 (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020)

(12)Pomembno je podpreti industrijo, da ohrani ali pridobi vodilni položaj v svetu na področju inovacij, digitalizacije in razogljičenja, zlasti z naložbami v ključne omogočitvene tehnologije, na katerih bo osnovana gospodarska dejavnost v prihodnosti. Ukrepe Programa bi bilo treba uporabljati za reševanje nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe, in sicer sorazmerno, ne da bi podvajali ali izrivali zasebno financiranje, in tako, da bo nastajala jasna evropska dodana vrednost. Tako bo zagotovljena skladnost ukrepov programa in pravil EU o državni pomoči, s čimer bo preprečeno neutemeljeno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

(13)Program bi moral podpirati raziskave in inovacije na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije. Opredelitve pojmov OECD glede v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti (TRL) bi se morale še naprej, kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020, upoštevati pri razvrščanju tehnoloških raziskav, razvoja izdelka, predstavitvenih dejavnosti in opredelitve vrst ukrepov, ki so na voljo v razpisih za zbiranje predlogov. Nepovratnih sredstev naj se načeloma ne bi dodeljevalo za ukrepe, kjer dejavnosti presegajo TRL 8. Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo.

(14)V sporočilu Komisije o vmesni oceni programa Obzorje 2020 (COM(2018) 2 final) so podana priporočila za ta program, vključno z njegovimi pravili za sodelovanje in razširjanje rezultatov, ki izhajajo iz izkušenj iz prejšnjega programa ter prispevkov institucij EU in zainteresiranih strani. Med temi priporočili je tudi, da so potrebna bolj ambiciozna vlaganja, da bi dosegli kritično maso ter največji možni učinek;  da je treba podpreti prodorne inovacije; da je treba prednostno razvrščati naložbe v raziskave in inovacije na področjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti z usmerjenostjo v naloge, sodelovanjem državljanov in širokim obveščanjem; da je treba racionalizirati področje financiranja Unije, vključno z racionalizacijo sedanjega obsega partnerskih pobud in programov sofinanciranja; da je treba razviti več sinergij, ki morajo biti konkretne, med različnimi instrumenti financiranja Unije, zlasti da bi pomagale mobilizirati neizkoriščen potencial za raziskave in inovacije v Uniji; da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje in krepiti odprtost za sodelovanje tretjih držav ter nadaljevati poenostavljanje na podlagi izkušenj iz programa Obzorje 2020.

(15)Program bi si moral prizadevati sinergije z drugimi programi Unije, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije, so možni prenosi iz drugih programov Unije v program Obzorje Evropa. V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa.

(16)Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike EU, bi moral program Obzorje Evropa vstopati v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Med takimi partnerji so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ter organizacije civilne družbe, kot so ustanove, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive doseči v partnerstvu učinkoviteje, kot bi jih dosegla Unija sama.

(17)Program bi moral krepiti sodelovanje med evropskimi partnerstvi in partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko EU ohrani svoje interese na strateških področjih 14 .

(18)Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisne in k uporabnikom usmerjene znanstvene dokaze za politike Unije ter tehnično podporo skozi celoten ciklus politik. Neposredne ukrepe JRC bi bilo treba izvajati prožno, učinkovito in pregledno, pri tem pa upoštevati zadevne potrebe uporabnikov JRC in potrebe politik Unije ter zagotavljati zaščito finančnih interesov Unije. JRC bi moralo še naprej zagotavljati dodatne vire. 

(19)Steber „Odprte inovacije“ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam podjetnikov in podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga. Pritegniti bi moral inovativna podjetja s potencialom za razširitev na mednarodni ravni / ravni EU in ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in evropske inovacijske ekosisteme nasploh, zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij.

(20)Cilji politike tega programa bodo obravnavani tudi preko finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v političnih okvirih sklada InvestEU. Finančno podporo bi bilo treba uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali razmer suboptimalnih naložb, in sicer sorazmerno, ukrepi pa ne bi smeli podvajati ali izrivati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(21)EIC bi si moral s svoja instrumentoma – Iskalec (Pathfinder) in Pospeševalec (Accelerator) – prizadevati za odkrivanje, razvoj in uporabo prodornih inovacij, ki ustvarjajo trg, in podpirati hitro rast inovativnih podjetij na ravni EU in mednarodni ravni. Z dosledno in racionalizirano podporo prodornih inovacij bi moral zapolniti sedanjo praznino v javni podpori in zasebnim naložbam v prodorne inovacije. Za instrumenta EIC so potrebne namenske pravne in upravljavske značilnosti, da bi odražala cilje EIC, zlasti dejavnosti tržne uporabe.    

(22)S kombiniranim financiranjem EIC bi moral Pospeševalec premostiti „inovacijski prepad“ med raziskavami, komercializacijo pred serijsko proizvodnjo in širitvijo podjetij. Podpirati bi moral zlasti dejavnosti, pri katerih je tehnološko ali tržno tveganje tako veliko, da ne veljajo za dobičkonosne in na trgu ne morejo zagotoviti finančnih vzvodov za večje naložbe, s tem pa bi moral dopolnjevati program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo … 15 .

(23)EIT bi se moral zlasti preko svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI) usmeriti v krepitev inovacijskih ekosistemov, ki rešujejo svetovne izzive, s spodbujanjem povezovanja podjetij, raziskav, visokega šolstva in podjetništva. EIT bi moral spodbujati inovacije v svojih dejavnostih in podpirati vključevanje visokošolskega izobraževanja v inovacijski ekosistem, zlasti s spodbujanjem podjetniškega izobraževanja, spodbujanjem trdnega izvendisciplinarnega sodelovanja med industrijo in visokošolskimi ter raziskovalnimi ustanovami ter odkrivanjem perspektivnih znanj in spretnosti za prihodnje inovatorje, da bi lahko reševali svetovne izzive, kar vključuje napredna digitalna in inovacijska znanja in spretnosti. Podporni programi, ki jih zagotavlja EIT, bi morali koristiti upravičencem Evropskega sveta za inovacije, zagonska podjetja, ki izhajajo iz skupnosti znanja in inovacij EIT, pa bi morala imeti dostop do ukrepov EIC. EIT daje poudarek inovacijskim ekosistemom, zato bi moral po svoji naravi spadati v steber „Odprte inovacije“ programa Obzorje Evropa, načrtovanje njegovih SZI pa se bi se moralo v postopku strateškega načrtovanja usklajevati s stebrom „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“.

(24)Zagotavljanje in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki tekmujejo na določenem trgu, bi moralo biti ključni dejavnik za razcvet prodornih ali prelomnih inovacij ter zlasti malim in srednje velikim inovatorjem omogočati, da v celoti izkoristijo prednosti svojih naložb in si pridobijo ustrezen tržni delež.

(25)Program bi moral spodbujati in vključevati sodelovanje s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi skupnega interesa, obojestranske koristi in globalnih zavez za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja OZN. Cilj mednarodnega sodelovanja bi moral biti krepitev odličnosti raziskav in inovacij v Unij, privlačnosti in konkurenčnosti na področju gospodarstva in industrije za reševanje svetovnih družbenih izzivov, kot se kažejo v ciljih trajnostnega razvoja OZN, in podpora zunanji politiki EU. Upoštevati bi bilo treba pristop splošne odprtosti za mednarodno udeležbo in ciljno usmerjeno mednarodno sodelovanje, tudi preko ustrezne upravičenosti za financiranje subjektov s sedežem v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki. Hkrati bi bilo treba spodbujati pridruževanje tretjih držav Programu.

(26)Z namenom poglobitve odnosa med znanostjo in družbo ter doseganja čim večjih koristi njunega medsebojnega delovanja bi moral Program vključiti državljane in organizacije civilne družbe v sooblikovanje in soustvarjanje odgovornih programov in vsebin raziskav in inovacij, spodbujanje znanstvenega izobraževanja, javno dostopnost znanstvenih spoznanj ter sodelovanje državljanov in organizacij civilne družbe v njegovih dejavnostih. To bi moralo potekati v celotnem Programu in preko posebnih dejavnosti v delu „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“. Vključevanje državljanov in civilne družbe v raziskave in inovacije bi morale spremljati dejavnosti za obveščanje javnosti, ki bi zagotovile in ohranile javno podporo Programu. Program bi si moral prizadevati tudi za odstranjevanje ovir in spodbujanje sinergij med znanostjo, tehnologijo, kulturo in umetnostjo, da bi dosegel novo kakovost trajnostnih inovacij.

(27)V skladu s členom 349 PDEU so najbolj oddaljene regije Unije upravičene do posebnih ukrepov (ob upoštevanju njihovih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer) glede dostopa do horizontalnih programov Unije. Program bi moral zato upoštevati posebnosti teh regij v skladu s Sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (COM(2017) 623 final), ki ga je Svet potrdil dne 12. aprila 2018.

(28)Cilj dejavnosti, razvite v okviru Programa, bi moral biti odpravljanje neenakosti med spoloma in spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi na področju raziskav in inovacij v skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji in členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Vidik spolov bi bilo treba ustrezno vključiti v vsebino raziskav in inovacij ter upoštevati v vseh fazah raziskovalnega cikla.

(29)Glede na posebnosti v sektorju obrambne industrije bi morale biti podrobne določbe o financiranju Unije za raziskovalne projekte na področju obrambe določene v Uredbi ... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada 16 , ki opredeljuje pravila za sodelovanje pri raziskavah na področju obrambe. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Evropskega obrambnega sklada, bi morale biti usmerjene izključno v obrambne namene.

(30)Ta uredba določa finančna sredstva za Program. Znesek, naveden za posebni program iz člena 1(3)(a), pomeni prednostni referenčni znesek v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 17 ], za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku.

(31)Če ni določeno drugače, se za ta program uporablja Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba] („finančna uredba“). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili za nepovratna sredstva, nagrade, javno naročanje, posredno izvrševanje, finančno pomoč, finančne instrumente in proračunska jamstva.

(32)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 18 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 19 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 20 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 21 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, popravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Predvsem lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, z namenom ugotavljanja, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj v škodo finančnih interesov Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko preiskuje in preganja goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodujejo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 22 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, uradu OLAF, Evropskemu javnemu tožilstvu in Evropskemu računskemu sodišču (ECA) ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enake pravice.

(33)V skladu s [sklic bo posodobljen, kot je primerno, v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU 23 ] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa in možnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je čezmorska država ali ozemlje ustrezno povezano.

(34)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih preko posebnih zahtev glede spremljanja, hkrati pa preprečevati pretirano regulacijo in upravno breme, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo služili kot podlaga za zbiranje dokazov o dejanskih rezultatih Programa na terenu.

(35)Da bi lahko Komisija po potrebi dopolnila ali spremenila kazalnike poti do učinkov, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije nanjo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enake udeležbe pri pripravi delegiranih aktov zlasti Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.

(36)Skladnost in sinergije med programom Obzorje Evropa in vesoljskim programom EU bo spodbujala evropski vesoljski sektor, ki bo konkurenčen v svetovnem merilu in inovativen, krepila neodvisnost Evrope pri dostopu do vesolja in njegovi uporabi v varnem okolju in krepila vlogo Evrope kot globalnega akterja. Prodorne rešitve v programu Obzorje Evropa bodo podpirali podatki in storitve, ki jih bo dal na razpolago vesoljski program. 

(37)Pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov bi morala ustrezno odražati potrebe programa ob upoštevanju pomislekov in priporočil različnih zainteresiranih strani.

(38)Skupna pravila bi morala zagotoviti skladen okvir, ki bo olajšal sodelovanje v programih, financiranih iz proračuna programa Obzorje Evropa, vključno s programi, ki jih upravljajo organi financiranja, kot so EIT, skupna podjetja ali katere koli druge strukture v skladu s členom 187 PDEU, in sodelovanje v programih, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 185 PDEU. Če je upravičeno, bi bilo treba zagotoviti prilagodljivost za sprejetje posebnih pravil.

(39)Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi sklepi Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 2013 24 , ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 PDEU ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih s ciljem, da se njihova uporaba povsem nadomesti.

(40)V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja iz členov 180 in 186 PDEU bi bilo treba spodbujati sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter mednarodnih organizacij. Izvajanje Programa bi moralo biti skladno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 75 in 215 PDEU, ter z mednarodnim pravom. Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se sodelovanje v specifičnih ukrepih programa lahko omeji bodisi le na subjekte s sedežem v državah članicah bodisi na subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah.

(41)Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje.

(42)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije Ta pravila so določena v finančni uredbi ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna preko nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zadevajo tudi zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(43)Uporaba občutljivih osnovnih informacij ali dostop nepooblaščenih oseb do občutljivih rezultatov bi lahko negativno vplivala na interese Unije ali ene ali več držav članic. Tako bi bilo treba obravnavanje zaupnih in tajnih podatkov izvajati v skladu z vso ustrezno zakonodajo Unije, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ki vsebuje določbe o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

(44)Treba je določiti minimalne pogoje za sodelovanje, in sicer tako v smislu splošnega pravila, kadar naj bi konzorcij vključeval vsaj en pravni subjekt iz države članice, kot tudi glede na posebnosti posamezne vrste ukrepov v okviru Programa.

(45)Ustrezno je, da se določijo pogoji za zagotovitev finančnih sredstev Unije udeležencem ukrepov v okviru Programa. Nepovratna sredstva bi bilo treba dodeljevati ob upoštevanju vseh oblik prispevkov iz finančne uredbe z namenom nadaljnje poenostavitve.

(46)V tej uredbi so navedene najvišje stopnje financiranja, da bi upoštevali načelo sofinanciranja.

(47)Program bi moral v skladu s finančno uredbo dajati podlago za širše priznavanje običajnih računovodskih metod upravičencev glede stroškov za osebje in stroškov na enoto za notranje zaračunano blago in storitve.

(48)Sedanji sistem povračila dejanskih stroškov osebja bi bilo treba še poenostaviti v skladu s pristopom prejemkov na podlagi projekta, razvitim v okviru programa Obzorje 2020, ter dodatno usklajen s finančno uredbo.

