OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

1.1. Splošno ozadje

Fundacije imajo pomembno vlogo v EU, zlasti v civilni družbi. Z različnimi dejavnostmi, ki jih opravljajo na številnih področjih, prispevajo k temeljnim vrednotam in ciljem Unije, kot so spoštovanje človekovih pravic, zaščita manjšin, zaposlovanje in družbeni napredek, varstvo in izboljšanje okolja ali spodbujanje znanstvenega in tehnološkega napredka. V zvezi s tem znatno prispevajo k uresničevanju ambicioznih ciljev strategije Evropa 2020 glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti[1]. Krepijo in spodbujajo tudi dejavnejše sodelovanje državljanov in civilne družbe v evropskem projektu. Kljub temu se pri opravljanju svojih dejavnosti srečujejo z različnimi ovirami po vsej EU.

V sporočilu o Aktu za enotni trg[2], sprejetem aprila 2011, je izpostavljeno, da je treba odpraviti razdrobljenost trga in druge ovire, ki preprečujejo pretok storitev, inovacij in kreativnosti, da se zagotovita rast in zaposlovanje ter spodbudi konkurenčnost. Poudarjeno je, da je treba okrepiti zaupanje državljanov v enotni trg in zagotoviti, da bodo imeli koristi od njegovih prednosti. V zvezi s prispevanjem fundacij k socialnemu gospodarstvu in financiranju inovativnih pobud v korist javnosti Akt o enotnem trgu določa, da je treba sprejeti ukrepe za odpravo ovir, s katerimi se srečujejo fundacije pri čezmejnem opravljanju dejavnosti. Takšen poziv vključuje tudi Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“[3], v katerem je poudarjeno, da je treba okrepiti evropsko razsežnost dejavnosti fundacij, ki si prizadevajo za javno dobro, da se spodbudi ukrepanje državljanov na ravni EU.

Komisija je v sporočilu o pobudi za socialno podjetništvo z dne 25. oktobra 2011[4] izpostavila tudi pomen razvoja evropskih pravnih oblik za subjekte v sektorju socialnega gospodarstva (npr. fundacije, zadruge ali vzajemne družbe). Cilj pobude za socialno podjetništvo je podpreti razvoj podjetij, ki opravljajo zlasti dejavnosti s socialnim učinkom, pri čemer njeni ukrepi obravnavajo tudi subjekte iz sektorja socialnega gospodarstva (vključno s fundacijami), ki izpolnjujejo splošna merila glede socialnega podjetja, določena v sporočilu, ter jim zagotavljajo ugodnosti.

Evropski parlament je v resoluciji o odzivu na Akt o enotnem trgu Komisije pozval k ustreznemu pravnemu okviru za fundacije (ter vzajemne družbe in združenja), v pisni izjavi št. 84/2010 iz marca 2011 je podprl uvedbo statuta za te pravne subjekte, v resolucijah iz leta 2006 in leta 2009 pa je Komisijo pozval, naj si prizadeva za uresničitev tega cilja[5]. Evropski ekonomsko-socialni odbor je statut podprl v mnenju na lastno pobudo[6] iz leta 2010, v katerem je izrazil mnenje o tem, kako je treba takšen statut oblikovati, Odbor regij pa je v Aktu o enotnem trgu[7] podprl napoved Komisije o pobudi o fundacijah.

1.2. Razlogi za predlog in njegovi cilji

Fundacije v EU ne morejo učinkovito usmerjati sredstev na čezmejni ravni. Kadar se odločijo za čezmejno opravljanje dejavnosti, morajo del zbranih sredstev nameniti za pravno svetovanje in izpolnjevanje pravnih in upravnih zahtev, ki jih določajo različne nacionalne zakonodaje.

Ta pobuda določa novo evropsko pravno obliko, katere namen je olajšati ustanavljanje in opravljanje dejavnosti fundacij na enotnem trgu. Fundacijam bo omogočila učinkovitejše čezmejno usmerjanje zasebnih sredstev v javnokoristne dejavnosti znotraj EU. Na podlagi tega bo na primer zaradi nižjih stroškov za fundacije na voljo več sredstev za dejavnosti v javnokoristne namene, kar bo pozitivno vplivalo na javno dobro evropskih državljanov in na celotno gospodarstvo EU.

Namen tega predloga ni na evropski ravni obravnavati posebni položaj političnih fundacij, povezanih s političnimi strankami. Za te fundacije po letu 2007 veljajo posebna pravila na podlagi zakonodaje EU, zlasti v zvezi z njihovim dostopom do financiranja EU (skupaj s političnimi strankami na evropski ravni)[8]. Komisija trenutno pregleduje ta pravila in bo v letu 2012 sprejela zakonodajni predlog o njihovi spremembi[9].

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Komisija je pri pripravi tega predloga upoštevala zlasti zunanje izvedensko mnenje in je v veliki meri sodelovala z različnimi zainteresiranimi stranmi.

Konzorcij, ki je vključeval inštitut Max Planck za primerjalno in mednarodno zasebno pravo iz Hamburga ter Univerzo iz Heidelberga (Center za socialne naložbe)[10], je leta 2008 izvedel in objavil študijo izvedljivosti, s katero je bilo ugotovljeno, da je statut evropske fundacije (z obravnavo davčnih vprašanj ali brez nje) najustreznejša možnost politike za odpravo opredeljenih problemov.

Komisija je izvedla tudi javno posvetovanje o priporočilih študije izvedljivosti, ki je potekalo od februarja do maja 2009. Medtem ko so fundacije statut odločno podprle, nacionalni organi in delno tudi poslovne organizacije niso bili tako prepričani, da je takšna pravna oblika potrebna in izvedljiva. Z bolj splošnim posvetovanjem o sporočilu k aktu za enotni trg, ki je potekalo v obdobju 2010–2011, je bil velik interes za statut ugotovljen tudi v neprofitnem sektorju.

Poleg tega je Komisija zbrala dodatne informacije o dejanskih problemih, ugotovljenih v dvostranskih razpravah s fundacijami, zlasti med Evropskim tednom fundacij, ki je potekal junija 2010, in prek stikov z Evropskim centrom za fundacije (EFC).

Komisija je na podlagi vprašalnika, namenjenega nacionalnim organom, in naknadnih razprav v strokovni skupini za pravo družb[11] leta 2009, 2010 in 2011 zbrala tudi informacije o zadevni nacionalni zakonodaji. Veliko držav članic je bilo glede potrebe po novih pravnih oblikah, tudi za fundacije, zadržanih

Komisija je pri pripravi predloga upoštevala zgoraj navedene pripombe in pomisleke, pri čemer je upoštevala zlasti analizo o potrebah fundacij in nacionalnih pravnih sistemih ter izbrala rešitve (npr. glede področja uporabe pobude), v zvezi s katerimi bo glede na različnost nacionalnih zakonodaj lažje doseči kompromis.

Ocena učinka je izvedena na podlagi podatkov, zbranih, kot je navedeno zgoraj. Kot splošni problem je bilo ugotovljeno dejstvo, da so čezmejne dejavnosti fundacij zaradi različnih nacionalnih civilnih in davčnih predpisov drage in zapletene, zato je čezmejno usmerjanje sredstev v javnokoristne dejavnosti prek fundacij zelo slabo izkoriščeno. Posebni ugotovljeni problemi so vključevali negotovost glede priznavanja statusa javnokoristne fundacije v drugih državah članicah, stroške čezmejnega združevanja in razdeljevanja sredstev ter omejene čezmejne donacije.

Obravnavane so bile naslednje možnosti: (1) brez novega ukrepa politike na ravni EU; (2) informacijska kampanja in prostovoljna listina o kakovosti, (3) statut evropske fundacije (z obravnavo davčnih vprašanj ali brez nje) in (4) omejena uskladitev zakonodaje o fundacijah.

Možnost brez ukrepa politike bo temeljila na obstoječih pobudah, vključno s primeri za ugotavljanje kršitev in delom na davčnem področju, zagotavljanjem popolnega izvajanja direktive o storitvah, nezakonodajnih pobudah na področju raziskav in pobudah v sektorju fundacij za podporo čezmejnim donacijam.

Možnost informacijske kampanje je namenjena boljši seznanjenosti fundacij z njihovimi pravicami in obveznostmi, ki jih imajo pri opravljanju čezmejnih dejavnosti v skladu z nacionalno zakonodajo. Poleg tega bosta z listino o kakovosti, ki jo bodo fundacije prostovoljno pripravile, in z njo povezanim „evropskim znakom kakovosti“, ki bo lahko podeljen fundacijam, ki bodo izpolnjevale listino, zagotovljena kakovost in zanesljivost dejavnosti fundacij.

Možnost statuta evropske fundacije brez obravnave davčnih vprašanj predlaga nadomestno pravno obliko za fundacije; v skladu z njo ne bo potrebna sprememba obstoječih nacionalnih oblik fundacij, pri čemer bi se uporabljal prostovoljno. Statut bo za pridobitev statusa evropske fundacije določal nekatere zahteve (npr. minimalni ustanovni kapital, javnokoristni nameni, kot so dogovorjeni v večini držav članic).

V skladu z možnostjo statuta evropske fundacije z obravnavo davčnih vprašanj bodo poleg tega države članice morale evropsko fundacijo obravnavati kot enakovredno domačim javnokoristnim fundacijam in ji torej dodeliti enake davčne ugodnosti kot navedenim domačim fundacijam. Enaka rešitev bo uporabljena tudi za donatorje in upravičence evropske fundacije.