(49)Jamstveni sklad za udeležence, ki je bil ustanovljen v okviru programa Obzorje 2020 in ga upravlja Komisija, se je izkazal za pomemben zaščitni mehanizem za zmanjševanje tveganj, povezanih z zneski, ki jih udeleženci dolgujejo in jih niso povrnili. Zato bi bilo treba jamstveni sklad za upravičence (preimenovani mehanizem vzajemnega zavarovanja, v nadaljnjem besedilu: mehanizem) ohraniti in dodatno razširiti na druge organe financiranja, zlasti na pobude iz člena 185 PDEU. Mehanizem bi moral biti odprt za upravičence katerega koli drugega programa Unije z neposrednim upravljanjem.

(50)Določiti bi bilo treba pravila za urejanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov, s katerimi bi zagotovili, da udeleženci ustrezno ščitijo, izkoriščajo, razširjajo in zagotavljajo dostop do teh rezultatov, če je to primerno. Večji poudarek bi bilo treba nameniti izkoriščanju rezultatov, zlasti v Uniji. Upravičenci bi morali posodobiti svoje načrte v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov med izvajanjem ukrepa in po njegovem zaključku.

(51)Ohraniti bi bilo treba ključne elemente sistema ocenjevanja in izbire predlogov iz predhodnega programa Obzorje 2020 s posebnim poudarkom na odličnosti. Predloge bi bilo treba še naprej izbirati na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov. Kjer je primerno, bi bilo treba upoštevati potrebo po zagotovitvi splošne skladnosti portfelja projektov.

(52)Predvideti bi bilo treba večje navzkrižno opiranje revizij in ocen – vključno z drugimi programi EU, da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije. Navzkrižno opiranje bi moralo biti izrecno predvideno ob upoštevanju tudi drugih elementov zanesljivosti, kot so revizije sistemov in procesov.

(53)Posebne izzive na področju raziskav in inovacij bi bilo treba obravnavati z nagradami, vključno s skupnimi ali združenimi nagradnimi natečaji, kadar je primerno, ki jih organizira Komisija ali organ financiranja skupaj z drugimi organi Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami ali neprofitnimi pravnimi osebami.

(54)Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s to uredbo se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri nepovratnih sredstvih se med drugim preuči uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.S to uredbo se vzpostavlja okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) in določajo pravila za sodelovanje in razširjanje pri posrednih ukrepih v okviru programa.

2.Uredba določa cilje Programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja.

3.Program se bo izvajal:

(a) s posebnim programom, vzpostavljenim s Sklepom …/…/EU 25 , ki vključuje finančni prispevek za EIT;

(b)s posebnim programom za raziskave na področju obrambe, vzpostavljenim z Uredbo …/…/EU.

4.Če ni izrecno določeno drugače, se izrazi „Obzorje Evropa“, „Program“ in „posebni program“ v tej Uredbi nanašajo na vsebino, ki je pomembna samo za posebni program iz odstavka 3(a).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„raziskovalna infrastruktura“ pomeni zmogljivosti, ki raziskovalnim skupnostim zagotavljajo vire in storitve za opravljanje raziskav in spodbujanje inovacij na njihovih področjih. Opredelitev vključuje z njimi povezane človeške vire ter zajema večjo opremo ali sklope instrumentov, vire v zvezi z znanjem, kot so zbirke, arhivi ali infrastruktura znanstvenih podatkov; računalniške sisteme in komunikacijska omrežja ter vso drugo infrastrukturo edinstvene narave, ki je bila odprta za zunanje uporabnike in bistvena za doseganje odličnosti pri raziskavah in inovacijah. Po potrebi se lahko uporablja zunaj področja raziskav, na primer pri izobraževanju ali javnih storitvah, lahko je „na enem mestu“, „virtualna“ ali „razpršena“;

(2)„strategija pametne specializacije“ ima enak pomen kot strategija pametne specializacije iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 26 in izpolnjuje omogočitvene pogoje iz Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah];

(3)„Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, v kateri se Unija in zasebnimi in/ali javni partnerji (kot so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno z ustanovami), zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje programa raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane s trgom in uvajanjem regulative ali politike;

(4)„odprt dostop“ pomeni prakso zagotavljanja brezplačnega spletnega dostopa do rezultatov raziskav, izhajajočih iz ukrepov, ki so bili financirani v okviru Programa, zlasti znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, končnemu uporabniku;

(5)„naloga“ pomeni portfelj ukrepov, katerih namen je doseganje merljivega cilja v danem časovnem okviru in vpliva na znanost in/ali tehnologijo, družbo in državljane, ki ga ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi;

(6)„predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključujejo delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji, ter naročanje konkurenčnega razvoja v fazah, v katerih sta raziskovanje in razvoj naročenih storitev jasno ločena od uvajanja tržnih količin končnih izdelkov;

(7)„javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni naročanje, kjer javni organi naročniki nastopajo kot stranka za uvajanje inovativnega blaga ali storitev, ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg, in lahko vključuje tudi preskušanje skladnosti;

(8)„pravice do dostopa“ pomeni pravice uporabe rezultatov ali obstoječega znanja;

(9)„obstoječe znanje“ pomeni podatke, znanje ali informacije kakršne koli oblike ali vrste, tako materialne kot nematerialne, vključno z vsemi pravicami, kot so pravice intelektualne lastnine, ki: (i) jih imajo upravičenci pred pristopom k ukrepu; (ii) jih upravičenci določijo v pisni obliki na kakršen koli način, kot je potreben za izvajanje ukrepa ali izkoriščanje njegovih rezultatov;

(10)„razširjanje“ pomeni javno razkritje rezultatov z ustreznimi sredstvi (razen zaradi zaščite ali izkoriščanja rezultatov), vključno z znanstvenimi objavami v kakršnem koli mediju;

(11)„izkoriščanje“ pomeni uporabo rezultatov v nadaljnjih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, ki niso zajete v zadevnem ukrepu, ali za razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali postopka, ali za ustvarjanje in zagotavljanje storitve, ali za dejavnosti standardizacije;

(12)„pošteni in razumni pogoji“ pomenijo ustrezne pogoje, vključno z morebitnimi finančnimi pogoji in pogoji za brezplačnost, ki upoštevajo specifične okoliščine zahteve za dostop, denimo dejansko ali potencialno vrednost rezultatov ali obstoječega znanja, do katerega se zahteva dostop, in/ali obseg, trajanje ali druge značilnosti predvidenega izkoriščanja;

(13)„organ financiranja“ pomeni organ ali organizacijo, razen Komisije, kakor je določen v točki (c) člena 62(1) finančne uredbe in mu je Komisija zaupala naloge v zvezi z izvajanjem proračuna v okviru Programa;

(14)„mednarodna evropska raziskovalna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, v kateri večino članov sestavljajo države članice ali pridružene države, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi;

(15)„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost ter lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in ima obveznosti, ali subjekt, ki nima statusa pravne osebe v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe;

(16)„nepridobitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je po svoji pravni obliki nepridobitne narave ali ima pravno ali statutarno obveznost, da dobička ne deli svojim delničarjem ali posameznim članom;

(17)„podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni mikro-, malo in srednje veliko podjetje („MSP“) v skladu z opredelitvijo v Priporočilu Komisije 2003/361/ES 27 , in ima do 3 000 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k navedenemu priporočilu; 

(18)„rezultati“ pomeni vse materialne in nematerialne učinke dejavnosti, na primer podatke, znanje ali informacije, ne glede na njihovo obliko ali vrsto in ne glede na to, ali se lahko zaščitijo ali ne, ter vse njim pripadajoče pravice, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

(19)„pečat odličnosti“ pomeni certificirano oznako, ki kaže, da je predlog, predložen na razpis za zbiranje predlogov, presegel vse mejne vrednosti, določene v programu dela, vendar ga ni bi bilo mogoče financirati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis v delovnem programu;

(20) „program dela“ pomeni dokument, ki ga je sprejela Komisija za izvajanje posebnega programa 28 v skladu z njegovim členom 12, ali enakovredni dokument po vsebini in strukturi, ki ga je sprejel organ financiranja.

(21)„vračljiv predujem“ pomeni del kombiniranega financiranja iz programa Obzorje Evropa ali EIC, ki ustreza posojilu na podlagi naslova X finančne uredbe, vendar ga neposredno dodeli Unija na nepridobitni osnovi za kritje stroškov dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in ga mora upravičenec vrniti Uniji v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi;

(22)„pogodba“ pomeni sporazum, ki ga Komisija ali organ financiranja sklene s pravnim subjektom, ki izvaja ukrep na področju inovacij in tržne uporabe, in je podprt s kombiniranim financiranjem iz programa Obzorje Evropa ali EIC.

(23)„tajni podatek“ pomeni tajni podatek EU, opredeljen v členu 3 Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ter tajni podatek držav članic, tajni podatek tretjih držav, s katerimi je Unija sklenila sporazum o varnosti, in tajni podatek mednarodne organizacije, s katero je Unija sklenila sporazum o varnosti;

(24)„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(25) „kombinirano financiranje iz programa Obzorje Evropa ali EIC“ pomeni eno samo finančno podporo za inovacijo in ukrep tržne uporabe, ki je sestavljena iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma z naložbo v lastniški kapital;

Člen 3

Cilji Programa

1.Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, družbenega in gospodarskega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje njene konkurenčnosti, tudi v industriji, uresničevanje strateških prednostnih nalog EU in prispevek k obravnavi svetovnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja.

2.Specifični cilji Programa so:

(a)    podpora ustvarjanju in razširjanju visokokakovostnega novega znanja, spretnosti in tehnologij ter rešitev za svetovne izzive;

(b)krepitev vpliva raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije in podpora uvajanja inovativnih rešitev v industriji in družbi za obravnavo svetovnih izzivov;

(c)    spodbujanje vseh oblik inovacij, tudi prodornih inovacij, in krepitev uvajanja inovativnih rešitev na trg;

(d)    optimizacija doseganja rezultatov Programa za večji učinek v okrepljenem Evropskem raziskovalnem prostoru.

Člen 4

Struktura Programa

1.Program je sestavljen iz naslednjih delov, ki prispevajo k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3:

(1)Steber I „Odprta znanost“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(a) in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(b) in (c), sestavljajo pa ga:

(a)Evropski raziskovalni svet (ERC);

(b)ukrepi Marie Skłodowska-Curie (MSCA);

(c)raziskovalna infrastruktura.

(2)Steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(b) in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(a) in (c) sestavljajo pa ga:

(a)sklop „Zdravje“;

(b)sklop „Vključujoča in varna družba“;

(c)sklop „Digitalno in industrija“;

(d)sklop „Podnebje, energija in mobilnost“;

(e)sklop „Hrana in naravni viri“;

(f)nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (JRC).

(3)Steber III „Odprte inovacije“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(c) in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(a) in (b) sestavljajo pa ga:

(a)Evropski svet za inovacije (EIC);

(b)evropski inovacijski ekosistemi;

(c)Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT).

(4)Del II „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(d) in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(a), (b) in (c) sestavljajo pa ga:

(a)izmenjava odličnosti;

(b)reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij.

2.Splošne smernice za dejavnosti so določene v Prilogi I.

Člen 5

Raziskave na področju obrambe

1.Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz člena 1(3)(b) in so določene v Uredbi .... o vzpostavitvi evropskega obrambnega sklada, so raziskave, usmerjene izključno v obrambne aplikacije, njihov cilj pa je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacije v obrambni industriji.

2.Ta uredba se ne uporablja za posebni program iz člena 1(3)(b), z izjemo tega člena, člena 1(1) in (3) ter člena 9(1).

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.Ta program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali v posrednem upravljanju z organi financiranja iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.V okviru Programa se lahko odobri financiranje posrednih ukrepov v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti v obliki nepovratnih sredstev (vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje), nagradami in naročili. Lahko zagotavlja tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v operacijah mešanega financiranja.

3.Za posredne ukrepe se uporabljajo pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov iz te uredbe.

4.Glavne vrste ukrepov, ki se bodo uporabljale v okviru Programa, so navedene in opredeljene v Prilogi II. Vse oblike financiranja se uporabljajo prožno za vse cilje Programa, njihova uporaba pa se določa na podlagi potreb in značilnosti posameznih ciljev.

5.Program podpira tudi neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče. Kadar ti ukrepi prispevajo k pobudam na podlagi člena 185 ali člena 187 PDEU, se ta prispevek ne šteje kot del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam.

6.Izvajanje posebnega programa 29 temelji na preglednem in strateškem večletnem načrtovanju dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, po opravljenih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi o prednostnih nalogah, primernih vrstah ukrepov in oblik izvajanja, ki naj se uporabljajo. Tako bo zagotovljena skladnost z drugimi ustreznimi programi Unije.

7.Dejavnosti programa Obzorja Evropa se izvajajo predvsem preko razpisov za zbiranje predlogov, nekateri od njih se organizirajo kot del nalog in evropskih partnerstev.

8.Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja Evropa, so osredotočene na uporabo v civilne namene.

9.Program zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in vidika spolov v vsebini raziskav in inovacij. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov – glede na stanje na zadevnem področju raziskav in inovacij – v ocenjevalnih odborih in organih, kot so strokovne skupine.

Člen 7

Naloge

1.Naloge se načrtujejo v stebru „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, vendar imajo lahko koristi tudi od ukrepov, izvedenih v drugih delih Programa.

2.Naloge se izvajajo v skladu s členom 5 posebnega programa. Ocenjevanje se opravi v skladu s členom 26.

3.Naloge:

(a)imajo jasno dodano vrednost EU in prispevajo k doseganju prednostnih nalog Unije;

(b)so drzne in navdihujoče, zato imajo velik družbeni ali gospodarski pomen;

(c)navajajo jasno usmeritev ter so osredotočeni, merljivi in časovno omejeni;

(d)so osredotočeni na ambiciozne, vendar realistične raziskovalne in inovacijske dejavnosti;

(e)spodbujajo dejavnosti med disciplinami, sektorji in akterji;

(f)so odprti za več rešitev od spodaj navzgor.

Člen 8

Evropska partnerstva

1.Del programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)sodelovanje v partnerstvih, ustanovljenih na podlagi memorandumov o soglasju in/ali pogodbenih dogovorov med Komisijo in partnerji iz člena 2(3), v katerih so navedeni cilji partnerstva, z njim povezane zaveze za finančne prispevke partnerjev ali njihove prispevke v naravi, ključne kazalnike uspešnosti in vpliva ter rezultate, ki jih je treba doseči. Med njimi je določitev dopolnjujočih se dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih izvajajo partnerji in Program (skupaj načrtovana evropska partnerstva);

(b)udeležba in finančni prispevek za program raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki izhaja iz zaveze partnerjev za finančne prispevke in prispevke v naravi ter združitev njihovih ustreznih dejavnosti z uporabo ukrepa sofinanciranja Programa (sofinancirana evropska partnerstva);

(c)udeležba v programih raziskav in inovacij ter finančni prispevek za te programe, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU ali organov, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU, kot so skupna podjetja, skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo EIT v skladu z [uredba o EIT] (institucionalizirana evropska partnerstva), taka udeležba in sofinanciranje pa se izvedeta samo, če druge oblike evropskih partnerstev ne bi dosegle ciljev ali ne bi imele potrebnega pričakovanega učinka in če sta upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti vključno s centralnim upravljanjem finančnih prispevkov.

2.Evropska partnerstva:

(a)se vzpostavijo v primerih, kjer bodo učinkoviteje dosegla cilje programa Obzorje Evropa kot Unija sama;

(b)izhajajo iz načel dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva, učinka finančnega vzvoda in dolgoročne finančne zaveze vseh udeleženih strank, prožnosti, skladnosti in komplementarnosti s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi pobudami;

(c)so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno odpravljanje financiranja iz programa.

Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno ukinjanje so določena v Prilogi III.

Člen 9

Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje okvirnega programa za obdobje 2021–2027 znašajo 94 100 000 000 EUR po sedanjih cenah za posebni program iz člena 1(3)(a) in dodatno znesek za posebni program iz člena 1(3)(b) v skladu z Uredbo ... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada.

2.Okvirna razdelitev zneska iz prve polovice odstavka 1 je:

(a)25 800 000 000 EUR za steber I „Odprta znanost“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1) 16 600 000 000 EUR za Evropski raziskovalni svet;

(2)6 800 000 000 EUR za ukrepe Marie Skłodowska-Curie;

(3)2 400 000 000 EUR za raziskovalno infrastrukturo;

(b)52 700 000 000 EUR za steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1)7 700 000 000 EUR za sklop „Zdravje“;

(2)2 800 000 000 EUR za sklop „Vključujoča in varna družba“;

(3)15 000 000 000 EUR za sklop „Digitalno in industrija“

(4)15 000 000 000 EUR za sklop, „Energija in mobilnost“;

(5)10 000 000 000 EUR za sklop „Hrana in naravni viri“;

(6)2 200 000 000 EUR za nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča (JRC);

(c)13 500 000 000 EUR za steber III „Odprte inovacije“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1)10 500 000 000 EUR za Evropski svet za inovacije, vključno z največ 500 000 000 EUR za evropske inovacijske ekosisteme;

(2)3 000 000 000 EUR za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT);

(d)2 100 000 000 EUR za del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1)1 700 000 000 EUR za „izmenjavo odličnosti“;

(2) 400 000 000 EUR za „reformo in širitev evropskega sistema raziskav in inovacij“.

3.Komisija lahko za odziv na nepredvidene razmere ali nove spremembe in potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopi od zneskov iz odstavka 2 za največ 10 %. Tako odstopanje ni dovoljeno pri zneskih iz točke (b)(6) odstavka 2 tega člena in skupnem znesku za del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ iz odstavka 2 tega člena.

4.Znesek iz prve polovice stavka v odstavku 1 lahko krije tudi stroške za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, ocenjevanje ter druge dejavnosti in izdatke, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje programa, vključno z vsemi upravnimi stroški in ocenjevanjem doseganja ciljev. Poleg tega lahko krije tudi izdatke za študije, srečanja strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, če so povezane s cilji Programa, ter stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena predvsem obdelavi in izmenjavi informacij, vključno z institucionalnimi orodji informacijske tehnologije ter drugo tehnično in upravno pomočjo, ki je potrebna v povezavi z upravljanjem Programa.

5.Da bi omogočili upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko odhodki za kritje stroškov iz odstavka 4 po potrebi vnesejo v proračun po letu 2027.

6.Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke več let.

7.Brez poseganja v finančno uredbo so odhodki za ukrepe na podlagi projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.

8.Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, ki jih je mogoče prenesti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX […uredba o skupnih določbah], se lahko na njihovo zahtevo prenesejo na Program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

9.Program Obzorje Evropa je zasnovan tako, da ga je mogoče izvajati v sinergiji z drugimi Unijinimi programi financiranja. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi Unijinimi programi financiranja je vključen v Prilogo IV.

Člen 10

Odprt dostop in odprti podatki

1.V skladu s členom 35(3) se zagotovi odprt dostop do znanstvenih publikacij iz raziskav, financiranih v okviru Programa. Odprt dostop do raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“. Spodbuja se odprt dostop do izsledkov raziskav.

2.Odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načeli FAIR.

3.Spodbujajo se prakse odprte znanosti, ki presegajo odprt dostop do rezultatov raziskav, in odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov.

Člen 11

Dopolnilno in kombinirano financiranje

Ukrepi, ki jim je bil podeljeno potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:

(a)bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa;

(b)izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov;

lahko prejmejo podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropski kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in člena [8] Uredbe (EU) XX [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], če so taki ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki daje podporo.

Člen 12

Tretje države, ki se pridružijo Programu

1.Program je odprt za pridružitev naslednjim tretjim državam:

(a)države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(b)države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami;

(c)države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih; in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami;

(d)tretje države in ozemlja, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

i.dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij;

ii.zavezanost pravilom, ki temeljijo na gospodarstvu s prostim trgom, vključno s pošteno in pravično obravnavo pravic intelektualne lastnine, in ki jih podpirajo demokratične institucije;

iii.dejavno spodbujanje politik za izboljšanje gospodarskega in družbenega blagostanja državljanov.

Pridružitev tretjih držav iz točke (d) Programu je v skladu s pogoji iz posebnega sporazuma, ki velja za sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

–zagotavlja uravnoteženo porazdelitev glede prispevkov in koristi tretjih držav, ki sodelujejo v programih Unije;

–določa pogoje za sodelovanje v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov k posameznim programom in njihovim upravnim stroškom. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

–ne prenaša pooblastil za odločanje o programu na tretjo državo;

–zagotavlja Uniji pravico do zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja in ščitenja njenih finančnih interesov.

2.Obseg pridružitve katere koli tretje države Programu upošteva cilj pospeševanja gospodarske rasti v Uniji preko inovacij. V skladu s tem se lahko deli programa izključijo iz sporazuma o pridružitvi za določeno državo, razen članic EGP, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk.

3.V sporazumu o pridružitvi je, kjer je primerno, določeno sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji v enakovrednih programih pridruženih držav v skladu s pogoji teh programov.

4.Pogoji, ki določajo stopnjo finančnega prispevka, zagotavljajo samodejen popravek večjega neravnovesja v primerjavi z zneskom, ki ga subjekti s sedežem v pridruženi državi prejmejo preko sodelovanja v Programu, pri tem pa se upoštevajo stroški upravljanja, izvrševanja in delovanja Programa.

NASLOV II

PRAVILA ZA SODELOVANJE IN RAZŠIRJANJE REZULTATOV

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 13

Organi financiranja in neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča

1.Organi financiranja lahko odstopajo od pravil iz tega naslova samo, če je to določeno v temeljnem aktu o ustanovitvi organa financiranja ali prenosu nalog izvajanja proračuna nanje ali, za organe financiranja iz člena 62(1)(c)(ii), (iii) ali (v) finančne uredbe, če je to predvideno v sporazumu o prispevku in to zahtevajo njihove posebne operativne potrebe ali narava ukrepov.

2.Pravila iz tega naslova se ne uporabljajo za neposredne ukrepe, ki jih izvede Skupno raziskovalno središče.

Člen 14

Upravičeni ukrepi

1.Brez poseganja v odstavka 2 in 3 tega člena so do financiranja upravičeni le ukrepi za izvajanje ciljev iz člena 3.

Naslednja področja raziskovanja se ne financirajo:

(a)dejavnosti s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene;

(b)dejavnosti za namene spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe lahko postale dedne 30 ;

(c)dejavnosti za namene ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja matičnih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

2.Raziskave človeških matičnih celic odraslih in zarodkov se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevnih vključenih držav članic. Finančna sredstva se ne dodelijo za raziskovalne dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah. Dejavnosti se ne dodelijo finančna sredstva v državi članici, v kateri je taka dejavnost prepovedana.

3.V okviru vmesne ocene iz člena 47(2) se lahko ob upoštevanju znanstvenih dognanj izvede pregled področij raziskav iz odstavka 1.

Člen 15

Etika

1.Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, upoštevajo etična načela ter ustrezno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in mednarodno zakonodajo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, skupaj z njenimi dopolnilnimi protokoli.

Posebna pozornost se nameni načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne celovitosti, pravici do nediskriminacije in potrebi po zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi.

2.Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, zagotovijo:

(a)etično samooceno z navedbo in opisom vseh predvidljivih in etičnih vprašanj, povezanih s ciljem, izvajanjem in verjetnim vplivom dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno s potrditvijo skladnosti teh dejavnosti z odstavkom 1, in opis, kako bo to zagotovljeno;

(b)potrditev, da bodo dejavnosti v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto, ki ga je objavila Zveza evropskih akademij, in da se ne bodo izvajale dejavnosti, ki so bile izključene iz financiranja;

(c)     v primeru dejavnosti, ki se izvajajo zunaj Unije, potrditev, da bi bile enake dejavnosti dovoljene v državi članici, in

(d)za dejavnosti, ki uporabljajo matične celice človeških zarodkov, kakor je ustrezno, podrobnosti o izdaji dovoljenj in nadzornih ukrepih, ki jih morajo izvesti pristojni organi zadevnih držav članic, ter podatki o etičnih odobritvah, ki jih je treba pridobiti pred začetkom zadevne dejavnosti.

3.Predlogi se sistematično pregledajo, da se ugotovijo dejavnosti, pri katerih nastajajo zapletena ali resna etična vprašanja, in se predložijo v etično presojo. To presojo opravi Komisija, če presoja ni prenesena na organ financiranja. Za ukrepe, ki vključujejo uporabo človeških matičnih celic ali človeških zarodkov, je etična presoja obvezna. Etični pregledi in ocene se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko. Komisija in organi financiranja zagotovijo čim večjo preglednost postopkov v zvezi z etiko.

4.Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa dovoljenja ali druge obvezne dokumente od ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se hranijo v spisu in se na zahtevo predložijo Komisiji ali organu financiranja.

5.Če je primerno, etične presoje izvaja Komisija ali organ financiranja. Etične presoje za resna ali zapletena etična vprašanja opravlja Komisija, če jih ni prenesla na organ financiranja.

Etični presoje se izvedejo ob podpori strokovnjakov za etiko.

6.Ukrepi, ki etično niso sprejemljivi, se lahko zavrnejo ali kadar koli prekinejo.

Člen 16

Varnost

1.Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti v skladu z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti tistimi glede zaščite tajnih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem, ter upoštevati ustrezno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije. Če se raziskava izvaja zunaj Unije in/ali v njej nastajajo tajni podatki, se poleg skladnosti s temi zahtevami sklene sporazum o varnosti med Unijo in tretjo državo, v kateri se raziskava izvaja. 

2.Predlogi po potrebi obsegajo samooceno varnosti, v kateri so ugotovljena vsa varnostna vprašanja in je navedeno, kako se bodo ta vprašanja reševala, da se upošteva ustrezna nacionalna zakonodaja in zakonodaja Unije.

3.Po potrebi Komisija ali organ financiranja opravi varnostni pregled za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti.

4.Po potrebi morajo biti ukrepi usklajeni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili.

5.Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo zaščito pred nepooblaščenim razkritjem tajnih podatkov, ki so bili uporabljeni in/ali so nastali pri ukrepu. Pred začetkom zadevne dejavnosti predložijo dokazila o osebnem varnostnem dovoljenju in/ali varnostnem dovoljenju organizacije, ki ga izda ustrezni nacionalni varnostni organ.

6.Če v stik s tajnimi podatki pridejo zunanji strokovnjaki, se ustrezno varnostno dovoljenje zahteva pred njihovim imenovanjem.

7.Komisija ali organ financiranja lahko po potrebi izvede varnostno preverjanje.

8.Ukrepi, ki ne izpolnjujejo varnostnih predpisov, se lahko zavrnejo ali kadar koli prekinejo.

POGLAVJE II

Nepovratna sredstva

Člen 17

Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru Programa se dodelijo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

Člen 18

Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja

1.V ukrepih v okviru Programa lahko sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža, ali mednarodna organizacija, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v programu dela ali razpisu.

2.Subjekti so člani konzorcija, ki vključuje najmanj tri neodvisne pravne subjekte s sedeži v različnih državah članicah ali pridruženi državi, vsaj eden od njih pa ima sedež v državi članici, razen če:

(a)program dela določa drugače, če je to upravičeno;

(b)je ukrep naveden v odstavkih 3 ali 4.

3.Raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) področjih pionirskih raziskav, ukrepe Evropskega sveta za inovacije (EIC), ukrepe s področja usposabljanja in mobilnosti ali ukrepe sofinanciranja programov lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, od katerih mora imeti vsaj eden sedež v državi članici ali pridruženi državi.

4.Usklajevalne in podporne ukrepe lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov s sedežem v državi članici, pridruženi državi ali v drugi tretji državi.

5.Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se lahko s programom dela določi, da se sodelovanje lahko omeji bodisi le na pravne subjekte s sedežem v državi članici bodisi na pravne subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah.

6.V programu dela se lahko poleg meril iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 skladno z zahtevami posebnih politik ali vrsto in cilji ukrepa opredelijo dodatna merila za upravičenost, ki vključujejo tudi število pravnih subjektov, vrsto in sedež pravnega subjekta.

7.Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 9(8), se sodelovanje omeji na en sam pravni subjekt s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje, če ni drugače dogovorjeno z organom upravljanja in določeno v programu dela.

8.Če je navedeno v programu dela, lahko pri ukrepih sodeluje Skupno raziskovalno središče.

9.Za Skupno raziskovalno središče, mednarodne evropske raziskovalne organizacije in pravne subjekte, ustanovljene v skladu s pravom Unije, se šteje, da imajo sedež drugi državi članici in ne v državi članici, v kateri imajo sedež drugi pravni subjekti, ki sodelujejo v ukrepu.