Pri omejeni uskladitvi zakonodaje o fundacijah bodo usklajene zahteve, ki jih morajo fundacije izpolnjevati za registracijo in opravljanje dejavnosti v tujini, tj. zahteve glede dopustnih namenov javnokoristne fundacije, minimalnega premoženja in registracije ter nekaterih vidikov notranjega upravljanja. Države članice morajo fundacijam, ki izpolnjujejo usklajena merila, dovoliti opravljanje dejavnosti na svojem ozemlju, ne da bi določile kakršne koli dodatne zahteve. Obravnavani sta bili tudi možnosti obsežnejše uskladitve nacionalne zakonodaje o fundacijah ter uskladitve davčne obravnave fundacij in njihovih donatorjev.

Analiza učinkov predlaganih možnosti je pokazala, da je statut evropske fundacije s samodejno nediskriminacijsko davčno obravnavo najbolj ustrezna možnost, ker bodo odpravljene čezmejne ovire za fundacije in donatorje ter olajšano učinkovito usmerjanje sredstev za javnokoristne dejavnosti.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Pravna podlaga

Pravna podlaga za predlagano uredbo o statutu evropske fundacije je člen 352 PDEU, ki zagotavlja ustrezno pravno podlago, kadar nobena druga določba iz Pogodbe institucijam EU ne zagotavlja potrebnih pooblastil za sprejetje ukrepa.

Člen 352 je izbrana pravna podlaga za obstoječe evropske pravne oblike na področju prava družb, tj. evropsko družbo, evropsko gospodarsko interesno združenje in evropsko zadrugo. Evropsko sodišče je v sodbi o evropski zadrugi[12] potrdilo, da je člen 352 pravilna pravna podlaga.

3.2. Subsidiarnost in sorazmernost

Predlagani ukrep je v celoti v skladu z načelom subsidiarnosti. Ukrep EU je potreben, da se odpravijo sedanje nacionalne ovire in omejitve, s katerimi se fundacije srečujejo pri opravljanju dejavnosti v EU. Na podlagi sedanjih razmer je mogoče ugotoviti, da težava na nacionalni ravni ni ustrezno obravnavana in da je zaradi njene čezmejne razsežnosti potreben skupni okvir za večjo mobilnost fundacij. Z ukrepanjem na ravni držav članic ne bo mogoče na enotnem trgu doseči optimalnih rezultatov za državljane EU. Ta pobuda fundacijam omogoča, da izberejo predlagano evropsko pravno obliko in si tako olajšajo čezmejne dejavnosti.

Predlagani ukrep je primeren in ne presega okvirov, ki so potrebni za zadovoljivo uresničevanje zastavljenih ciljev, zato je v skladu z načelom sorazmernosti. Njegov namen je poleg nacionalnih oblik vzpostaviti novo pravno obliko, pri čemer ne spreminja obstoječih različnih nacionalnih zakonodaj. Državam članicam dopušča izbiro in možnost, da ohranijo in razvijejo nacionalne pravne oblike. Kar zadeva obdavčitev, zakonodaja držav članic o davčni obravnavi javnokoristnih fundacij (in njihovih donatorjev) ne bo nadomeščena z novim sklopom usklajenih pravil, ampak se bodo obstoječa pravila začela samodejno uporabljati za evropsko fundacijo (in njene donatorje). Predlagani ukrep bo obravnaval najpomembnejše ovire, s katerimi se fundacije srečujejo pri čezmejnem opravljanju dejavnosti, ne da bi izčrpno določil vsa pravila za evropsko fundacijo ali uvedel nov sklop davčnih predpisov.

3.3. Izbira pravnega instrumenta

Uredba je najustreznejši način za zagotovitev enotnosti statuta v vseh državah članicah, ker je za evropsko pravno obliko potrebna enotna in neposredna uporaba pravil v celotni EU.

4. PODROBNA OBRAZLOŽITEV PREDLOGA

Poglavje I (Splošne določbe) vključuje vsebino, pravila, ki se uporabljajo za evropsko fundacijo, in sklop opredelitev za zagotovitev jasnosti izrazov v Uredbi.

Določa glavne značilnosti evropske fundacije: evropska fundacija je javnokoristni subjekt s pravno osebnostjo ter popolno pravno in poslovno sposobnostjo v vseh državah članicah EU; ima čezmejno razsežnost v smislu dejavnosti ali zakonitega cilja opravljanja dejavnosti v vsaj dveh državah članicah; njen ustanovni kapital znaša najmanj 25 000 EUR. Evropska fundacija lahko opravlja gospodarske dejavnosti, če dobiček uporabi za uresničevanje svojih javnokoristnih namenov v skladu z Uredbo. Zaradi pravne varnosti je priložen izčrpen seznam javnokoristnih namenov, ki so v večini držav članic sprejeti v skladu s civilno in davčno zakonodajo.

Poglavje II (Ustanovitev) določa načine ustanovitve evropske fundacije, minimalno vsebino statuta in zahteve glede registracije.

Kar zadeva ustanovitev, se lahko evropska fundacija ustanovi iz nič (z oporočnim razpolaganjem, notarsko listino ali pisno izjavo fizičnih in/ali pravnih oseb ali javnih organov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja), z združitvijo javnokoristnih subjektov, zakonito ustanovljenih v eni ali več državah članicah, ali preoblikovanjem nacionalnega javnokoristnega subjekta, zakonito ustanovljenega v državi članici, v evropsko fundacijo.

V tem poglavju je določen seznam dokumentov in podatkov, ki jih je treba priložiti zahtevku za registracijo in jih je treba razkriti. Da bi se olajšal postopek registracije, morajo v zvezi z dokumenti in podatki o evropski fundaciji sodelovati tudi registracijski urad.

Poglavje III (Organizacija evropske fundacije) določa pravila glede upravnega odbora, izvršnih direktorjev in nadzornega sveta, vključno z nasprotji interesov. Za zagotovitev verodostojnosti in zanesljivosti mora evropska fundacija uporabljati visoke standarde preglednosti in odgovornosti.

Poglavje IV (Registrirani sedež in njegov prenos). Evropska fundacija lahko prenese svoj registrirani sedež v drugo državo članico, hkrati pa se ohranita njena pravna osebnost in obstoj.

Poglavje V (Udeležba delavcev in prostovoljcev) vsebuje pravila o obveščanju delavcev in prostovoljcev ter posvetovanju z njimi v skladu z zakonodajo zadevnega prava EU. Predlog ne vključuje pravil o sodelovanju delavcev v odboru, ker se sodelovanje na ravni odbora v javnokoristnih subjektih izvaja v zelo malo državah članicah.

Poglavje VI (Prenehanje evropske fundacije). Uredba omogoča ponovno preoblikovanje evropske fundacije v javnokoristni subjekt, ki ga ureja zakonodaja države članice, v kateri ima registrirani sedež, če je preoblikovanje dopustno v skladu s statutom evropske fundacije. Vključuje tudi pravila o likvidaciji za primere, v katerih je namen evropske fundacije izpolnjen ali namena ni mogoče izpolniti, se je obdobje, za katero je bila ustanovljena, izteklo ali nima več premoženja.

Poglavje VII (Nadzor države članice) zagotavlja pristojnim nacionalnim nadzornim organom trdna pooblastila, da se jim omogoči učinkovit nadzor dejavnosti javnokoristnih subjektov, za katere so odgovorni. Tako so na primer pooblaščeni, da odobrijo spremembo namena evropske fundacije, preiščejo zadeve evropske fundacije, izdajajo opozorila upravnemu odboru in od njega zahtevajo, da upošteva statut evropske fundacije, Uredbo in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, razrešijo člana odbora ali predlagajo njegovo razrešitev sodišču ali likvidirajo evropsko fundacijo ali predlagajo njeno likvidacijo sodišču. Nadzorni organi morajo tudi medsebojno sodelovati in si izmenjavati informacije, vključena pa so tudi pravila glede sodelovanja registracijskih uradov in nadzornih organov z davčnimi organi.

Poglavje VIII (Davčna obravnava). Uredba predvideva, da se za evropsko fundacijo in njene donatorje samodejno uporabljajo enake davčne ugodnosti, kot za domače javnokoristne subjekte. Razlog za to je, da morajo države članice obravnavati evropsko fundacijo kot enakovredno javnokoristnim subjektom, ustanovljenim v skladu z zakonodajo zadevnih držav članic. Donatorje in upravičence evropske fundacije je treba obravnavati v skladu z istim načelom.

Poglavje IX (Končne določbe) od držav članic zahteva, da določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predlog vključuje klavzulo o pregledu.

5. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Evropske unije.

6. DODATNE INFORMACIJE

Predlagana uredba je pomembna za Evropski gospodarski prostor.

2012/0022 (APP)

Predlog

UREDBA SVETA

o statutu evropske fundacije (FE)

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 352 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[13],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[14],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[15],

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Javnokoristni subjekti z dejavnostmi, ki jih opravljajo na številnih področjih, prispevajo k temeljnim vrednotam in ciljem Unije, kot so spoštovanje človekovih pravic, zaščita manjšin, zaposlovanje in družbeni napredek, varstvo in izboljšanje okolja ali spodbujanje znanstvenega in tehnološkega napredka.