10.Pri ukrepih Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) na področjih pionirskih raziskav ter ukrepih usposabljanja in mobilnosti se za mednarodne organizacije s sedežem v državi članici ali pridruženi državi šteje, da imajo sedež v tej državi članici ali pridruženi državi.

Člen 19

Subjekti, upravičeni do financiranja

1.Subjekti so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi.

Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 9(8), so do financiranja iz teh zneskov upravičeni le subjekti s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje.

2.Subjekti s sedežem v nepridruženi tretji državi bi načeloma morali nositi stroške svojega sodelovanja. Toda v primeru držav z nizkimi ali srednjimi dohodki in izjemoma drugih nepridruženih tretjih držav bi lahko bili upravičeni do financiranja, če:

(a)je tretja država navedena v programu dela, ki ga je sprejela Komisija; ali

(b)Komisija ali organ financiranja meni, da je sodelovanje upravičenca ključnega pomena za izvedbo ukrepa.

3.Pridruženi subjekti so upravičeni do financiranja v ukrepu, če imajo sedež v državi članici, pridruženi državi ali tretji državi, navedeni v programu dela, ki ga je sprejela Komisija.

Člen 20

Razpisi za zbiranje predlogov

1.Za vse ukrepe, razen za prehodne dejavnosti instrumenta Iskalec Evropskega sveta za inovacije (EIC), je vsebina razpisov za zbiranje predlogov zajeta v programu dela.

2.Za prehodne dejavnosti instrumenta Iskalec EIC:

(a)začetek in vsebina pozivov za zbiranje predlogov se določita glede na cilje in proračun, ki so določeni v programu dela v zvezi z zadevnim portfeljem ukrepov;

(b)nepovratna sredstva za določen znesek, ki ne presega 50 000 EUR, se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za izvedbo nujnih usklajevalnih in podpornih ukrepov za krepitev skupnosti upravičencev portfelja ali za oceno možnih odcepljenih podjetij ali potencialnih inovacij, ki oblikujejo trg.

3.Če je potrebno za doseganje ciljev, se lahko razpisi omejijo na razvoj dodatnih dejavnosti ali vključevanje dodatnih partnerjev v obstoječe ukrepe.

4.Razpis za zbiranje predlogov ni potreben za usklajevalne in podporne ukrepe ali ukrepe sofinanciranja programa, ki:

(a)naj bi jih izvajalo Skupno raziskovalno središče ali pravni subjekti, ki so določeni v programu dela, in

(b)ne spadajo v področje razpisa za zbiranje predlogov.

5.S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti.

Člen 21

Skupni razpisi

Komisija ali organ financiranja lahko izda skupni razpis za zbiranje predlogov s:

(a)tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami;

(b)mednarodnimi organizacijami;

(c)nepridobitnimi pravnimi subjekti. 

V primeru skupnega razpisa se določijo postopki za izbiranje in ocenjevanje predlogov. Postopki vključujejo uravnoteženo skupino strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka.  

Člen 22

Predkomercialno naročanje in naročanje inovativnih rešitev

1.Ukrepi lahko zajemajo ali imajo za glavni cilj predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, izvedejo pa jih upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU 31 , 2014/25/EU 32 in 2009/81/ES 33 .

2.Pri postopkih naročanja:

(a)se upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti ter pravila o konkurenci;

(b)se lahko za predkomercialna naročila določijo posebni pogoji, na primer, da je kraj izvajanja naročenih dejavnosti omejen na ozemlje držav članic in pridruženih držav;

(c)se lahko dovoli oddaja več naročil v istem postopku (več virov); ter

(d)se zagotovi oddaja naročil ponudniku ali ponudnikom, ki ponudijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, in hkrati preprečijo navzkrižje interesov.

3.Izvajalec, ki ustvarja rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pripadajočih pravic intelektualne lastnine. Javni naročniki imajo vsaj pravice do brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da podelijo ali od sodelujočega izvajalca zahtevajo, da podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov za javnega naročnika pod poštenimi in razumnimi pogoji, brez pravice do podlicence. Če izvajalec rezultatov ne izkoristi komercialno v določenem roku po predkomercialnem naročilu, ki je določen v pogodbi, lahko javni naročniki od njega zahtevajo, da morebitno lastništvo rezultatov prenese na javne naročnike. 

Člen 23

Kumulativno financiranje

Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevki ne krijejo isti stroški. Pravila vsakega programa Unije, ki daje prispevek, se upoštevajo sorazmerno z višino prispevka. Kumulativno financiranje ukrepa ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo. 

Člen 24

Merila za izbor

1.Z odstopanjem od člena 198 finančne uredbe se finančna sposobnost preverja samo za koordinatorja in le, če zahtevana finančna sredstva Unije za ukrep znašajo 500 000 EUR ali več.

2.Če pa obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti ali če obstaja večje tveganje zaradi sodelovanja v več tekočih dejavnostih, ki se financirajo iz programov Unije za raziskave in inovacije, Komisija ali organ financiranja preveri tudi finančno sposobnost drugih vložnikov ali koordinatorjev, ki so pod mejno vrednostjo iz odstavka 1.

3.Kadar za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, se preveri finančna sposobnost slednjega.

4.V primeru šibke finančne sposobnosti lahko Komisija ali organ financiranja vložnikovo sodelovanje pogoji s predložitvijo izjave o solidarni odgovornosti pridruženega subjekta.

5.Prispevek v mehanizem vzajemnega zavarovanja iz člena 33 se šteje za zadostno jamstvo v skladu s členom 152 finančne uredbe. Od upravičencev se ne sme zahtevati ali jim naložiti nobenega dodatnega jamstva ali poroštva.

Člen 25

Merila za dodelitev

1.Predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

(a)odličnost;

(b)vpliv;

(c)kakovost in učinkovitost izvajanja.

2.Za predloge raziskovalnih ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta na področjih pionirskih raziskav se uporablja samo merilo iz točke (a) odstavka 1.

3.V programu dela se določijo dodatne podrobnosti za uporabo meril za dodelitev iz odstavka 1, lahko se navedejo tudi uteži in mejne vrednosti.

Člen 26

Ocenjevanje

1.Predloge oceni odbor za ocenjevanje, ki je lahko:

–v celoti ali delno sestavljen iz neodvisnih zunanjih strokovnjakov, 

–sestavljen iz predstavnikov institucij ali organov Unije, kot je navedeno v členu 150 finančne uredbe.

Odboru za ocenjevanje lahko pomagajo neodvisni strokovnjaki. 

2.Odbor za ocenjevanje po potrebi določi vrstni red predlogov, ki so presegli veljavne mejne vrednosti, v skladu z:

–rezultati ocenjevanja,

–njihovim prispevkom k doseganju posebnih ciljev politike, vključno s sestavo skladnega portfelja projektov.

Odbor za ocenjevanje lahko predlaga tudi kakršne koli bistvene spremembe predlogov, če je to potrebno za skladnost portfelja.

Člen 27

Postopek pregleda ocenjevanja

1.Če vložnik meni, da veljavni postopek ocenjevanja za njegov predlog ni bil pravilno izveden, lahko zaprosi za pregled ocenjevanja.

2.Pregled ocenjevanja se uporablja le za postopkovne vidike ocenjevanja in ne za oceno utemeljenosti predloga.

3.Ocena pregleda ne odloži postopka izbire predlogov, ki niso predmet pregleda.

Člen 28

Čas do dodelitve

1.Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se uporabljajo naslednji roki:

(a)vse vložnike se o izidu ocenjevanja njihovih vlog obvesti najpozneje v petih mesecih od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov;

(b)sporazum o nepovratnih sredstvih se podpiše z vložniki najpozneje osem mesecev od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov.

2.V programu dela za EIC se lahko določijo tudi krajši roki.

3.Poleg izjem iz drugega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se lahko roki iz odstavka 1 podaljšajo za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta, za ocenjevanje v več korakih, za naloge in kadar se ukrepi predložijo v presojo etičnosti ali varnostno oceno.

Člen 29

Izvrševanje nepovratnih sredstev

1.Če upravičenec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo te obveznosti izpolniti drugi upravičenci brez dodatnih finančnih sredstev Unije, razen če so izrecno oproščeni te obveznosti. Finančna odgovornost posameznega upravičenca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na mehanizem vzajemnega zavarovanja.

2.V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo mejniki in z njimi povezani obroki predhodnega financiranja. Če mejniki niso doseženi, se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali prekine.

3.Ukrep se lahko prekine tudi, če pričakovani rezultati za Unijo niso več pomembni iz znanstvenih, tehnoloških ali gospodarskih razlogov, v primeru EIC in nalog pa tudi, če niso več pomembni kot del portfelja ukrepov.

Člen 30

Stopnje financiranja

1.Za vse dejavnosti, ki se financirajo, se uporablja enotna stopnja financiranja za posamezni ukrep. Najvišja stopnja se določi v programu dela.

2.Program lahko povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, razen za:

(a)ukrepe na področju inovacij: do 70 % skupnih upravičenih stroškov, razen za neprofitne pravne subjekte, katerim lahko Program povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov;

(b)ukrepe sofinanciranja programa: najmanj 30 % skupnih upravičenih stroškov, v ugotovljenih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 70 %.

3.Stopnje financiranja iz tega člena se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek.

Člen 31

Posredni stroški

1.Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, finančne podpore tretjim osebam ter vseh stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ki vključujejo posredne stroške.

Kjer je primerno, se posredni stroški, vključeni v stroške na enoto ali pavšalne zneske, izračunajo z uporabo pavšalne stopnje iz odstavka 1, razen pri stroških na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca.

2.Vendar se lahko posredni stroški, če je to določeno v programu dela, prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto.

Člen 32

Upravičeni stroški

1.Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe so za upravičence s prejemki na podlagi projekta stroški osebja upravičeni do višine prejemkov, ki jih oseba prejme za delo v podobnih projektih, financiranih iz nacionalnih programov.

Prejemki na podlagi projekta pomenijo prejemke, ki so povezani s sodelovanjem osebe v projektih, so del običajne prakse upravičenca glede prejemkov in se izplačujejo dosledno.

2.Z odstopanjem od člena 190(1) finančne uredbe se stroški sredstev, ki jih zagotovijo tretje osebe v obliki prispevkov v naravi, štejejo za upravičene do višine neposrednih upravičenih stroškov tretje osebe.

3.Z odstopanjem od člena 192 finančne uredbe se prihodki, ustvarjeni z izkoriščanjem rezultatov, ne obravnavajo kot prihodki ukrepa.

4.Z odstopanjem od člena 203(4) finančne uredbe je treba ob plačilu preostalega zneska obvezno priložiti potrdilo o računovodskih izkazih, če je znesek, ki je bili prijavljen kot dejanski stroški in stroški na enoto ter izračunan v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva, 325 000 EUR ali več.

Člen 33

Mehanizem vzajemnega zavarovanja

1.S to uredbo se ustanovi mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki nadomesti in nasledi sklad, ustanovljen v skladu s členom 38 Uredbe (ES) št. 1290/2013. Mehanizem krije tveganja, povezana z neizterjavo zneskov, ki jih dolgujejo upravičenci:

(a)Komisiji v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES,

(b)Komisiji in organom Unije v okviru programa „Obzorje 2020“,

(c)Komisiji in organom financiranja v okviru Programa.

Kritje tveganja v zvezi z organi financiranja iz točke (c) prvega pododstavka se lahko opravi preko sistema posrednega kritja, določenega v veljavnem sporazumu, in ob upoštevanju narave organa financiranja.

2.Mehanizem upravlja Unija, zastopa pa jo Komisija, ki deluje kot pooblaščenka. Komisija določi posebna pravila za delovanje sklada.

3.Upravičenci prispevajo za ukrep 5 % finančnih sredstev Unije. Na podlagi rednih ocenjevanj lahko Komisija ta prispevek poveča do 8 % ali zmanjša pod 5 %. Prispevek upravičencev v mehanizem se lahko poravna iz začetnega predhodnega financiranja in vplača v sklad v imenu upravičencev.

4.Prispevek upravičencev se povrne ob plačilu preostalega zneska.

5.Vsi finančni prihodki, ki jih ustvari mehanizem, se pripišejo mehanizmu. Če prihodki ne zadoščajo, mehanizem ne posreduje, Komisija ali organ financiranja pa vse dolgovane zneske izterja neposredno od upravičencev ali tretjih oseb.

6.Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21(4) finančne uredbe pripiše mehanizmu. Po izvršitvi vseh nepovratnih sredstev, katerih tveganje neposredno ali posredno krije mehanizem, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije na podlagi sklepov zakonodajnega organa.

7.Mehanizem je lahko odprt za upravičence katerega koli drugega programa Unije z neposrednim upravljanjem. Komisija sprejme načine za sodelovanje upravičencev drugih programov.

Člen 34

Lastništvo in zaščita

1.Upravičenci so lastniki rezultatov, ki jih ustvarijo. Upravičenci poskrbijo, da se morebitne pravice njihovih zaposlenih ali drugih strank v zvezi z rezultati lahko uresničujejo na način, ki je združljiv z obveznostmi upravičencev v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Rezultati so v skupni lasti dveh ali več upravičencev, če:

(a)so jih ustvarili skupaj; in

(b)ni mogoče:

(i) določiti zadevnega prispevka posameznega upravičenca

ali

(ii) ločiti rezultatov pri vlogi za zaščito, pridobitvi in ohranjanju zaščite.

Skupni lastniki se pisno dogovorijo o dodelitvi in pogojih uveljavljanja skupnega lastništva. Če ni dogovorjeno drugače, lahko vsak skupni lastnik podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov, ki so v skupni lasti (brez pravice do podeljevanja podlicenc), če druge skupne lastnike o tem vnaprej obvesti ter jim zagotovi pošteno in razumno nadomestilo. Skupni lastniki se lahko pisno dogovorijo, da bodo namesto skupnega lastništva uporabili drugačno ureditev.

2.Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, ustrezno zaščitijo svoje rezultate, če je zaščita možna in upravičena, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno z možnostmi za komercialno izkoriščanje. Pri odločanju o zaščiti upravičenci upoštevajo tudi legitimne interese drugih upravičencev v ukrepu.