(2) Pravni okvir, v katerem javnokoristni subjekti opravljajo svoje dejavnosti v Uniji, temelji na nacionalnih zakonodajah in ni usklajen na ravni Unije. Poleg tega se civilna in davčna zakonodaja držav članic bistveno razlikujeta, zato je čezmejno opravljanje dejavnosti javnokoristnih subjektov drago in zapleteno. Čezmejno usmerjanje sredstev v javnokoristne dejavnosti je tako zelo slabo izkoriščeno.

(3) Ob upoštevanju težav, ki jih imajo javnokoristni subjekti, in dejstva, da ni druge evropske pravne oblike, ki bi jo lahko uporabili za svoje dejavnosti, je treba zagotoviti evropsko obliko, ki je zasnovana posebej za takšne subjekte in jo je mogoče vzpostaviti v celotni Uniji. Ta pravna oblika mora biti v Uniji čim bolj enotna, da se čim bolj spodbudijo čezmejne javnokoristne dejavnosti.

(4) Evropski parlament je 6. aprila 2011 sprejel resolucijo o enotnem trgu za Evropejce[16], 19. februarja 2009 resolucijo o socialni ekonomiji[17] in 4. julija 2006 resolucijo o nedavnem razvoju in nadaljnjih možnostih v zvezi s pravom družb[18], 10. marca 2011 pa je objavil pisno izjavo o pripravi evropskega statuta za vzajemne družbe, združenja in fundacije[19], v kateri je pozval k statutu za evropske fundacije.

(5) Evropski ekonomsko-socialni odbor je 28. aprila 2010 objavil mnenje o statutu evropskih fundacij[20]. Odbor regij je 1. aprila 2011 objavil mnenje o aktu za enotni trg[21]. V obeh mnenjih je pobuda Komisije za določitev statuta evropske fundacije podprta.

(6) Evropska fundacija (v nadaljnjem besedilu: FE) mora biti urejena v skladu z materialnopravnimi pravili iz te uredbe in statutom evropske fundacije. Določbe nacionalne zakonodaje, ki se uporabljajo za javnokoristne subjekte, je treba uporabljati v zadevah, ki jih Uredba ali statut evropske fundacije ne ureja ali jih ureja le delno.

(7) Evropska fundacija mora spodbujati le javnokoristne namene, tj. namene, ki koristijo široko opredeljeni skupini upravičencev. Ker so dejavnosti javnokoristnih subjektov osredotočene na področja, ki so pomembna za evropske državljane in evropsko gospodarstvo, bodo s takšnim področjem uporabe zagotovljene največje socialne, gospodarske in okoljske koristi. Zaradi zagotovitve pravne varnosti je treba javnokoristni namen opredeliti v izčrpnem seznamu namenov.

(8) Glavni namen statuta je odpraviti ovire, s katerim se srečujejo fundacije pri čezmejnem opravljanju dejavnosti v Uniji. Zato mora biti ukrepanje Unije namenjeno zlasti javnokoristnim subjektom, ki že opravljajo dejavnosti v drugih državah članicah ali to nameravajo, kot je navedeno v njihovem statutu.

(9) Evropska fundacija mora imeti določeno minimalno vrednost premoženja, da bo zanesljiva za donatorje in javne organe, da se dokaže resnost njenega namena ter prepreči zloraba pravne oblike. Vendar zaradi zahteve glede minimalnega premoženja ustanovitev evropske fundacije ne sme biti predraga, s čimer bi otežila uporabo takšne pravne oblike.

(10) Evropska fundacija mora za zagotovitev celovitega delovanja imeti pravno osebnost ter popolno pravno in poslovno sposobnost v vseh državah članicah ter mora biti sposobna opravljati kakršne koli dejavnosti, ki so potrebne za uresničevanje njenega javnokoristnega namena, če so v skladu z njenim statutom in to uredbo.

(11) Z zmožnostjo opravljanja gospodarskih dejavnosti, ki so povezane z njenim javnokoristnim namenom, in dejavnosti, ki niso, bosta za evropsko fundacijo zagotovljena pomemben vir financiranja in način za povečanje razpoložljivih sredstev za javnokoristne dejavnosti, zato jo je treba dovoliti. Vendar je treba zaradi zagotovitve zaščite upnikov in ustrezne uporabe premoženja določiti prag za dovoljene nepovezane gospodarske dejavnosti.

(12) Po potrebi je treba evropski fundaciji zagotoviti pravico do ustanovitve v skladu s členom 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se ji omogoči opravljanje čezmejnih dejavnosti.

(13) Omogočiti je treba ustanovitev evropske fundacije iz nič, z združitvijo nacionalnih javnokoristnih subjektov ali preoblikovanjem nacionalnih javnokoristnih subjektov v evropsko fundacijo, da bo široko dostopna ustanoviteljem in fundacijam. Za lažjo ustanovitev evropske fundacije s preoblikovanjem ali čezmejno združitvijo je treba v Uredbi določiti pravila o postopkih v zvezi s tem. Združitve javnokoristnih subjektov z registriranim sedežem v isti državi članici, mora urejati zakonodaja navedene države članice.

(14) Formalnosti za registracijo evropske fundacije je treba omejiti na zahteve, ki so potrebne za zagotovitev pravne varnosti, da se za javnokoristne subjekte ne določijo nepotrebne obremenitve. Nacionalni registracijski uradi morajo Komisijo obvestiti o njihovih registriranih evropskih fundacijah.

(15) Za zagotovitev, da lahko evropska fundacija vzpostavi pravne strukture, ki jih lahko prilagodi svojim potrebam in velikosti ter ki se lahko razvijajo skupaj z dejavnostjo, ji je treba omogočiti, da v svojih statutih sama določi notranjo organizacijo, ki ji najbolj ustreza. Vendar je treba v Uredbi določiti nekatera obvezna pravila o upravljanju ter zlasti o vlogi in obveznostih upravnega odbora in minimalnem številu njegovih članov. Evropski fundaciji je treba omogočiti ustanovitev nadzornega sveta in drugih organov. Za spodbuditev neodvisnih mnenj in kritično nasprotovanje morata biti upravni odbor in nadzorni svet evropske fundacije dovolj raznolika, kar zadeva starost, spol, izobrazbo in poklicne izkušnje. Za zagotovitev ustreznega zastopanja prebivalstva je zlasti pomembno ravnovesje med spoloma. Zaradi različnih nacionalnih režimov mora odgovornost direktorjev urejati nacionalna zakonodaja, ki se uporablja.

(16) Bistveno je, da se premoženje evropske fundacije uporablja za uresničevanje njenega javnokoristnega namena. Določiti je treba jasna pravila, da se prepreči kakršno koli nasprotje interesov, ki bi ogrozilo to načelo. V zvezi s tem je treba omeniti, da na ugled evropske fundacije in predstavo o njej vpliva ne le dejansko nasprotje interesov, ampak tudi navidezno nasprotje interesov.

(17) Zaradi verodostojnosti in zanesljivosti mora evropska fundacija uporabljati visoke standarde preglednosti in odgovornosti. Voditi mora evidenco svojih finančnih transakcij in letnih računovodskih izkazov. Navedene računovodske izkaze je treba revidirati v skladu z zahtevami iz Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS[22] in jih je treba razkriti.

(18) Evropski fundaciji je treba omogočiti prenos registriranega sedeža iz ene države članice v drugo, da lahko v celoti izkoristi ugodnosti enotnega trga.

(19) Evropsko fundacijo mora zaradi njenih posebnih značilnosti nadzirati državni nadzorni organ. Zdaj takšna ureditev za nacionalne javnokoristne subjekte velja v vseh državah članicah. Da bi se izkoristile prednosti postopkov, ki so jih že vzpostavili nacionalni organi, mora nadzor potekati na nacionalni ravni. V Uredbi je treba določiti minimalna, vendar učinkovita nadzorna pooblastila, da se nadzornim organom v Uniji zagotovijo ustrezna in dovolj enotna pooblastila. Zaradi učinkovitega nadzora je treba zagotoviti sodelovanje med nadzornimi organi držav članic.

(20) Države članice so precej svobodne pri določanju davčne obravnave za javnokoristne subjekte in njihove donatorje pri davkih na dohodek in kapitalski dobiček, davkih na darila in dediščine, davkih na premoženje in zemljiških davkih, davkih na prenos, davkih na registracijo, kolkovinah in podobnih davkih. Hkrati je treba zagotoviti, da države članice ne diskriminirajo tujih javnokoristnih subjektov in njihovih donatorjev.

(21) Veliko držav članic zagotavlja prednostno davčno obravnavo javnokoristnih subjektov in njihovih donatorjev. Zato je treba za zagotovitev najvišje možne dodane vrednosti javnokoristnih subjektov v Uniji evropski fundaciji omogočiti enake davčne ugodnosti, kot jih država članica, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež, priznava domačim javnokoristnim subjektom. Takšno nediskriminacijsko obravnavo je treba uporabljati tudi za donatorje evropske fundacije in njene upravičence na nacionalni ali čezmejni ravni. V vsakem primeru je treba takšno obravnavo uporabljati, ne da bi bilo treba evropski fundaciji ali njenim donatorjem ali upravičencem dokazovati, da je evropska fundacija enakovredna domačim javnokoristnim subjektom.

(22) Države članice morajo zagotoviti enako davčno obravnavo evropskih fundacij v zvezi z njihovimi gospodarskimi dejavnostmi, vključno z dovoljenimi nepovezanimi gospodarskimi dejavnostmi glede na domače javnokoristne subjekte. Pri vsaki preferenčni davčni obravnavi gospodarskih dejavnosti, vključno z dovoljenimi nepovezanimi gospodarskimi dejavnostmi, je treba spoštovati določbe Pogodbe o konkurenci, vključno s pravili o državni pomoči.

(23) Sprejeti je treba določbe, s katerimi se zaposlenim v evropski fundaciji zagotovi pravica do obveščanja in posvetovanja na ustrezni nadnacionalni ravni, kadar veliko zaposlenih v evropski fundaciji opravlja dejavnosti v različnih državah članicah. Za zagotovitev, da praktična ureditev za nadnacionalno obveščanje zaposlenih in posvetovanje z njimi ustreza posebnim razmeram posamezne evropske fundacije, jo je treba določiti zlasti v obliki sporazuma med strankami evropske fundacije ali, če se sporazum ne sklene, z uporabo sklopa dodatnih pogojev iz Direktive 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti[23]. Ob upoštevanju pomembnosti prostovoljstva v fundacijah je treba dolgoročne prostovoljce vključiti v proces obveščanja in posvetovanja v evropski fundaciji.

(24) Za učinkovito uporabo te uredbe morajo države članice zagotoviti, da določbe, ki jih sprejmejo v zvezi s to uredbo, ne povzročijo nesorazmernih regulativnih omejitev za evropsko fundacijo ali diskriminacijske obravnave evropske fundacije v primerjavi z javnokoristnimi subjekti, ki jih ureja nacionalna zakonodaja.

(25) Države članice morajo določiti pravila glede kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, vključno s kršitvami obveznosti glede urejanja zadev iz te uredbe v statutu evropske fundacije, in morajo zagotoviti, da se izvajajo. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(26) Pogodba o delovanju Evropske unije za sprejetje te uredbe ne določa drugih pooblastil, razen pooblastil iz člena 352.

(27) Ker ciljev predlaganega ukrepa za olajšanje čezmejnih dejavnosti javnokoristnih subjektov, če vključujejo vzpostavitev oblike javnokoristnega subjekta s skupnimi značilnostmi v celotni Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti in jih je zaradi obsega ukrepa lažje uresničiti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za uresničevanje navedenih ciljev

(28) Ta uredba ne posega v pravila o političnih fundacijah na evropski ravni, določena z Uredbo (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja[24] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Vsebina, pravila, ki se uporabljajo, in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pogoje, ki urejajo ustanavljanje in delovanje evropske fundacije (Fundatio Europaea, v nadaljnjem besedilu: FE).

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)          „premoženje“ pomeni vsako opredmeteno ali neopredmeteno sredstvo, ki je lahko v lasti ali se lahko nadzoruje z namenom ustvarjanja vrednosti;

(2)          „nepovezana gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost evropske fundacije, ki ni neposredno povezana z javnokoristnim namenom javnokoristnega subjekta;

(3)          „oporočno razpolaganje“ pomeni kateri koli pravni dokument v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri ima oporočitelj prebivališče, ki določa način upravljanja in delitve oporočiteljevega premoženja po njegovi smrti;

(4)          „javni organ“ pomeni vsak subjekt, ki je pravno ali ne del države, nacionalne, regionalne ali lokalne vlade ali drugega zakonito ustanovljenega javnega organa, ki opravlja javne storitve ali izvaja javne funkcije na zakonski podlagi;

(5)          „javnokoristni subjekt“ pomeni fundacijo z javnokoristnim namenom in/ali podobno javnokoristno pravno osebo brez članstva, ustanovljeno v skladu z zakonodajo ene od držav članic;

(6)          „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež neposredno pred prenosom registriranega sedeža v drugo državo članico;

(7)          „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v katero se prenese registrirani sedež evropske fundacije.

Člen 3

Pravila, ki se uporabljajo za evropsko fundacijo

1. Evropsko fundacijo urejajo ta uredba in statuti evropske fundacije.

2. V zvezi z zadevami, ki jih ta uredba in/ali statuti evropske fundacije ne urejajo ali jih urejajo le delno, evropsko fundacijo urejajo naslednja pravila:

(a) določbe, ki jih sprejmejo države članice za zagotovitev učinkovite uporabe te uredbe;

(b) v zvezi z zadevami, ki niso zajete v točki (a), določbe nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za javnokoristne subjekte.

Člen 4

Razkritje

3. Informacije o evropski fundaciji, ki jih je treba razkriti na podlagi te uredbe, se razkrijejo v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, tako, da so enostavno dostopne javnosti.

4. Na uradnih pismih in naročilnicah evropske fundacije, ne glede na to, ali so v papirni ali elektronski obliki, ter na kateri koli spletni strani evropske fundacije so navedeni naslednji podatki:

(c) potrebne informacije za opredelitev registracijskega urada iz člena 22(1) z vpisno številko evropske fundacije v register;

(d) ime evropske fundacije, država članica, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež, naslov registriranega sedeža in

(e) kadar je to primerno, dejstvo, da je v zvezi z evropsko fundacijo uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek prenehanja.

Oddelek 2

Splošne zahteve za evropsko fundacijo

Člen 5

Javnokoristni namen

1. Evropska fundacija je ločeno ustanovljen subjekt za javnokoristni namen.

2. Evropska fundacija je namenjena javnemu interesu na splošno.

Ustanovljena je lahko le za naslednje namene, na katere je njeno premoženje nepreklicno vezano:

(a) umetnost, kultura ali ohranjanje zgodovinske dediščine;

(b) varstvo okolja;

(c) državljanske ali človekove pravice;

(d) odprava diskriminacije na podlagi spola, rase, etnične pripadnosti, veroizpovedi, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali katere koli druge z zakonom določene diskriminacije;

(e) socialna pomoč, vključno s preprečevanjem ali zmanjševanjem revščine;

(f) humanitarna pomoč ali pomoč pri nesrečah;

(g) razvojna pomoč in razvojno sodelovanje;

(h) pomoč beguncem ali priseljencem;

(i) zaščita otrok, mladih ali starejših in pomoč zanje;

(j) pomoč invalidom ali njihova zaščita;

(k) zaščita živali;

(l) znanost, raziskave in inovacije

(m) izobraževanje in usposabljanje;

(n) evropsko in mednarodno razumevanje;

(o) zdravje, dobro počutje in zdravstvena oskrba;

(p) varstvo potrošnikov;

(q) pomoč ranljivim in prikrajšanim osebam ali njihova zaščita;

(r) amaterski športi;

(s) infrastrukturna podpora za javnokoristne organizacije.

Člen 6

Čezmejni element

Evropska fundacija ob svoji registraciji opravlja dejavnosti ali ima zakonski cilj opravljanja dejavnosti v vsaj dveh državah članicah.

Člen 7

Premoženje

1. Premoženje evropske fundacije je izraženo v eurih.

2. Premoženje evropske fundacije znaša vsaj 25 000 EUR.

Člen 8

Odgovornost

Odgovornost evropske fundacije je omejena na njeno premoženje.

Oddelek 3

Pravna osebnost ter in pravna in poslovna sposobnost

Člen 9

Pravna osebnost

Evropska fundacija je pravna osebnost v vseh državah članicah.

Evropska fundacija pridobi pravno osebnost z dnem vpisa v register v skladu s členi 21, 22 in 23.

Člen 10

Pravna in poslovna sposobnost

1. Evropska fundacija ima polno pravno in poslovno sposobnost v vseh državah članicah.

Evropska fundacija ima vse potrebne pravice za opravljanje svojih dejavnosti, vključno z lastninsko pravico na premičninskem in nepremičninskem premoženju, pravico do dodelitve nepovratnih sredstev, zbiranja sredstev ter prejemanja kakršnih koli donacij in razpolaganja z njimi, vključno z delnicami in drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji, dediščinami in donacijami v naravi iz katerega koli zakonitega vira, vključno s tretjimi državami, razen če niso omejene s statutom.

Evropska fundacija ima pravico do ustanavljanja v kateri koli državi članici, kadar je to potrebno za opravljanje njenih dejavnosti.

2. Evropska fundacija lahko svoj namen uresničuje na kakršen koli zakonit način, ki ga dovoljuje njen statut, ki je v skladu z njenim javnokoristnim namenom ter to uredbo.

3. Evropska fundacija lahko opravlja dejavnosti v kateri koli tretji državi, razen če je to omejeno s statutom.

Člen 11

Gospodarske dejavnosti

1. Evropska fundacija lahko opravlja in sme opravljati trgovinske ali druge gospodarske dejavnosti, če se dobiček uporabi izključno za izvajanje njenih javnokoristnih dejavnosti, razen če je to omejeno s statutom.

2. Gospodarske dejavnosti, ki niso povezane z javnokoristnim namenom evropske fundacije, so dovoljene do 10 % letnih čistih prihodkov evropske fundacije, če so prihodki iz nepovezanih dejavnosti v računovodskih izkazih prikazani ločeno.