Člen 35

Izkoriščanje in razširjanje rezultatov

1.Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, si čim bolj prizadevajo za izkoriščanje svojih rezultatov, zlasti v Uniji. Rezultate lahko izkoriščajo neposredno upravičenci ali pa izkoriščanje poteka posredno, predvsem s prenosom rezultatov in podeljevanjem licenc za rezultate v skladu s členom 36.

V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede izkoriščanja.

Če se kljub upravičenčevim prizadevanjem za neposredno ali posredno izkoriščanje svojih rezultatov rezultati ne izkoristijo v obdobju, ki je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih, upravičenec uporabi ustrezno spletno platformo, ki je navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih, da poišče osebe, ki so zainteresirane za izkoriščanje teh rezultatov. Če je to upravičeno na podlagi zahtevka upravičenca, se ta zahteva lahko opusti.

2.Upravičenci razširijo svoje rezultate čim prej, ob upoštevanju omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, pravil o varnosti ali legitimnih interesov.

V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede razširjanja rezultatov.

3.Upravičenci zagotovijo, da za znanstvene publikacije velja prost dostop v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Upravičenci zlasti poskrbijo, da sami ali avtorji ohranijo zadostne pravice intelektualne lastnine, da lahko izpolnijo zahteve glede prostega dostopa.

Prost dostop do raziskovalnih podatkov je splošno pravilo v okviru pogojev, določenih v sporazumu o nepovratnih sredstvih, vendar veljajo utemeljene izjeme, ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev in vseh drugih omejitev, kot so pravila o varstvu podatkov, varnostni predpisi ali pravice intelektualne lastnine.

V programu dela se lahko določijo dodatne obveznosti za upoštevanje praks odprte znanosti.

4.Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih, in pripravijo načrt upravljanja podatkov.

V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti za uporabo evropskega oblaka odprte znanosti za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih.

5.Upravičenci, ki nameravajo razširjati svoje rezultate, o tem vnaprej obvestijo druge upravičence v ukrepu. Vsak drugi upravičenec lahko temu nasprotuje, če lahko dokaže, da bi nameravano razširjanje rezultatov znatno škodilo njegovim legitimnim interesom v zvezi z rezultati ali obstoječim znanjem. V takšnih primerih se rezultati ne smejo razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov.

6.Če ni drugače določeno v programu dela, morajo predlogi vključevati načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov. Če načrtovano izkoriščanje rezultatov vključuje razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali procesa ali ustvarjanje in opravljanje storitve, ta načrt vsebuje strategijo za takšno izkoriščanje. Če načrt predvideva izkoriščanje predvsem v nepridruženih tretjih državah, pravni subjekti pojasnijo, zakaj je takšno izkoriščanje kljub temu v interesu Unije.

Upravičenci načrt med trajanjem in po koncu ukrepa oblikujejo še naprej.

7.Upravičenci za potrebe spremljanja in razširjanja rezultatov, ki ju izvaja Komisija ali organ financiranja, zagotovijo vse zahtevane informacije v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem svojih rezultatov. Ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev se te informacije javno objavijo.

Člen 36

Prenos in podelitev licenc

1.Upravičenci lahko prenesejo lastništvo svojih rezultatov. Zagotovijo, da njihove obveznosti veljajo tudi za novega lastnika in da mora slednji te obveznosti prenesti naprej pri vsakem naslednjem prenosu lastništva.

2.Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe ali če ni izvedljivo v skladu z veljavno zakonodajo, upravičenci, ki nameravajo prenesti lastništvo rezultatov, o tem vnaprej obvestijo vsakega drugega upravičenca, ki ima še vedno pravico dostopa do rezultatov. Obvestilo mora vsebovati dovolj informacij o novem lastniku, da lahko upravičenec oceni posledice prenosa na svoje pravice do dostopa.

Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe, lahko upravičenec nasprotuje prenosu, če lahko dokaže, da bi prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic do dostopa. V tem primeru prenos lastništva ni mogoč, dokler zadevni upravičenci ne dosežejo dogovora.

3.Upravičenci lahko podelijo licenco za svoje rezultate ali kako drugače podelijo pravico do izkoriščanja rezultatov, če to ne vpliva na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

4.Če je to utemeljeno, se v sporazumu o nepovratnih sredstvih določi pravica do nasprotovanja prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, če:

(a)so upravičenci, ki ustvarjajo rezultate, prejeli finančna sredstva Unije;

(b)gre za prenos lastništva ali podelitev licence pravnemu subjektu s sedežem v nepridruženi tretji državi in

(c)prenos lastništva ali podelitev licence ni v skladu z interesi Unije.

Če velja pravica do ugovora, upravičenec to sporoči vnaprej. Pravica do ugovora v zvezi s prenosi ali podelitvami posebej določenim pravnim subjektom se lahko opusti v pisni obliki, če so vzpostavljeni ukrepi za zaščito interesov Unije.

Člen 37

Pravice do dostopa

1. Uporabljajo se naslednja načela glede pravic do dostopa:

(a)zahteva za uveljavljanje pravic dostopa ali vsaka opustitev pravic do dostopa se poda pisno;

(b)če ni drugače dogovorjeno z dajalcem licence, pravice do dostopa ne zajemajo pravice do dajanja podlicence;

(c)upravičenci se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih omejitvah dostopa do obstoječega znanja;

(d)če upravičenec ni več vključen v ukrep, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop;

(e)če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti, se upravičenci lahko dogovorijo, da nima več pravice do dostopa.

2.Upravičenci dovolijo dostop do:

(a)svojih rezultatov brezplačno drugemu upravičencu v ukrepu, ki potrebuje dostop za izvajanje svojih nalog;

(b)svojega obstoječega znanja drugemu upravičencu v ukrepu, ki obstoječe znanje potrebuje za izvajanje svojih nalog, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c); dostop se dovoli brezplačno, če se upravičenci pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih niso dogovorili drugače;

(c)svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja vsakemu drugemu upravičencu v ukrepu, ki dostop potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov; dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.

3.Če se upravičenci ne dogovorijo drugače, dovolijo dostop do svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja tudi pravnemu subjektu, ki:

(a)ima sedež v državi članici ali pridruženi državi;

(b)je pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega upravičenca ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot ta upravičenec ali neposredno ali posredno nadzoruje tega upravičenca; in

(c)potrebuje dostop za izkoriščanje rezultatov tega upravičenca.

Dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.

4.Če se upravičenci ne dogovorijo o drugačnem roku, se zahteva za dostop za namene izkoriščanja lahko poda največ eno leto po zaključku ukrepa. 

5.Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno institucijam Unije, organom, uradom ali agencijam za razvoj, izvajanje in spremljanje politik ali programov Unije. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

Pri ukrepih v okviru sklopa „Vključujoča in varna družba“, področja „Zaščita in varnost“, upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno tudi nacionalnim organom držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje njihovih politik ali programov na tem področju. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in dovoli z dvostranskim dogovorom, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za načrtovane namene in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takšnih zahtevah obvestijo vse države članice.

6.V programu dela so lahko določene dodatne pravice do dostopa.

Člen 38

Posebne določbe o izkoriščanju in razširjanju

Posebna pravila v zvezi z lastništvom, izkoriščanjem in razširjanjem, prenosom in podeljevanjem licenc ter pravicami do dostopa se lahko uporabijo za ukrepe ERC, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ukrepe javnega naročanja inovativnih rešitev, ukrepe sofinanciranja programov ter usklajevalne in podporne ukrepe.

Ta posebna pravila ne spreminjajo obveznosti glede prostega dostopa.

POGLAVJE III

Nagrade

Člen 39

Nagrade

1.Nagrade v okviru programa se podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom IX finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

2.Na natečaju lahko sodelujejo vsi pravni subjekti, ne glede na kraj svojega sedeža, če ni v programu dela ali pravilih natečaja določeno drugače.

3.Komisija ali organ financiranja lahko organizira nagradne natečaje skupaj z:

(a)drugimi organi Unije;

(b)tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami;

(c)mednarodnimi organizacijami; ali

(d)nepridobitnimi pravnimi subjekti.

4.Program dela ali pravila natečaja lahko vsebujejo obveznosti v zvezi s komunikacijo ter izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov.

POGLAVJE IV

Javno naročanje

Člen 40

Javno naročanje

1.Javna naročila v okviru programa se podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VII finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

2.Javna naročila se lahko dodelijo tudi v obliki predkomercialnega naročanja ali naročanja inovativnih rešitev, ki ga izvede Komisija ali ustrezni organ financiranja v svojem imenu ali skupaj z javnimi organi naročniki iz držav članic in pridruženih držav. V tem primeru se uporabljajo pravila iz člena 22.

POGLAVJE V

Operacije mešanega financiranja in kombinirano financiranje

Člen 41

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu s programom sklada InvestEU in naslovom X finančne uredbe.

Člen 42

Obzorje Evropa in kombinirano financiranje EIC

1.Za nepovratna sredstva in vračljiv predujem, ki sta sestavina programa Obzorje Evropa ali kombiniranega financiranja, veljajo členi 30–33.

3.Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa se lahko dodeli za sofinanciranje programa, kadar skupni program držav članic in pridruženih držav predvideva uvedbo finančnih instrumentov v podporo tretjim osebam. Taki ukrepi se ocenijo in izberejo v skladu s členi 19, 20, 23, 24, 25 in 26. Načini izvajanja kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa so skladni s členom 29, smiselno s členom 43(9) in dodatnimi pogoji, opredeljenimi v programu dela.

4.Vračila, skupaj z vrnjenimi predujmi, in prihodki od kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa in EIC se štejejo za notranje namenske prihodke v skladu s členom 21(3)(f) in členom 21(4) finančne uredbe.

5.Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa in EIC se zagotovi na način, ki ne izkrivlja konkurence.

Člen 43

Pospeševalec EIC

1.Upravičenec Pospeševalca EIC mora biti pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca.

2.En sam sklep o dodelitvi obsega in zagotavlja vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja EIC.

3.Predloge ocenjujejo na podlagi njihove ustreznosti neodvisni strokovnjaki, izberejo pa se v okviru letnega javnega razpisa s presečnimi datumi, ki temelji na členih 24–26 ob upoštevanju odstavka 4.

4.Merila za dodelitev so:

–odličnost;

–vpliv;

–stopnja tveganja ukrepa in potreba po podpori Unije.

5.Komisija ali organi financiranja, ki izvajajo program Obzorje Evropa, lahko s soglasjem zadevnih vložnikov neposredno vložijo za ocenjevanje z zadnjim merilom predlog za ukrep inovacije ali uvedbe na trg, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

–predlog izvira iz drugega ukrepa, ki je bil financiran iz programa Obzorje 2020, tega programa ali nacionalnega programa, in je podoben Iskalcu EIC, kar je potrdila Komisija;

–temelji na predhodnem pregledu projekta, v katerem sta bila ocenjena odličnost in vpliv predloga, in zanj veljajo pogoji in postopki, podrobneje navedeni v programu dela.

6.Pečat odličnosti se lahko podeli pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:

–upravičenec je zagonsko podjetje ali MSP,

–predlog je bil upravičen in je presegel pragove, ki se uporabljajo za prvi dve merili za dodelitev iz odstavka 4,

– za dejavnosti, ki bi bile upravičene v okviru ukrepa na področju inovacij.

7.Za predlog, ki je bil pozitivno ocenjen, neodvisni strokovnjaki predlagajo ustrezno kombinirano financiranje EIC na podlagi nastalega tveganja ter sredstev in časa, ki so potrebni za uvedbo inovacije na trg.

Komisija lahko zavrne predlog, ki so ga izbrali neodvisni strokovnjaki, iz utemeljenih razlogov, vključno s skladnostjo s cilji politik Unije.

8.Nepovratna sredstva ali vračljiv predujem kot sestavini kombiniranega financiranja ne smejo presegati 70 % stroškov izbranega ukrepa na področju inovacij.

9.Načini izvedbe sestavin glavnice in vračljive podpore kombiniranega financiranja EIC se podrobneje določijo v Sklepu [posebni program].

10.S pogodbo za izbrani ukrep se določijo posebni mejniki ter ustrezno predhodno financiranje in plačila v obrokih za kombinirano financiranje EIC.

Dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, se lahko začnejo in prvi obrok predhodnega financiranja nepovratnih sredstev se lahko izplača pred izvedbo drugih sestavin dodeljenega kombiniranega financiranja EIC. Pogoj za izvedbo teh sestavin je, da so doseženi posebni mejniki, določeni v pogodbi.

11.V skladu s pogodbo se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali prekine, če mejniki niso doseženi. Prekine se lahko tudi, če ni mogoče doseči pričakovane tržne uporabe.

Komisija se lahko odloči za povečanje kombiniranega financiranja EIC na podlagi pregleda projekta, ki ga opravijo neodvisni zunanji strokovnjaki.

Poglavje VI

Strokovnjaki

Člen 44

Imenovanje zunanjih strokovnjakov

1.Z odstopanjem od člena 237(3) finančne uredbe se lahko zunanji strokovnjaki izberejo brez razpisa za prijavo interesa, če je to utemeljeno in izbor poteka na pregleden način.

2.V skladu s členom 237(2) in 237(3) finančne uredbe so zunanji strokovnjaki plačani na podlagi standardnih pogojev. Če je to upravičeno, se lahko dodeli ustrezna raven plačila, ki presega standardne pogoje, ki temeljijo na zadevnih tržnih standardih, zlasti za posebne strokovnjake na visoki ravni.

3.Dodatno k odstavkoma (2) in (3) členu 38 finančne uredbe se imena zunanjih strokovnjakov, ki ocenjujejo predloge za dodelitev nepovratnih sredstev, če so imenovani kot posamezniki, objavijo, skupaj z njihovim strokovnim področjem, vsaj enkrat letno na internetnem mestu Komisije ali organa financiranja. Takšni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu s pravili EU o varstvu podatkov.

NASLOV III

SPREMLJANJE, KOMUNICIRANJE, OCENJEVANJE IN NADZOR PROGRAMA

Člen 45

Spremljanje in poročanje

1.Kazalci za poročanje o napredku Programa pri doseganju ciljev, določenih v členu 3, so navedeni v Prilogi V, skupaj s potmi do učinkov.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 zvezi s spremembami Priloge V, da dopolni ali spremeni kazalnike poti do učinkov, kadar je to potrebno, ter določi izhodiščne in ciljne vrednosti.