Poglavje II

Ustanovitev

Oddelek 1

Načini ustanovitve

Člen 12

Načini ustanovitve

1. Evropska fundacija se lahko ustanovi z enim od naslednjih načinov:

(a) oporočnim razpolaganjem katere koli fizične osebe, kot določa člen 13;

(b) notarsko listino ali pisno izjavo katerih koli fizičnih in/ali pravnih oseb ali javnih organov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, kot določa člen 13;

(c) združitvijo javnokoristnih subjektov, zakonito ustanovljenih v eni ali več državah članicah, kot določajo členi 14, 15 in 16;

(d) preoblikovanjem nacionalnega javnokoristnega subjekta, zakonito ustanovljenega v državi članici, v evropsko fundacijo, kot določata člena 17 in 18.

2. Evropska fundacija se ustanovi za nedoločen čas ali, kadar je izrecno določeno v njenem statutu, za določen čas najmanj dveh let.

Člen 13

Ustanovitev z oporočnim razpolaganjem, notarsko listino ali pisno izjavo

V oporočnem razpolaganju, notarski listini ali pisni izjavi je vsaj:

(a) navedena namera za ustanovitev evropske fundacije;

(b) navedena namera za donacijo evropski fundaciji;

(c) določen obseg začetnega premoženja evropske fundacije;

(d) določen javnokoristni namen evropske fundacije.

Člen 14

Ustanovitev z združitvijo

1. Evropska fundacija se lahko ustanovi z združitvijo javnokoristnih subjektov, zakonito ustanovljenih v eni ali več državah članicah, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a) združitev javnokoristnih subjektov je dopustna v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja;

(b) združitev je dopustna v skladu s statutom posameznih združujočih se subjektov.

2. O združitvi odloča upravni odbor posameznega združujočega se subjekta. Pri odločanju so izpolnjene zahteve v zvezi s sklepčnostjo in večino, ki bi se uporabljale za nacionalni javnokoristni subjekt, ki se želi združiti z drugim nacionalnim javnokoristnim subjektom, ali, če ni takšnih pravil, zahteve, ki bi se uporabljale za nacionalni javnokoristni subjekt, ki želi spremeniti svoj statut.

3. Brez poseganja v člen 16 je združitev javnokoristnih subjektov, zakonito ustanovljenih v isti državi članici, v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja.

Združitev javnokoristnih subjektov, zakonito ustanovljenih v različnih državah članicah, je v skladu s členom 15.

Člen 15

Zahtevek za čezmejno združitev

1. Posamezni združujoči se subjekti predložijo podroben zahtevek za združitev, o katerem odločijo upravni odbori v skladu s členom 14(2), pristojnemu organu v državi članici, v kateri je posamezen subjekt zakonito ustanovljen, pri čemer se zahtevek po potrebi objavi v skladu s pravili navedene države članice.

2. Zahtevek za združitev vključuje odločitev upravnega odbora iz člena 14(2) in osnutek skupnega načrta združitve, ki vključuje vsaj naslednje podatke:

(a) ime in naslov posameznih združujočih se javnokoristnih subjektov;

(b) ime in naslov načrtovanega registriranega sedeža evropske fundacije;

(c) predlagani statut evropske fundacije;

(d) oblike zaščite pravic upnikov in zaposlenih združujočih se subjektov.

3. Vsak pristojni organ obravnava zahtevek za združitev v skladu z enakimi postopki in načeli, kot jih uporablja pri zahtevku za združitev, katere rezultat je nacionalni javnokoristni subjekt.

4. V vsaki zadevni državi članici pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja izda potrdilo o tem, da so dejanja in formalnosti pred združitvijo zaključeni.

5. Po registraciji evropske fundacije v skladu s členi 21, 22 in 23 registracijski urad nemudoma obvesti pristojne organe iz odstavka 1 in po potrebi organ, ki je odgovoren za registracijo javnokoristnih subjektov, ki z združitvijo prenehajo obstajati.

Kadar je to ustrezno, začne izbris stare registracije veljati nemudoma, vendar ne pred prejetjem obvestila.

Člen 16

Posledice združitve

1. V primeru združitve z ustanovitvijo nove pravne osebe se vsa sredstva in obveznosti posameznega javnokoristnega subjekta prenesejo na novo evropsko fundacijo, združujoči se subjekti pa prenehajo obstajati.

2. V primeru združitve s prevzemom se vsa sredstva in obveznosti prevzetega javnokoristnega subjekta prenesejo na prevzemni javnokoristni subjekt, pri čemer prevzeti subjekt preneha obstajati, prevzemna pravna oseba pa postane evropska fundacija.

Člen 17

Ustanovitev s preoblikovanjem

3. Evropska fundacija se lahko ustanovi s preoblikovanjem javnokoristnega subjekta, zakonito ustanovljenega v državi članici, če je to dopustno v skladu s statutom preoblikujočega se subjekta.

4. Upravni odbor subjekta odloči o preoblikovanju v evropsko fundacijo in potrebnih spremembah statuta.

5. Ustanovitev evropske fundacije s preoblikovanjem ne povzroči likvidacije preoblikujočega se javnokoristnega subjekta ali kakršne koli izgube ali prekinitve njegove pravne osebnosti ali ne vpliva na pravico ali obveznost, ki je obstajala pred preoblikovanjem.

Člen 18

Zahtevek za preoblikovanje

1. Podroben zahtevek za preoblikovanje, o katerem odloči upravni odbor v skladu s členom 17(2), se predloži pristojnemu organu v državi članici, v kateri je subjekt zakonito ustanovljen, pri čemer se po potrebi objavi v skladu s pravili navedene države članice.

2. Zahtevek za preoblikovanje vključuje odločitev upravnega odbora iz člena 17(2) in osnutek načrta preoblikovanja, ki vključuje vsaj naslednje podatke:

(a) ime in naslov preoblikujočega se javnokoristnega subjekta;

(b) ime in naslov načrtovanega registriranega sedeža evropske fundacije;

(c) predlagani statut evropske fundacije;

(d) oblike zaščite pravic zaposlenih javnokoristnega subjekta, ki se preoblikuje.

3. Pristojni organ obravnava zaprosilo za preoblikovanje v skladu z enakimi postopki in načeli, kot bi jih uporabil za zahtevek za spremembo statuta javnokoristnega subjekta.

4. Pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja izda potrdilo o tem, da so dejanja in formalnosti pred preoblikovanjem končani.

5. Po registraciji evropske fundacije v skladu s členi 21, 22 in 23 registracijski urad nemudoma obvesti pristojni organ iz odstavka 1 in po potrebi organ, ki je odgovoren za registracijo preoblikujočega se javnokoristnega subjekta.

Kadar je to ustrezno, začne izbris stare registracije veljati nemudoma, vendar ne pred prejetjem obvestila.

Oddelek 2

Statut

Člen 19

Minimalna vsebina statuta

1. Statut evropske fundacije vključuje vsaj:

(a) imena ustanoviteljev;

(b) statut evropske fundacije;

(c) naslov registriranega sedeža;

(d) opis njenih javnokoristnih namenov;

(e) premoženje ob ustanovitvi;

(f) poslovno leto evropske fundacije;

(g) število članov upravnega odbora;

(h) pravila o imenovanju in razrešitvi upravnega odbora;

(i) po potrebi organe evropske fundacije, razen upravnega odbora, in njihove naloge;

(j) postopek za spremembo statuta;

(k) predpisano obdobje obstoja evropske fundacije, če ni ustanovljena za nedoločen čas;

(l) razdelitev neto sredstev po likvidaciji;

(m) datum sprejetja statuta.

2. Statut evropske fundacije je v pisni obliki, pri čemer zanj veljajo formalni pogoji nacionalne zakonodaje, ki se uporablja.

Člen 20

Sprememba statuta

1. Kadar obstoječi statut postane neustrezen za delovanje evropske fundacije, lahko upravni odbor odloči o spremembi statuta.

2. Namen evropske fundacije se lahko spremeni le, če je sedanji namen izpolnjen ali ga ni mogoče izpolniti ali kadar sedanji nameni očitno ne zagotavljajo več ustreznega in učinkovitega načina uporabe premoženja evropske fundacije.

3. Vsaka sprememba statuta je v skladu z voljo ustanovitelja, če vpliva na namen evropske fundacije.

4. Upravni odbor soglasno sprejme vsako spremembo namena evropske fundacije in jo predloži nadzornemu organu v odobritev.

Oddelek 3

Registracija

Člen 21

Registracija

1. Evropska fundacija je registrirana v eni državi članici.

2. Evropska fundacija, ki se ustanovi z združitvijo dveh javnokoristnih subjektov, zakonito ustanovljenih v isti državi članici, je registrirana v navedeni državi članici.

3. Evropska fundacija, ki se ustanovi s čezmejno združitvijo, je registrirana v eni od držav članic, v kateri so bili združujoči se subjekti zakonito ustanovljeni.

4. Evropska fundacija, ki se ustanovi s preoblikovanjem, je registrirana v državi članici, v kateri je bil preoblikovani subjekt prvotno zakonito ustanovljen.

Člen 22

Registracijski urad

1. Vsaka država članica določi registracijski urad za registracijo evropske fundacije in o njem obvesti Komisijo.

2. Registracijski uradi, določeni v skladu z odstavkom 1, so odgovorni za shranjevanje informacij o registriranih evropskih fundacijah.