3.Sistem poročanja o uspešnosti zagotovi, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno. V ta namen se sorazmerne zahteve glede poročanja naložijo prejemnikom sredstev Unije in (če je ustrezno) državam članicam.

Člen 46

Informiranje, komuniciranje, obveščanje javnosti ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov

1.Prejemniki sredstev Unije navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promociji ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih, sorazmernih in ciljno usmerjenih informacij več različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

3.Komisija vzpostavi tudi strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov, da bi povečala razpoložljivost in razširjenost rezultatov raziskav in inovacij ter znanja iz Programa in tako pospešila izkoriščanje v smeri uvedbe na trgu ter povečala vpliv Programa. Finančna sredstva za izvajanje Programa prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o prednostnih nalogah politik Unije ter informiranju, komuniciranju, obveščanju javnosti, dejavnosti razširjanja in izkoriščanja, v kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 47

Ocenjevanje programa

1.Ocenjevanje programa se izvede pravočasno, da bi ga bilo mogoče upoštevati v postopku odločanja o programu, njegovem nasledniku in drugih pobudah, pomembnih za raziskave in inovacije.

2.Vmesna ocena Programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje štiri leta po začetku izvajanja programa. Vsebuje oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov in pomeni podlago za prilagoditev izvajanja programa, če je to primerno.

3.Ob koncu izvajanja programa, vendar najpozneje štiri leta po zaključku obdobja, določenega v členu 1, Komisija zaključi končno oceno Programa. Vsebuje oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov.

4.Komisija zaključke ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 48

Revizije

1.Nadzorni sistem za Program zagotavlja ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, zlasti za upravičence.

2.Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, ki prejemajo skupno financiranje iz različnih programov Unije, se revizija opravi samo enkrat in zajame vse vključene programe in njihova veljavna pravila.

3.Poleg tega se lahko Komisija ali organ financiranja opre na preglede kombiniranih sistemov na ravni upravičenca. Ti kombinirani pregledi so neobvezni za nekatere vrste upravičencev, sestavljeni so iz revizije sistemov in procesov in dopolnjeni z revizijo transakcij, ki jo opravi pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES 34 . Kombinirane preglede lahko uporablja Komisija ali organ financiranja za določitev splošnega zagotovila o dobrem finančnem upravljanju odhodkov ter za ponovno preučitev ravni naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih.

4.Komisija ali organ financiranja se v skladu s členom 127 finančne uredbe lahko opre na revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo druge osebe ali subjekti, tudi tisti, ki niso pooblaščeni s strani institucij ali organov Unije.

5.Revizije se lahko opravijo najpozneje dve leti po plačilu preostalega zneska.

Člen 49

Zaščita finančnih interesov Unije

1.Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni, da na podlagi dokumentov in na kraju samem opravijo revizijo pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe, oziroma da v primeru mednarodnih organizacij opravijo preverjanje v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni z njimi.

2.Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravlja upravne preiskave, tudi na kraju samem, in inšpekcije, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, z namenom odkrivanja morebitne goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Unije v zvezi s pogodbo, sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih, financiranih v skladu s to uredbo.

3.Tudi od pristojnih organov tretjih držav in mednarodnih organizacij se lahko zahteva, da sodelujejo z Evropskim javnim tožilstvom (EJT) v skladu s sporazumi o vzajemni pravni pomoči, kadar EJT preiskuje kazniva dejanja s svojega področja pristojnosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939.

4.Brez poseganja v odstavka 1 in 2 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami pogodbe, sporazumi o nepovratnih sredstvih, druge pravne zaveze in sporazumi o vzpostavitvi proračunskega jamstva, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in Urad OLAF, da v skladu s svojimi pristojnostmi opravljajo take revizije ter preglede in inšpekcije na kraju samem. Med njimi so tudi določbe, ki zagotavljajo, da enakovredne pravice podelijo tudi tretje osebe, ki sodelujejo pri izvajanju financiranja Unije ali operaciji financiranja, ki se v celoti ali deloma podpira s proračunskim jamstvom.

Člen 50

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 45(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3. Prenos pooblastila iz člena 45(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 45(2), začne veljati, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

NASLOV IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 51

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1291/2013 in Uredba (EU) št. 1290/2013 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 52

Prehodne določbe

1.Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje zadevnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013 in Uredbo (EU) št. 1290/2013, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka. Za delovne načrte in ukrepe, predvidene v delovnih načrtih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 1290/2013 in v okviru ustreznih temeljnih aktov organov financiranja, se še naprej uporabljajo Uredba (EU) št. 1290/2013 in navedeni temeljni akti, dokler niso dokončani.

2.Iz finančnih sredstev za Program se lahko krijejo tudi stroški tehnične in upravne pomoči, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med tem programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi njegove predhodne Uredbe (EU) št. 1291/2013.

Člen 53

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)     https://ec.europa.eu/info/news/bold-science-meet-big-challenges-independent-report-calls-mission-oriented-eu-research-and-innovation-2018-feb-22_en .

(2)    Podrobna analiza obravnave teh predlogov je v prilogi k oceni učinka.

(3)    Na podlagi modela NEMESIS, ki ustreza največjemu možnemu učinku programa.

(4)    Analiza sodelovanja organizacij civilne družbe v okvirnih programih EU.

(5)    Dodatni elementi so na voljo v prilogi k oceni učinka.

(6)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14.

(7)    Dodatni elementi so na voljo v prilogi k oceni učinka.

(8)    Evropska komisija (2017), finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Unije, in pravila za njeno uporabo, ki so na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/budget/library/biblio/documents/regulations/financial_regulation_2017_en.pdf .

(9)    Sporočilo Komisije „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“, COM(2018) 232 final.

(10)    UL C […], […], str. […].

(11)    UL C […], […], str. […].

(12)    Stališče Evropskega parlamenta z dne ... [(še ni objavljeno v Uradnem listu)] in sklep Sveta z dne ...

(13)    Glej npr. predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v EU (COM(2017) 487).

(14)    Sklic se posodobi: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na naslovu: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32013Q1220(01)&from=SL  

(15)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1.)

(16)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.95, str. 1).

(17)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(18)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(19)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(20)    Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(21)    UL C 205, 19.7.2013, str. 9.

(22)    Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006.

(23)    UL ....

(24)    ...

(25)    Financirajo se lahko raziskave v zvezi z zdravljenjem rakastih obolenj na spolnih žlezah.

(26)    Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(27)    Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(28)    Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(29)    Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,7.6.2018

COM(2018) 435 final

PRILOGE

k

predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov

{SEC(2018) 291 final}
{SWD(2018) 307 final}
{SWD(2018) 308 final}
{SWD(2018) 309 final}

PRILOGA I

SPLOŠNE SMERNICE ZA DEJAVNOSTI

Splošni in posebni cilji iz člena 3 se bodo uresničevali v celotnem programu preko področij ukrepanja in splošnih smernice dejavnosti, opisanih v tej prilogi ter v Prilogi I k posebnemu programu.

(1) Steber I „Odprta znanost“

Ta steber bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 podpiral ustvarjanje in širjenje visokokakovostnega znanja, spretnosti, tehnologij in rešitev za svetovne izzive. Prispeval bo tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3.

(a)Evropski raziskovalni svet: zagotavlja privlačno in prožno financiranje, ki bo na podlagi konkurence na ravni Unije posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem in njihovim ekipam omogočilo, da raziskujejo najobetavnejše poti na novih področjih znanosti.

Področje ukrepanja: pionirska znanost

(b)Ukrepi Marie Skłodowska-Curie: zagotavljajo raziskovalcem nova znanja in spretnosti z mobilnostjo in izpostavljenostjo prek meja, sektorjev in disciplin, pa tudi s strukturiranjem in izboljšanjem institucionalnih in nacionalnih sistemov zaposlovanja, usposabljanja in razvoja poklicne poti; pri tem ukrepi Marie Skłodowska-Curie pomagajo postavljati temelje za odlično evropsko raziskovalno okolje, prispevajo k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb ter reševanju sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov.

Področja ukrepanja: spodbujanje odličnosti s pomočjo mobilnosti raziskovalcev preko meja, sektorjev in disciplin; spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega usposabljanja raziskovalcev; krepitev človeškega kapitala ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru; izboljšanje in olajševanje sinergij; spodbujanje obveščanja javnosti.

(c)Raziskovalne infrastrukture: opremljanje Evrope s trajnostno raziskovalno infrastrukturo svetovnega formata, ki je prosto dostopna najboljšim raziskovalce iz Evrope in zunaj nje. Pri tem se bodo izboljšale možnosti infrastrukture za podpiranje znanstvenega napredka in inovacij ter omogočanje odprte znanosti, skupaj z dejavnostmi, povezanimi s politiko in mednarodnim sodelovanjem Unije.

Področja ukrepanja: utrjevanje področja evropskih raziskovalnih infrastruktur; odpiranje, vključevanje in medsebojno povezovanje raziskovalnih infrastruktur; krepitev evropske politike na področju raziskovalnih infrastruktur in mednarodnega sodelovanja

(2) Steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“

Ta steber bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 krepil vpliv raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik EU in podpiral uvajanje inovativnih rešitev v industriji in družbi za obravnavo svetovnih izzivov. Prispeval bo tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3.

Za zagotovitev čim večjega vpliva, prožnosti in sinergij bodo raziskovalne in inovacijske dejavnosti organizirane v petih sklopih, ki bodo dajali spodbude za interdisciplinarno in medsektorsko, čezmejno in mednarodno sodelovanje, ki bo zajemalo več politik.

Vsak sklop prispeva k doseganju več ciljev trajnostnega razvoja, številne cilje trajnostnega razvoja pa podpira več kot en sklop.

Dejavnosti raziskav in inovacij se bodo izvajale v sklopih, navedenih v nadaljevanju, in v povezavi med njimi.

(a)Sklop „Zdravje“: izboljšanje in varovanje zdravja državljanov vseh starosti z razvojem inovativnih rešitev za preprečevanje, diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje bolezni; zmanjšanje tveganj za zdravje, zaščita prebivalstva in spodbujanje dobrega zdravja; povečanje stroškovne učinkovitosti, pravičnosti in trajnostne naravnanosti sistemov javnega zdravstva; podpiranje in omogočanje sodelovanja bolnikov ter skrbi za lastno zdravje.

Področja ukrepanja: zdravje v celotnem življenjskem obdobju; dejavniki okoljskega in družbenega zdravja; nenalezljive in redke bolezni; nalezljive bolezni; orodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo; sistemi zdravstvenega varstva.

(b)Sklop „Vključujoča in varna družba“: krepitev evropskih demokratičnih vrednot, med katerimi so pravna država in temeljne pravice, varovanje naše kulturne dediščine in spodbujanje družbeno-ekonomskih sprememb, ki prispevajo k vključevanju in gospodarski rasti, ob hkratnem odzivanju na izzive, ki izvirajo iz neprestanih varnostnih groženj, vključno s kibernetsko kriminaliteto ter naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek.

Področja ukrepanja: demokracija; kulturna dediščina; družbeno-ekonomske spremembe; družbe, odporne proti nesrečam; zaščita in varnost; kibernetska varnost;

(c)Sklop „Digitalno in industrija“: krepitev zmogljivosti in zagotavljanje suverenosti Evrope na področju ključnih omogočitvenih tehnologij za digitalizacijo in proizvodnjo ter na področju vesoljske tehnologije za nastanek konkurenčne, digitalne, nizkoogljične in krožne industrije; zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s surovinami; zagotovitev podlage za napredek in inovacije na področju vseh svetovnih družbenih izzivov.

Področja ukrepanja: proizvodne tehnologije; digitalne tehnologije; sodobni materiali; umetna inteligenca in robotika; internet naslednje generacije; visoko zmogljivo računalništvo in velepodatki; krožne industrije; nizkoogljična in čista industrija; vesolje;

(d)Sklop „Podnebje, energija in mobilnost“: boj proti podnebnim spremembam z boljšim razumevanjem njihovih vzrokov, razvoja, tveganj, vplivov in priložnosti ter ustvarjanje podnebju in okolju prijaznejšega, učinkovitejšega in konkurenčnejšega, pametnejšega, varnejšega in odpornejšega energetskega in prometnega sektorja.

Področja ukrepanja: znanost o podnebju in rešitve; oskrba z energijo; energetski sistemi in omrežja; stavbe in industrijski objekti v energetskem prehodu; skupnosti in mesta; industrijska konkurenčnost prometa; čisti promet in mobilnost; pametna mobilnost; shranjevanje energije.

(e)Sklop „Hrana in naravni viri“: varovanje, obnavljanje, trajnostno upravljanje in uporaba naravnih in bioloških virov s kopnega in morja za obravnavo preskrbe s hrano in varnosti prehrane ter prehod na nizkoogljično, z viri gospodarno krožno gospodarstvo.

Področja ukrepanja: opazovanje okolja; biotska raznovrstnost in naravni kapital; kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja; morje in oceani; prehranski sistemi; sistemi biotehnoloških inovacij; krožni sistemi

(f)Nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča: ustvarjanje visokokakovostnih znanstvenih izsledkov za dobre javne politike. Za nove pobude in predlogi za zakonodajo EU so potrebni pregledni, izčrpni in uravnoteženi izsledki, za izvajanje politik pa so potrebni izsledki, na podlagi katerih bo mogoče meriti in spremljati napredek. Skupno raziskovalno središče bo politikam Unije zagotovilo neodvisne znanstvene izsledke in tehnično podporo skozi celoten ciklus politike. Skupno raziskovalno središče bo svoje raziskave osredotočilo na prednostne naloge politik EU.

Področja ukrepanja: zdravje; odpornost in varnost; digitalno in industrija; podnebje, energija in mobilnost; hrana in naravni viri; podpora za delovanje notranjega trga in gospodarsko upravljanje Unije; podpora državam članicam pri izvajanju zakonodaje in razvoju strategij pametne specializacije; analitična orodja in metode za oblikovanje politik; upravljanje znanja; prenos znanja in tehnologij; podpora znanosti, namenjena platformam za politike.

(3) Steber III „Odprte inovacije“

Ta steber bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 spodbujal vse oblike inovacij, vključno s prodornimi inovacijami, in okrepil tržno uvajanje inovativnih rešitev na trg. Prispeval bo tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3.

(a)Evropski svet za inovacije: spodbuja prodorne inovacije z možnostmi za razširitev na svetovni ravni.

Področja ukrepanja: Iskalec (Pathfinder), ki podpira prihodnje in nastajajoče prebojne tehnologije; Pospeševalec (Accelerator), ki premošča vrzel v financiranju med poznimi fazami inovacijskih dejavnosti in uvajanjem na trg, da se učinkovito uvedejo prodorne inovacije, ki oblikujejo trg, in zagotovi širitev podjetij, kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja, ter dodatne dejavnosti, kot so nagrade in štipendije ter poslovne storitve z dodano vrednostjo.

(b)Evropski inovacijski ekosistemi

Področja ukrepanja: povezovanje z regionalnimi in nacionalnimi akterji na področju inovacij ter podpora izvajanju skupnih čezmejnih inovacijskih programov držav članic in pridruženih držav, od izboljšanja mehkih veščin za inovacije do ukrepov na področju raziskav in inovacij, da se poveča učinkovitost evropskega inovacijskega sistema. To se bo dopolnjevalo s podporo ESRR za inovacijske ekosisteme in medregionalna partnerstva, povezana s tematiko pametne specializacije.

(c)Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo

Področja ukrepanja: krepitev ekosistemov trajnostnih inovacij po vsej Evropi; spodbujanje razvoja podjetniških in inovacijskih znanj in spretnosti z vidika vseživljenjskega učenja in podpora podjetniški preobrazbi univerz v EU; prenos novih rešitev za svetovne družbene izzive na trg; sinergije in dodana vrednost znotraj programa Obzorje Evropa.

4) Del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“

Ta del bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 zagotavljal najboljšo možno doseganje rezultatov Programa in tako povečal vpliv v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru. Podpiral bo tudi druge posebne cilje Programa, kot je opisano v členu 3. Dajal bo podlago za preostanek programa in hkrati podpiral dejavnosti, ki prispevajo k Evropi, ki bo v večji meri temeljila na znanju, bo inovativna in bo upoštevala enakost spolov, ki bo na čelu svetovne konkurence ter tako optimizirala nacionalne prednosti in potencial po vsej Evropi v dobro delujočem evropskem raziskovalnem prostoru (ERP), v katerem znanje in visoko usposobljena delovna sila prosto krožita, obveščeni državljani razumejo rezultate raziskav in inovacij in jim zaupajo, ti rezultati pa prinašajo koristi družbi kot celoti, ter v katerem politika EU temelji na visokokakovostnih znanstvenih izsledkih.

Področja ukrepanja: izmenjava odličnosti: reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij.

PRILOGA II

VRSTE UKREPOV

Program se bo izvajal z uporabo omejenega števila „vrst ukrepov“, za katere so značilni posebni cilji ali pogoji.

Glavne vrste ukrepov so:

–ukrep na področju raziskav in inovacij: sestavljen je zlasti iz dejavnosti, katerih cilj je odkrivanje novega znanja in/ali preučitev izvedljivosti nove ali izboljšane tehnologije, izdelka, procesa, storitve ali rešitve. Vključuje lahko temeljne in uporabne raziskave, tehnološki razvoj in povezovanje, preskušanje in preverjanje prototipov manjšega obsega v laboratorijskem ali simuliranem okolju;

–ukrep na področju inovacij: vključuje zlasti dejavnosti, ki so neposredno namenjene izdelavi načrtov in ureditev ali zasnov za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, procese ali storitve, med katerimi je lahko izdelava prototipov, preskušanje, predstavljanje, poskusno izvajanje, obsežno preveritev izdelkov in replikacijo trga;

–ukrepi na področju inovacij in uvajanja na trg: vključujejo ukrepanje na področju inovacij in druge dejavnosti, ki so potrebne za uvedbo inovacije na trgu, vključno s širitvijo podjetij, in zagotavljajo kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa (kombinacija financiranja z nepovratnimi sredstvi in zasebnega financiranja);

–pionirske raziskave Evropskega raziskovalnega sveta: glavni raziskovalni ukrepi, ki jih vodijo raziskovalci, ki te ukrepe izvajajo pri enem ali več upravičencih (samo ERC);

–ukrep na področju usposabljanja in mobilnosti: usmerjen v izboljšanje spretnosti, znanja in poklicnih možnosti raziskovalcev na podlagi mobilnosti med državami ter, če je ustrezno, med sektorji ali disciplinami;

–ukrep sofinanciranja programa: ukrep za zagotovitev skupnega financiranja programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij in ne spadajo med organe financiranja Unije. Tak program dejavnosti lahko podpira mreženje in usklajevanje, raziskave, inovacije, pilotne ukrepe ter ukrepe na področju inovacij in uvajanja na trgu, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ozaveščanje in komuniciranje, razširjanje in izkoriščanje ali kombinacije teh ukrepov, ki jih neposredno izvajajo navedeni subjekti ali tretje osebe, katerim lahko program zagotovi vse oblike ustrezne finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila ter kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa;

–ukrep predkomercialnega naročanja: ukrep, katerega glavni cilj je uresničitev predkomercialnega naročila, ki ga izvedejo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki;

–ukrep javnega naročanja inovativnih rešitev: ukrep, katerega glavni cilj je uresničitev skupnega ali usklajenega javnega naročila inovativnih rešitev, ki ga izvedejo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki;

–usklajevalni in podporni ukrep: ukrep, ki prispeva k ciljem Programa, razen dejavnosti raziskav in inovacij, kot so standardizacija, razširjanje rezultatov, ozaveščanje in komunikacija, mreženje, storitve usklajevanja in podpore, dialogi o politikah in dejavnosti in študije vzajemnega učenja;

–nagrada za spodbujanje: nagrada za spodbujanje usmeritve naložb v določeno smer z določitvijo cilja pred izvedbo dela;

–priznanje: priznanje za nagrajevanje preteklih dosežkov in izjemnega dela, ki je že opravljeno;

javna naročila: za izvajanje delov Programa, povezanih s strateškimi interesi in samostojnostjo Unije in za organiziranje javnih naročil za študije, proizvode, storitve in zmogljivosti za lastne potrebe Komisije; javna naročila se lahko dodelijo tudi v obliki predkomercialnega naročanja ali naročanja inovativnih rešitev, ki ga izvede Komisija ali ustrezni organi financiranja v svojem imenu ali skupaj z javnimi naročniki in naročniki iz držav članic in pridruženih držav.

***

–posredni ukrepi: dejavnosti raziskav in inovacij, ki jim Unija zagotavlja finančno podporo in ki jih izvajajo udeleženci;

–neposredni ukrepi: dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih izvaja Komisija preko svojega Skupnega raziskovalnega središča (JRC).

***

PRILOGA III

PARTNERSTVA

Evropska partnerstva se izbirajo, izvajajo, spremljajo, ocenjujejo in postopoma ukinjajo na podlagi naslednjih meril:

1) Izbor:

(a)dokazi, da je evropsko partnerstvo učinkovitejše pri doseganju zadevnih ciljev Programa, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov za EU in njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti EU in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter mednarodnih zavez;

v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev, vzpostavljenih v skladu s členom 185 PDEU, je obvezna udeležba držav članic Unije v višini najmanj 50 %;

(b)skladnost in sinergije evropskega partnerstva na področju raziskav in inovacij EU;

(c)preglednost in odprtost evropskega partnerstva na področju ugotovitve prednostnih nalog in ciljev ter sodelovanje partnerjev in zainteresiranih strani iz različnih sektorjev, tudi mednarodnih, kadar je primerno;

(d)predhodna dokazana dodana vrednost in usmeritev evropskega partnerstva, vključno s skupno vizijo namena evropskega partnerstva. Ta vizija bo zajemala zlasti:

–ugotovitev merljivih pričakovanih rezultatov, konkretnih dosežkov in vplivov v določenih rokih, vključno s ključno gospodarsko vrednostjo za Evropo;

–dokazane kvalitativne in kvantitativne učinke finančnega vzvoda;

–pristope za zagotavljanje prilagodljivosti izvajanja in prilagajanja spreminjajočim se potrebam politik ali trga ali znanstvenega napredka;

–izhodno strategijo in ukrepe za postopno ukinjanje.

(e)Predhodno dokazana dolgoročna zavezanost partnerjev, vključno z najmanjšim možnim deležem javnih in/ali zasebnih naložb;

v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev mora biti finančni in/ali stvarni prispevek partnerjev, z izjemo Unije, najmanj 50 % in lahko znaša največ 75 % skupnih proračunskih obveznosti evropskega partnerstva. Za vsako institucionalizirano evropsko partnerstvo mora biti delež prispevkov partnerjev, razen Unije, v obliki finančnih prispevkov;

2 Izvajanje:

(a)sistemski pristop, ki zagotavlja doseganje pričakovanih vplivov evropskega partnerstva s prožnim izvajanjem skupnih ukrepov, ki presegajo skupne razpise za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na tržno ali regulativno uvedbo ali uvedbo politike;

(b)ustrezni ukrepi za zagotavljaje stalne odprtosti in preglednosti pobude pri izvajanju, zlasti za določanje prednostnih nalog in sodelovanje pri razpisih za zbiranje predlogov, prepoznavnosti Unije, ukrepi za komuniciranje in ozaveščanje javnosti, razširjanje in izkoriščanje rezultatov, vključno z jasnim prostim dostopom / strategijo za uporabnike vzdolž celotne verige vrednosti;

(c)usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovijo učinkovite sinergije;

(d)pravno zavezujoče obveznosti za vsakega partnerja v celotni življenjski dobi pobude, zlasti za finančne prispevke;

(e)v primeru institucionaliziranega evropskega partnerstva dostop do rezultatov in drugih podatkov, povezanih z ukrepom, za Evropsko komisijo za namene razvijanja, izvajanja in spremljanja politik ali programov Unije. 

3) Spremljanje:

(a)sistem spremljanja v skladu z zahtevami iz člena 45 za spremljanje napredka pri doseganju posebnih ciljev politike, konkretnih rezultatov in ključnih kazalnikov uspešnosti, ki omogočajo ocenjevanje dosežkov v obdobju, vplivov in morebitnih potreb po popravnih ukrepih;

(b)namensko poročanje o kvantitativnih in kvalitativnih učinkih finančnega vzvoda, vključno s poročanjem o finančnih prispevkih in prispevkih v naravi, prepoznavnosti in položaju v mednarodnem okviru, vplivu na tveganje, povezano z raziskavami in inovacijami, za naložbe zasebnega sektorja.

4) Ocena, postopna ukinitev in obnova:

(a)ocenjevanje vplivov, doseženih na ravni Unije v zvezi z opredeljenimi ciljnimi vrednostmi in ključnimi kazalniki uspešnosti, ki se upošteva pri oceni Programa iz člena 47, vključno z oceno najučinkovitejšega načina izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep; umestitev morebitne obnove evropskega partnerstva v skupno področje evropskih partnerstev in njegove prednostne naloge politik;

(b)ustrezni ukrepi za zagotovitev postopnega ukinjanja v skladu z dogovorjenimi pogoji in časovnim načrtom, brez poseganja v morebitno nadaljnje nadnacionalno financiranje iz nacionalnih ali drugih programov Unije.

PRILOGA IV

SINERGIJE Z DRUGIMI PROGRAMI

1.Sinergije z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (skupna kmetijska politika – SKP), bodo zagotovile, da:

(a)se raziskovalne in inovacijske potrebe kmetijskega sektorja in podeželskih območij v EU ugotovijo zlasti v okviru evropskega partnerstva za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ 1 in se upoštevajo v procesu načrtovanja strateških raziskav in inovacij in delovnih programih Programa;

(b)skupna kmetijska politika omogoča najboljšo uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter spodbuja obsežno uvajanje inovativnih rešitev, tudi tistih, ki izhajajo iz projektov, financiranih s sredstvi okvirnih programov za raziskave in inovacije, ter evropskega partnerstva za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“;

(c)EKSRP podpira uvajanje in širjenje znanja in rešitev, ki izvirajo iz rezultatov Programa in omogočajo nastanek bolj dinamičnega kmetijskega sektorja in novih priložnosti za razvoj kmetijskih območij.

2.Sinergije z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR) bodo zagotovile, da:

(a)bosta Program in ESPR v veliki meri medsebojno povezana, saj se bodo potrebe po raziskavah in inovacijah EU na tem področju prenašale v okviru procesa strateškega načrtovanja raziskav in inovacij v programu Obzorje Evropa.

(b)bo ESPR podpiral uvajanje novih tehnologij in inovativnih proizvodov, procesov in storitev, zlasti tistih, ki izhajajo iz Programa na področju morske in pomorske politike; bo podpiral tudi zbiranje podatkov na terenu in obdelavo teh podatkov ter razširjal ustrezne ukrepe, ki se podpirajo v okviru Programa, to pa bo prispevalo k izvajanju skupne ribiške politike, pomorske politike EU in mednarodnemu upravljanju oceanov.

3.Sinergije z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) bodo zagotovile, da:

(a)se bodo uporabljale ureditve za kombinirano financiranje iz ESRR, Kohezijskega sklada in programa Obzorje Evropa za podporo dejavnostim, ki povezujejo strategije pametne specializacije in mednarodno odličnost na področju raziskav in inovacij, vključno s skupnimi nadregionalnimi/nadnacionalnimi programi in vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami, z namenom krepitve evropskega raziskovalnega prostora;

(b)se bo ESRR med drugim osredotočal na razvoj in krepitev regionalnih in lokalnih raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov ter industrijskega preoblikovanja, vključno s podporo za uporabo rezultatov ter uvajanje novih tehnologij in inovativnih rešitev iz okvirnih programov za raziskave in inovacije v okviru ESRR.

4.Sinergije z Evropskim socialnim skladom+ (ESS+) bodo zagotovile, da:

(a)bo ESS+ lahko vključeval in širil inovativne izobraževalne programe, ki jih podpira Program, tudi preko nacionalnih ali regionalnih programov, da bi ljudi opremili z znanji, spretnostmi in kompetencami, ki so potrebne za delovna mesta prihodnosti.