Registracijski uradi medsebojno sodelujejo v zvezi z dokumenti, informacijami in podatki o evropskih fundacijah.

3. Registracijski uradi do 31. marca vsako leto obvestijo Komisijo o imenu, naslovu registriranega sedeža, registracijski številki in sektorju dejavnosti evropske fundacije, ki je bila v prejšnjem koledarskem letu vpisana v register ali iz njega izbrisana, ter skupnem številu registriranih evropskih fundacij 31. decembra prejšnjega leta.

Člen 23

Formalnosti v zvezi z registracijo

1. Vlogam za registracijo evropske fundacije so priloženi naslednji dokumenti in podatki v jeziku, določenem z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja:

(a) ime evropske fundacije in naslov njenega predvidenega registriranega sedeža v Evropski uniji;

(b) ustanovitvena dokumentacija;

(c) podpisan izkaz stanja sredstev, ki jih je treba rezervirati za namene evropske fundacije, ali drug dokaz o plačilu denarnega nadomestila ali zagotovitvi nedenarnega nadomestila in podrobnosti o njem;

(d) statut evropske fundacije;

(e) imena in naslovi ter druge potrebne informacije v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, za opredelitev

(i)      vseh članov upravnega odbora in njihovih namestnikov, če jih imajo,

(ii)      katere koli druge osebe, ki je pooblaščena za zastopanje evropske fundacije v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih,

(iii)     revizorje evropske fundacije;

(f) ali osebe iz alinej (i) in (ii) točke (e) zastopajo evropsko fundacijo posamezno ali skupaj;

(g) imena, nameni in naslovi ustanovitvenih organizacij, če so pravne osebe, ali podobne ustrezne informacije o javnih organih;

(h) nazivi in naslovi uradov evropske fundacije, če ti obstajajo, in informacije, ki so potrebne za določitev pristojnega registra in vpisne številke;

(i) če je bila evropska fundacija ustanovljena z združitvijo, naslednji dokumenti:

(i)      pogoji združitve,

(ii)      potrdila iz člena 15(4), izdana manj kot šest mesecev pred datumom predložitve vloge,

(iii)     dokaz, da so zahteve nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, glede zaščite upnikov in zaposlenih izpolnjene;

(j) če je bila evropska fundacija ustanovljena s preoblikovanjem, naslednji dokumenti:

(i)      pogoji preoblikovanja,

(ii)      potrdilo iz člena 18(4), izdano manj kot šest mesecev pred datumom predložitve vloge,

(iii)     dokaz, da so zahteve nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, glede zaščite zaposlenih izpolnjene;

(k) potrdilo urada za kazensko evidenco in izjava članov upravnega odbora, da jim ni prepovedano opravljanje funkcije v upravnem odboru.

Države članice za registracijo ne zahtevajo drugih dokumentov ali podatkov.

Registracijski urad ali po potrebi drug pristojni organ preveri skladnost dokumentov in podatkov z zahtevami te uredbe in veljavno nacionalno zakonodajo.

2. Registracijski urad ali po potrebi kateri koli drug pristojni organ preveri, ali vlagatelj izpolnjuje zahteve te uredbe.

3. Registracijski urad registrira evropsko fundacijo v dvanajstih tednih po vložitvi vloge, če je predložila vse dokumente in podatke iz odstavka 1 ter če izpolnjuje zahteve te uredbe.

Po registraciji ni potrebna dodatna potrditev države članice.

4. Odločitev registracijskega urada se razkrije skupaj z informacijami iz točk (a) in (d) do (h) odstavka 1 tega člena.

Člen 24

Spremembe dokumentov in podatkov, predloženih za registracijo

1. Upravni odbor ali katera koli oseba, pooblaščena za zastopanje evropske fundacije, predloži kakršno koli spremembo glede dokumentov ali podatkov iz člena 23(1) registracijskemu uradu v 14 koledarskih dneh od nastanka spremembe.

2. Evropska fundacija po vsaki spremembi statuta registracijskemu uradu predloži popolno besedilo statuta v do takrat spremenjeni obliki. Vsaki predloženi spremembi registriranih informacij se priložijo dokazne listine o zakonitosti spremembe.

3. Registracija sprememb v zvezi z dokumenti in podatki iz člena 23(4) se razkrije.

Člen 25

Ime evropske fundacije

1. Ime evropske fundacije vključuje okrajšavo „FE“.

2. Okrajšavo „FE“ lahko v svojem imenu uporablja le evropska fundacija.

Vendar za subjekte, katerih imena vključujejo „FE“ ali jim sledi okrajšava „FE“ in ki so bili registrirani v državi članici pred začetkom veljavnosti te uredbe, sprememba imena ali navedene okrajšave ni potrebna.

Člen 26

Odgovornost za dejanja pred registracijo evropske fundacije

Odgovornost za dejanja pred registracijo evropske fundacije ureja veljavna nacionalna zakonodaja.

Poglavje III

Organizacija evropske fundacije

Člen 27

Upravni odbor

1. Evropsko fundacijo upravlja upravni odbor, ki ga sestavlja liho število vsaj treh članov, kot je določeno v statutu evropske fundacije.

2. Vsak član odbora ima pri sprejemanju sklepov en glas.

3. Če statut evropske fundacije ali ta uredba ne določa drugače, upravni odbor odloča z večino članov.

Člen 28

Člani upravnega odbora

1. Člani upravnega odbora so popolnoma pravno in poslovno sposobni ter jim po zakonodaji katere koli države članice ali na podlagi sodne ali upravne odločitve v kateri koli državi članici ni prepovedano opravljanje funkcije v upravnem odboru.

2. Člani upravnega odbora lahko kadar koli odstopijo.

Član upravnega odbora odstopi v katerem koli od naslednjih primerov:

(a) član ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1;

(b) član ne izpolnjuje zahtev za sprejem iz ustanovnih dokumentov ali statuta evropske fundacije;

(c) sodišče spozna člana za krivega finančnega neprimernega ravnanja;

(d) član z dejanji ali opustitvami dokaže, da je očitno neprimeren za izpolnjevanje obveznosti člana odbora.

3. Kadar tako določa statut evropske fundacije, lahko upravni odbor ali nadzorni svet razreši člana upravnega odbora na podlagi razlogov iz drugega pododstavka odstavka 2.

Nadzorni organ lahko razreši člana upravnega odbora na podlagi razlogov iz drugega pododstavka odstavka 2 ali, kadar tako določa nacionalna zakonodaja, ki se uporablja, predlaga razrešitev pristojnemu sodišču.

Člen 29

Obveznosti upravnega odbora in njegovih članov

1. Upravni odbor ima naslednje obveznosti:

(a) prevzem odgovornosti za ustrezno upravljanje, poslovodenje in opravljanje dejavnosti evropske fundacije;

(b) zagotavljanje skladnosti s statutom evropske fundacije, to uredbo in veljavno nacionalno zakonodajo.

2. Člani upravnega odbora delujejo v najboljšem interesu evropske fundacije in njenega javnokoristnega namena ter pri izvajanju svojih odgovornosti upoštevajo obveznost lojalnosti.

Člen 30

Izvršni direktorji

1. Upravni odbor lahko predlaga enega ali več izvršnih direktorjev, ki so odgovorni za vsakodnevno poslovodenje evropske fundacije v skladu z njegovimi navodili.

Predsednik in večina članov upravnega odbora niso sočasno izvršni direktorji.

2. Izvršni direktorji delujejo v najboljšem interesu evropske fundacije in njenega javnokoristnega namena ter pri izvajanju svojih odgovornosti upoštevajo obveznost lojalnosti.

Člen 31

Drugi organi evropske fundacije

Statut evropske fundacije lahko določa nadzorni svet in druge organe.

Člen 32

Nasprotje interesov

1. Ustanovitelj in kateri koli drugi člani odbora, ki so morda z ustanoviteljem ali med sabo v poslovnem, družinskem ali drugem razmerju, ki lahko povzroči dejansko ali morebitno nasprotje interesov, ki lahko vpliva na njihovo presojo, ne predstavljajo večine upravnega odbora.

2. Nobena oseba ne more biti sočasno član upravnega odbora in nadzornega sveta.

3. Neposredna ali posredna korist se ne sme podeliti ustanovitelju, članu upravnega odbora ali nadzornega sveta, izvršnemu direktorju ali revizorju ali se prenesti na katero koli osebo, ki je z njim v poslovnem ali tesnem družinskem razmerju, razen če je namenjena izvajanju njegovih obveznosti v okviru evropske fundacije.

Člen 33

Zastopanje evropske fundacije v zvezi s tretjimi osebami

Evropsko fundacijo lahko v odnosih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih zastopa upravni odbor in katera koli druga oseba, ki jo je upravni odbor pooblastil in izvaja njegova navodila.

Člen 34

Preglednost in odgovornost

1. Evropska fundacija vodi popolne in točne evidence vseh finančnih transakcij.

2. Evropska fundacija v šestih mesecih po koncu poslovnega leta pripravi letne računovodske izkaze in letno poročilo o delu ter jih predloži pristojnemu nacionalnemu registracijskemu uradu in nadzornemu organu.

Prvo poročevalsko obdobje je od datuma vpisa evropske fundacije v register v skladu s členi 21, 22 in 23 do zadnjega dne poslovnega leta, določenega v statutu evropske fundacije.

3. Letno poročilo o delu vključuje vsaj naslednje:

(a)     informacije o dejavnostih evropske fundacije;

(b)     opis načina spodbujanja javnokoristnih namenov, za katere je bila evropska fundacija ustanovljena, v zadevnem poslovnem letu;

(c)     seznam razdeljenih nepovratnih sredstev ob upoštevanju pravice do zasebnosti upravičencev.

4. Letne računovodske izkaze evropske fundacije revidira ena oseba ali več oseb, ki imajo dovoljenje za izvajanje obveznih revizij v skladu z nacionalnimi predpisi, sprejetimi v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

5. Letni računovodski izkazi, ki jih pravilno odobri upravni odbor, se skupaj z mnenjem, ki ga predloži oseba, odgovorna za revidiranje izkazov, in poročilom o delu razkrijejo.

Poglavje IV

Registrirani sedež in njegov prenos

Člen 35

Sedež evropske fundacije

Evropska fundacija ima registrirani sedež in glavno upravo ali glavni kraj opravljanja dejavnosti v Evropski uniji.

Člen 36

Prenos registriranega sedeža

1. Evropska fundacija lahko prenese registrirani sedež iz ene države članice v drugo.

Takšen prenos ne povzroči prenehanja evropske fundacije ali ustanovitve nove pravne osebe in ne vpliva na pravice ali obveznosti, ki so obstajale pred prenosom.

2. Prenos začne veljati na dan registracije evropske fundacije v državi članici gostiteljici.

3. Evropska fundacija ne prenese registriranega sedeža, kadar se zanjo uporabljajo nadzorna pooblastila iz drugega pododstavka člena 46(2), če je v postopku prenehanja v skladu s členom 40, če je v zvezi z njo uveden postopek stečaja, postopek zaradi insolventnosti ali podoben postopek ali kadar je prenos v nasprotju s statutom evropske fundacije ali bi ogrozil izpolnitev namena evropske fundacije.

4. Registracija v državi članici gostiteljici in izbris iz registra v matični državi članici se razkrijeta.

Člen 37

Postopek prenosa

1. Upravni odbor evropske fundacije predloži predlog za prenos pristojnemu organu v matični državi članici.

2. Predlog za prenos vključuje vsaj naslednje podatke:

(a) ime evropske fundacije, naslov njenega registriranega sedeža v matični državi članici, potrebne informacije za opredelitev registra iz člena 22(1) in številka evropske fundacije v navedenem registru;

(b) predlagano ime evropske fundacije in naslov njenega načrtovanega novega registriranega sedeža v državi članici gostiteljici;

(c) po potrebi spremenjeni statut evropske fundacije;

(d) predlog časovnega poteka prenosa;

(e) poročilo, v katerem so pojasnjeni in utemeljeni pravni in ekonomski vidiki predlaganega prenosa ter so pojasnjene posledice prenosa za upnike evropske fundacije in njene zaposlene.

3. Pristojni organ matične države članice preveri, da okoliščine iz člena 36(3) niso prisotne, ter nemudoma izda potrdilo, v katerem potrjuje, da so ukrepi in formalnosti zaključeni pred prenosom.

4. Evropska fundacija pristojnemu organu v državi članici gostiteljici predloži naslednje dokumente in podatke:

(a) potrdilo iz odstavka 3;

(b) predlog za prenos, ki ga odobri upravni odbor;

(c) dokumente in podatke iz člena 23(1).

5. Pristojni organ države članice gostiteljice nemudoma preveri, da so izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji za prenos registriranega urada iz tega poglavja ter svojo odločitev sporočijo pristojnemu registracijskemu uradu države članice gostiteljice.

Pristojni organ države članice gostiteljice lahko zavrne prenos le, če pogoji iz prejšnjega pododstavka niso izpolnjeni.

6. Pristojni registracijski urad države članice gostiteljice registrira evropsko fundacijo. Pristojni organ države članice gostiteljice nemudoma obvesti pristojni registracijski urad matične države članice o registraciji evropske fundacije v državi članici gostiteljici.

Pristojni registracijski urad matične države članice nemudoma izbriše evropsko fundacijo iz registra, vendar ne pred prejetjem obvestila.

Poglavje V

Udeležba zaposlenih in prostovoljcev

                                                                     Člen 38                  

Predstavništvo zaposlenih in prostovoljcev

1. Kadar je v evropski fundaciji in njenih uradih v Uniji skupaj zaposlenih najmanj 50 oseb in najmanj 10 oseb v vsaki od najmanj dveh držav članic, evropska fundacija ustanovi evropski svet delavcev, ki predstavlja zaposlene v evropski fundaciji v skladu z odstavkom 2.

2. Evropska fundacija z največ 200 zaposlenimi ustanovi evropski svet delavcev na zahtevo najmanj 20 svojih zaposlenih v najmanj dveh državah članicah ali predstavnikov teh zaposlenih.

Evropska fundacija z več kot 200 zaposlenimi ustanovi evropski svet delavcev na zahtevo najmanj 10 % svojih zaposlenih v najmanj dveh državah članicah ali predstavnikov teh zaposlenih.

Za ustanovitev evropskega sveta delavcev se uporabljajo nacionalni ukrepi o dodatnih zahtevah iz podtočk (a) do (e) točke 1 Priloge I k Direktivi 2009/38/ES

3. Predstavniki prostovoljcev, ki neprekinjeno opravljajo formalne prostovoljne dejavnosti v evropski fundaciji, imajo status opazovalca v evropskem svetu delavcev.

Evropski svet delavcev vključuje najmanj enega takšnega predstavnika na državo članico, v kateri je najmanj 10 takšnih prostovoljcev.

Člen 39

Obveščanje zaposlenih in prostovoljcev ter posvetovanje z njimi

1. Obveščanje zaposlenih in prostovoljcev v evropski fundaciji o stanju, razvoju ter organizaciji in vprašanjih glede zaposlovanja za navedeno evropsko fundacijo in takšno posvetovanje z njimi se na ravni Unije izvajata prek evropskega sveta delavcev, ustanovljenega v skladu s členom 38.

2. Evropski svet delavcev in upravni odbor ali po potrebi izvršni direktorji evropske fundacije lahko sklenejo sporazum o praktični ureditvi obveščanja zaposlenih v evropski fundaciji in posvetovanja z njimi.

3. Kadar takšen sporazum ni sklenjen ali če gre za vprašanja, ki jih takšen sporazum ne zajema, se uporabljajo nacionalni ukrepi o dodatnih pogojih iz točk 2-6 Priloge I k Direktivi 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Poglavje VI

Prenehanje evropske fundacije

Člen 40

Načini prenehanja

Evropska fundacija se lahko preneha z enim od naslednjih načinov:

(a)          s preoblikovanjem evropske fundacije v javnokoristni subjekt v skladu z nacionalno zakonodajo, kot je določeno v členih 41 in 42;

(b)          z likvidacijo evropske fundacije v skladu s členoma 43 in 44.

Člen 41

Prenehanje s preoblikovanjem

1. Evropska fundacija se lahko preoblikuje v javnokoristni subjekt, ki ga ureja zakonodaja države članice, v kateri ima registrirani sedež, če je preoblikovanje dopustno v skladu s statutom evropske fundacije.

Preoblikovanje se lahko izvede šele dve leti po registraciji evropske fundacije.

2. Upravni odbor evropske fundacije odloči o preoblikovanju in potrebnih spremembah statuta.

3. Preoblikovanje ne povzroči likvidacije subjekta ali ustanovitve nove pravne osebe in ne vpliva na pravice ali obveznosti, ki so obstajale pred preoblikovanjem.

Člen 42

Zahtevek za prenehanje s preoblikovanjem

1. Evropska fundacija predloži podroben zahtevek za prenehanje s preoblikovanjem pristojnemu organu v državi članici, v kateri ima registrirani sedež, v skladu z zakonodajo navedene države članice.

2. Zahtevek za preoblikovanje vključuje odločitev upravnega odbora evropske fundacije iz člena 41(2), naziv in naslov registriranega sedeža evropske fundacije, ki se preoblikuje, predlagan naziv, naslov in statut novega javnokoristnega subjekta in oblike varstva pravic zaposlenih evropske fundacije, ki se preoblikuje.

3. Kadar pristojni organ odobri zahtevek za prenehanje s preoblikovanjem, ga posreduje registracijskemu uradu in po potrebi organu, pristojnemu za registracijo novega javnokoristnega subjekta.

4. Registracijski urad po prejemu odobrenega zahtevka za prenehanje s preoblikovanjem takoj izbriše evropsko fundacijo iz registra, če je zakonita ustanovitev novega javnokoristnega subjekta končana.

5. Preoblikovanje začne veljati na dan izbrisa evropske fundacije iz ustreznega registra.

Preoblikovanje se razkrije.

Člen 43

Sklep o likvidaciji

1. Upravni odbor evropske fundacije lahko odloči o likvidaciji evropske fundacije v enem od naslednjih primerov:

(a)     namen evropske fundacije je izpolnjen ali ga ni mogoče izpolniti;

(b)     obdobje, za katero je bila ustanovljena, se izteče;

(c)     če nima več premoženja.

Upravni odbor predloži sklep o likvidaciji evropske fundacije nadzornemu organu v odobritev.