(b) se bodo ureditve za dopolnilno financiranje iz ESS+ lahko uporabljale za podporo dejavnosti, ki spodbujajo razvoj človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, da bi okrepile evropski raziskovalni prostor;

(c)bo področje „Zdravje“ Evropskega socialnega sklada+ vključevalo inovativne tehnologije ter nove poslovne modele in rešitve, zlasti tiste, ki izhajajo iz Programov, ter tako prispevalo k inovativnim, učinkovitim in trajnostnim zdravstvenim sistemom držav članic in lažjemu dostopu do boljšega in varnejšega zdravstva za evropske državljane.

5.Sinergije z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) bodo zagotovile, da:

(a)se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah na področju prometa, energetike in digitalnega sektorja v EU;

(b)bo IPE podpiral obsežno uvedbo in uporabo inovativnih novih tehnologij in rešitev na področju prometa, energije in digitalnih fizičnih infrastruktur, zlasti tistih, ki izhajajo iz okvirnih programov za raziskave in razvoj.

(c)bo izmenjava informacij in podatkov med projekti okvirnega programa in projekti IPE poenostavljena, na primer s poudarjanjem tehnologij iz okvirnega programa z visoko stopnjo pripravljenosti za trg, da bi se lahko nadalje uvajale preko IPE.

6.Sinergije s Programom digitalna Evropa (DEP) bodo zagotovile, da:

(a)bodo vrsta ukrepov, ki jih je treba podpreti, njihovi pričakovani neposredni učinki in intervencijska logika različni in se bodo dopolnjevali, čeprav se več tematskih področij, ki jih obravnavata Program in DEP, prekriva;

(b)bodo potrebe po raziskavah in inovacijah, ki so povezane z digitalnimi vidiki, ugotovljene in določene v načrtih strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa; mednje spadajo tudi raziskave in inovacije na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, pri katerih se digitalne tehnologije kombinirajo z drugimi omogočitvenimi tehnologijami in netehnološkimi inovacijami; bo zagotovljena podpora za širitev podjetij, ki uvajajo prodorne inovacije, od katerih bodo številne združevale digitalne in fizične tehnologije; vključitev digitalnih tehnologij v celotni steber „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“; podpora digitalnim raziskovalnim infrastrukturam;

(c)se bo DEP osredotočal na krepitev digitalnih zmogljivosti velikega obsega in infrastrukture na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti ter naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki so v okviru EU namenjene široki uporabi in uveljavitvi kritičnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev po vsej Evropi na področjih javnega interesa (kot so zdravje, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij); DEP se večinoma izvaja z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami, zlasti preko skupnih javnih naročil, v digitalne zmogljivosti, ki se bodo souporabljale po vsej Evropi, in v ukrepe na ravni EU, ki podpirajo interoperabilnost in standardizacijo kot del razvoja enotnega digitalnega trga;

(d)bodo zmogljivosti in infrastrukture DEP na voljo raziskovalni in inovacijski skupnosti, tudi za dejavnosti, ki se podpirajo v Programu, vključno s preizkušanjem, eksperimentiranjem in predstavljanjem v vseh sektorjih in disciplinah.

(e)bo DEP vse bolj prevzemal in uvajal nove digitalne tehnologije, razvite v Programu;

(f)se bodo pobude Programa za razvoj izobraževalnih programov za pridobitev znanj, spretnosti in kompetenc, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih digitalnih skupnosti znanja in inovacij (SZI) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, dopolnjevale z razvojem zmogljivosti na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki jih podpira program Digitalna Evropa.

(g)bodo močni usklajevalni mehanizmi za strateško načrtovanje in postopki delovanja usklajeni med programoma, njune strukture upravljanja pa bodo vključevale ustrezne službe Komisije ter druge službe, ki jih zadevajo različni deli teh programov.

7.Sinergije s programom za enotni trg bodo zagotovile, da:

(a)bo program za enotni trg obravnaval nedelovanje trga, ki vpliva na vsa MSP, in bo spodbujal podjetništvo ter ustanavljanje in rast podjetij. Med programom za enotni trg, ki se izvaja prek InvestEU, in ukrepi prihodnjega Evropskega sveta za inovacije, ki so namenjeni inovativnim podjetjem, obstaja popolna komplementarnost, tudi na področju podpornih storitev za MSP, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja;

(b) se bo lahko Evropska podjetniška mreža, kot tudi druge podporne strukture za MSP (npr. nacionalne kontaktne točke, agencije za inovacije), uporabljala za izvajanje podpornih storitev v okviru Sveta za inovacije programa Obzorje Evropa.

8.Sinergije s programom LIFE – program za okoljske in podnebne ukrepe, bodo zagotovile, da:

se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah za obravnavo izzivov na področju okolja, podnebja in energije v EU. Program LIFE bo še naprej deloval kot katalizator za izvajanje okoljske, podnebne in ustrezne energetske politike in zakonodaje EU, tudi s sprejetjem in uporabo rezultatov raziskav in inovacij iz Programa, in jih pomagal uvajati na državni in (med-)regionalni ravni, kjer lahko prispeva k obravnavi vprašanj okoljske, podnebne ali energetske učinkovitosti. Program LIFE bo še naprej spodbujal zlasti sinergije v okvirnem programu, tako da bo med ocenjevanjem dodeljeval bonuse predlogom, ki vključujejo uporabo rezultatov iz okvirnega programa. Standardni projekti ukrepov LIFE bodo podpirali razvoj, preizkušanje ali predstavljanje primernih tehnologij ali metodologij za izvajanje okoljske in podnebne politike EU, ki se lahko pozneje uporabijo v velikem obsegu, financirajo pa se iz drugih virov, tudi iz Programa. Evropski svet za inovacije iz Programa lahko podpre širitev ali komercializacijo novih prelomnih zamisli, ki lahko nastanejo pri izvajanju projektov programa LIFE.

9.Sinergije s programom Erasmus+ bodo zagotovile, da:

(a)se bodo združena sredstva Programa in programa Erasmus uporabljala za podporo dejavnostim, ki so namenjene krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih ustanov. Program bo dopolnjeval podporo iz programa Erasmus za pobudo o evropskih univerzah, zlasti njene raziskovalne razsežnosti v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih, trajnostnih strategij izobraževanja, raziskav in inovacij omogočili razvoj novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostno naravnanih strategij na področju izobraževanja, raziskav in inovacij na podlagi naddisciplinarnih in medsektorskih pristopov, da bi v praksi uresničili trikotnik znanja in tako spodbudili gospodarsko rast.

(b)bosta Program in program Erasmus spodbujala povezovanje izobraževanja in raziskovanja s spodbujanjem visokošolskih ustanov k oblikovanju in vzpostavljanju skupnih strategij na področju izobraževanja, raziskav in inovacij, k zagotavljanju najnovejših raziskovalnih spoznanj in praks za poučevanje, da bi omogočila pridobivanje izkušenj na področju dejavnega raziskovanja vsem študentom in osebju v visokošolskem izobraževanju, zlasti pa raziskovalcem, ter podprla druge dejavnosti, ki povezujejo visokošolsko izobraževanje, raziskave in inovacije.

10.Sinergije z Evropskim vesoljskim programom bodo zagotovile, da:

(a)se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah v nabavnih in prodajnih sektorjih vesoljskega programa v EU; se bodo ukrepi na področju vesoljskih raziskav, ki se bodo izvajali preko programa Obzorje Evropa, izvajali z ozirom na naročanje in upravičenost subjektov v skladu z določbami vesoljskega programa, kjer je primerno;

(b)se bodo podatki, pridobljeni iz vesolja, in storitve, ki jih Evropski vesoljski program zagotavlja kot javno dobrino, uporabljali v raziskavah in inovacijah za razvoj prodornih rešitev, vključno z okvirnim programom, zlasti za trajnostno hrano in naravne vire, spremljanje podnebja, pametna mesta, avtomatizirana vozila, varnost in obvladovanje nesreč.

(c)bodo storitve dostopa do podatkov in informacij programa Copernicus prispevale k evropskemu oblaku odprte znanosti in s tem olajšale dostop do podatkov programa Copernicus raziskovalcem in znanstvenikom; raziskovalne infrastrukture, zlasti omrežja za opazovanje na kraju samem, bodo bistveni elementi infrastrukture za opazovanje na kraju samem, ki omogočajo storitve programa Copernicus, same pa tudi izkoriščajo podatke, ki nastajajo pri storitvah programa Copernicus.

11.Sinergije z Instrumentom za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: zunanji instrument) bodo zagotovile, da bodo raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Programu s sodelovanjem tretjih držav in ciljnimi ukrepi mednarodnega sodelovanja skušale doseči usklajenost in povezavo s programi sočasnih ukrepov za uvajanje na trg in krepitev zmogljivosti v okviru zunanjega instrumenta, in sicer na podlagi skupne opredelitve potreb in področij posegov, ki se na splošno opredelijo v postopku načrtovanja strateških raziskav in inovacij programa Obzorje Evropa.

12.Sinergije s Skladom za notranjo varnost in instrumentom za upravljanje meja v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja bodo zagotovile, da:

(a)se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe na področjih varnosti in integriranega upravljanja meja;

(b)bosta Sklad za notranjo varnost in Sklad za integrirano upravljanje meja podpirala uvajanje inovativnih novih tehnologij in rešitev, zlasti tistih, ki izhajajo iz okvirnih programov za raziskave in inovacije na področju varnostnih raziskav.

13.Sinergije s skladom InvestEU bodo zagotovile, da:

(a)bo Program iz lastnega proračuna zagotovil kombinirano financiranje za inovatorje, za katere je značilna visoka stopnja tveganja in za katere trg, kjer to pride v poštev, ne zagotavlja uspešnega in trajnostnega financiranja, obenem pa bo zagotovil primerno usklajevanje v podporo učinkovitemu izvajanju in upravljanju zasebnega financiranja kot dela kombiniranega financiranja preko sredstev in posrednikov, ki jih podpira sklad InvestEU;

(b) bodo finančni instrumenti za raziskave in inovacije ter MSP združeni v skladu InvestEU, zlasti preko namenskega tematskega okvira za raziskave in inovacije ter preko proizvodov, ki se uvajajo preko okvira za MSP in so usmerjena k inovativnim podjetjem, s čimer bodo prispevali tudi k uresničevanju ciljev Programa.

14.Sinergije s Skladom za inovacije v sistemu trgovanja z emisijami (v nadaljnjem besedilu: inovacijski sklad) bodo zagotovile, da:

(a) bo inovacijski sklad usmerjen predvsem v inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, vključno z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljikovega dioksida, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter proizvodi, ki nadomeščajo tiste z visokimi emisijami ogljikovega dioksida, ter v pomoč pri spodbujanju gradnje in obratovanja projektov, ki so namenjeni za okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter inovativnim tehnologijam na področju obnovljivih virov energije in shranjevanja energije;

(b)bo Program financiral razvoj in predstavitev tehnologij, ki lahko prispevajo k uresničevanju ciljev EU na področju razogljičenja, energije in industrijskega preoblikovanja, zlasti v stebru 2;

(c)bo inovacijski sklad lahko, ob upoštevanju svojih meril za izbor in dodelitev, podprl predstavitvene faze upravičenih projektov, ki so morda prejeli podporo iz okvirnih programov za raziskave in inovacije.

15.Sinergije s programom Euratoma za raziskave in usposabljanje bodo zagotovile, da:

(a)bosta Program in program Euratoma za raziskave in usposabljanje oblikovala celovite ukrepe, ki podpirajo izobraževanje in usposabljanje (vključno z ukrepi Marie Skłodowska-Curie) za ohranjanje in razvijanje ustreznih znanj in spretnosti v Evropi;

(b)bosta Program in program Euratoma za raziskave in usposabljanje oblikovala skupne ukrepe na področju raziskav, ki se osredotočajo na medsektorske vidike varne in zanesljive uporabe neenergetskih aplikacij ionizirajočega sevanja v sektorjih, kot so medicina, industrija, kmetijstvo, vesolje, podnebne spremembe, varnost in pripravljenost na izredne dogodke ter prispevek jedrske znanosti.

16.Sinergije z Evropskim obrambnim skladom bodo koristile civilnim raziskavam in raziskavam na področju obrambe. Nepotrebno podvajanje bo izključeno.

PRILOGA V

KLJUČNI KAZALNIKI ZA POT DO UČINKA

Poti do učinkov in z njimi povezani ključni kazalniki poti k učinkom dajejo strukturo spremljanju uspešnosti okvirnega programa (OP) pri doseganju ciljev. Poti do učinkov so časovno pogojene: pri njih se loči kratki, srednji in dolgi rok. Kazalniki poti do učinkov se uporabljajo kot približki za poročanje o napredku pri doseganju posamezne vrste vpliva raziskav in inovacij na ravni okvirnega programa. Posamezni deli programa bodo prispevali k tem kazalnikom z različnimi stopnjami in različnimi mehanizmi. Če je ustrezno, se za spremljanje posameznih delov programa lahko uporabljajo dodatni kazalniki.

Mikropodatki za ključne kazalnike poti do učinkov se bodo zbirali za vse dele programa in vse mehanizme za izvajanje na centralno upravljan in usklajen način ter na primerni ravni podrobnosti, s čim manjšo obremenitvijo zaradi poročanja za upravičence.

Kazalniki za pot do znanstvenega učinka

Pričakuje se, da bo imel program znanstveni vpliv z ustvarjanjem visoko kakovostnega novega znanja, krepitvijo človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij ter s spodbujanjem širjenja znanja in odprte znanosti. Napredek v smeri tega vpliva se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov.

Kazalniki za pot do družbenega učinka

Pričakuje se, da bo program imel družbeni učinek z obravnavo prednostnih nalog politike EU prek raziskav in inovacij, z zagotavljanjem koristi in vpliva preko ciljev raziskav in inovacij ter s krepitvijo uvajanja inovacij v družbi. Napredek v smeri tega učinka se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih štirih ključnih poti k vplivom.

Kazalniki poti do gospodarskega/inovacijskega učinka

Pričakuje se, da bo imel program gospodarski/inovacijski učinek z vplivom na ustanavljanje in rast podjetij, neposredno in posredno odpiranje delovnih mest ter s spodbujanjem naložb za raziskave in inovacije. Napredek v smeri tega učinka se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov.

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o Evropskem partnerstvu za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ (COM(2012) 79 final).