2. Nadzorni organ lahko po predstavitvi mnenja upravnega odbora evropske fundacije odloči o likvidaciji evropske fundacije ali v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, o predložitvi predloga o likvidaciji pristojnemu sodišču v enem od naslednjih primerov:

(a) če upravni odbor ni ukrepal v primerih iz odstavka 1;

(b) če evropska fundacija stalno krši svoj statut, to uredbo ali nacionalno zakonodajo, ki se uporablja.

Člen 44

Likvidacija

1. Kadar nadzorni organ odobri sklep upravnega odbora v skladu z drugim pododstavkom člena 43(1) ali kadar nadzorni organ ali po potrebi sodišče odloči o likvidaciji evropske fundacije, se premoženje evropske fundacije uporabi v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2. Po popolnem poplačilu upnikov evropske fundacije se kakršno koli preostalo premoženje evropske fundacije prenese na drug javnokoristni subjekt, ki izvaja podoben javnokoristni namen, ali se uporabi za javnokoristne namene, ki so čimbolj podobni namenom, za katere je bila evropska fundacija ustanovljena.

3. Upravni odbor ali likvidacijski upravitelj, ki je odgovoren za likvidacijo, pošlje zaključni račun do dneva likvidacije skupaj s poročilom, ki vključuje informacije o razdelitvi preostalega premoženja, nadzornemu organu. Ti dokumenti se razkrijejo.

Poglavje VII

Nadzor države članice

Člen 45

Nadzorni organ

Vsaka država članica določi nadzorni organ za nadzor evropskih fundacij, registriranih v navedeni državi članici, in o tem obvesti Komisijo.

Člen 46

Pooblastila in obveznosti nadzornega organa

1. Nadzorni organ zagotovi, da upravni odbor upošteva statut evropske fundacije, to uredbo in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja.

2. Nadzorni organ je pristojen za odobritev spremembe namena evropske fundacije v skladu s členom 20(4) in likvidacije evropske fundacije v skladu z drugim pododstavkom člena 43(1).

Za namene odstavka 1 ima nadzorni organ najmanj naslednja pooblastila:

(a) kadar ima nadzorni organ utemeljene razloge za sum, da upravni odbor evropske fundacije ne upošteva statuta evropske fundacije, te uredbe ali nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, preišče zadeve navedene evropske fundacije in za to zahteva, da direktorji evropske fundacije, njeni zaposleni ter njeni revizorji zagotovijo vse potrebne informacije in dokazila;

(b) kadar obstajajo dokazi o finančnem neprimernem ravnanju, resnih nepravilnostih ali zlorabi, imenuje neodvisnega strokovnjaka, da na stroške evropske fundacije preišče zadeve evropske fundacije;

(c) kadar obstajajo dokazi, da upravni odbor ne upošteva statuta evropske fundacije, te uredbe ali nacionalne zakonodaje, ki se uporablja, opozori upravni odbor in od njega zahteva upoštevanje statuta evropske fundacije, te uredbe in nacionalne zakonodaje, ki se uporablja;

(d) razreši člana upravnega odbora ali v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, predlaga razrešitev pristojnemu sodišču v skladu z drugim pododstavkom člena 28(3);

(e) odloči o likvidaciji evropske fundacije ali v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, o predložitvi predloga o likvidaciji evropske fundacije pristojnemu sodišču v skladu s členom 43(2).

3. Na glede na odstavek 2 nadzorni organ ni pristojen za upravljanje evropske fundacije.

Člen 47

Sodelovanje med nadzornimi organi

1. Nadzorni organ države članice, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež, in nadzorni organi držav članic, v katerih evropska fundacija opravlja dejavnosti, sodelujejo med seboj za izvajanje nadzornih pooblastil in sprejetje potrebnih ukrepov iz člena 46.

2. Nadzorni organi si izmenjajo vse pomembne informacije, če evropska fundacija krši statut, to uredbo ali nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, ali če obstaja sum takšnih kršitev.

3. Nadzorni organ države članice, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež, na zahtevo nadzornega organa države članice, v kateri evropska fundacija opravlja dejavnosti, preišče sum kršitev, ki naj bi jih storila navedena evropska fundacija.

Nadzorni organ, ki prejme zahtevo, obvesti nadzorni organ, ki predloži zahtevo, o ugotovitvah na podlagi razpoložljivih informacij in kakršnih koli sprejetih ukrepih.

Člen 48

Sodelovanje z davčnimi organi

1. Nadzorni organ države članice, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež, takoj obvesti davčne organe navedene države članice o začetku preiskave o sumu storitve nepravilnosti v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 46(2) in o imenovanju neodvisnega strokovnjaka v skladu s točko (b) drugega pododstavka člena 46(2).

2. Navedene davčne organe obvesti tudi o napredku in rezultatih navedenih preiskav ter kakršnih koli izdanih opozorilih ali izrečenih sankcijah.

3. Registracijski urad in nadzorni organ države članice, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež, davčnemu organu katere koli države članice na njegovo zahtevo zagotovita kakršne koli dokumente ali informacije o evropski fundaciji.

Poglavje VIII

Davčna obravnava

Člen 49

Davčna obravnava evropske fundacije

1. Za evropsko fundacijo velja v zvezi z davki na dohodek in kapitalski dobiček, davki na darila in dediščine, davki na premoženje in zemljiškimi davki, davki na prenos, davki na registracijo, kolkovinami in podobnimi davki v državi članici, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež, enaka davčna obravnava, kot se uporablja za javnokoristne subjekte, ustanovljene v navedeni državi članici.

2. Za evropsko fundacijo velja v zvezi z davki iz odstavka 1 v državah članicah, ki niso država članica, v kateri ima evropska fundacija registrirani sedež, enaka davčna obravnava, kot se uporablja za javnokoristne subjekte, ustanovljene v navedenih državah članicah.

3. Za namene odstavkov 1 in 2 se šteje, da je evropska fundacija enaka javnokoristnim subjektom, ustanovljenim v skladu z zakonodajo zadevnih držav članic.

Člen 50

Davčna obravnava donatorjev evropske fundacije

1. Za vsako fizično ali pravno osebo, ki prispeva donacijo evropski fundaciji na nacionalni ali čezmejni ravni, velja v zvezi z davki na dohodek, davki na darila, davki na prenos, davki na registracijo, kolkovinami in podobnimi davki enaka davčna obravnava, kot se uporablja za donacije javnokoristnim subjektom, ustanovljenim v državi članici, v kateri je donator davčni rezident.

2. Za namene odstavka 1 se šteje, da je evropska fundacija, ki prejme donacijo, enaka javnokoristnim subjektom, ustanovljenim v skladu z zakonodajo države članice, v kateri je donator davčni rezident.

Člen 51

Davčna obravnava upravičencev evropske fundacije

Za upravičence evropske fundacije se v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali drugimi prejetimi ugodnostmi šteje, da so upravičenci javnokoristnega subjekta, ustanovljenega v državi članici, v kateri je upravičenec davčni rezident.

Poglavje IX

Končne določbe

Člen 52

Učinkovita uporaba

Države članice sprejmejo določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe najpozneje dve leti po začetku njene veljavnosti.

Člen 53

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o navedenih določbah najpozneje [dve leti po začetku veljavnosti] in jo brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o vseh njihovih nadaljnjih spremembah.

Člen 54

Pregled uredbe

Komisija sedem let po začetku veljavnosti te uredbe predloži Svetu in Evropskemu parlamentu poročilo o uporabi Uredbe in predloge za spremembe, kadar je potrebno.

Člen 55

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [2 leti od začetka veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8.2.2012

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               COM(2010) 2020.

[2]               COM(2011) 206.

[3]               COM(2010) 603.

[4]               COM(2011) 682.

[5]               Resolucija EP z dne 6. aprila 2011 o enotnem trgu za Evropejce (2010/2278(INI)); Pisna izjava št. 84/2010, P7_DCL(2010)0084; Resolucija EP z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji (2008/2250(INI)); in Resolucija EP z dne 4. julija 2006 o nedavnem razvoju in nadaljnjih možnostih v zvezi s pravom družb (2006/2051(INI)).

[6]               INT/498 – CESE 634/2010 – april 2010.

[7]               CdR 330/2010 fin.

[8]               Glej Uredbo (ES) št. 1524/2007 z dne 18. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2004/2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja.

[9]               Delovni program Komisije za leto 2012, točka št. 76.

[10]             Glej http://ec.europa.eu/internal_market/company/docs/eufoundation/feasibilitystudy_en.pdf, v nadaljnjem besedilu: študija izvedljivosti.

[11]             Ta skupina vključuje strokovnjake za pravo družb iz nacionalnih uprav ter se pod vodstvom GD za notranji trg in storitve srečuje trikrat na leto.

[12]             C-436/03, Evropski parlament proti Svetu Evropske unije.

[13]             UL C , , str. .

[14]             UL C , , str. .

[15]             UL C , , str. .

[16]             2010/2278(INI).

[17]             2008/2250(INI).

[18]             2006/2051(INI).

[19]             Pisna izjava št. 84/2010, P7_DCL(2010)0084.

[20]             INT/498 – CESE 634/2010 – april 2010.

[21]             CdR 330/2010 fin.

[22]             UL L 157, 9.6.2006, str. 87.

[23]             UL L 122, 16.5.2009, str. 28.

[24]             UL L 297, 15.11.2003, str. 1.