EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0779
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on specific requirements regarding statutory audit of public-interest entities
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa
/* COM/2011/0779 konč. - 2011/0359 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa /* COM/2011/0779 konč. - 2011/0359 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Ukrepi, ki so bili sprejeti v Evropi in drugje
po svetu neposredno po finančni krizi, so bili večinoma namenjeni čimprejšnji
stabilizaciji finančnega sistema. Medtem ko je bila vloga bank, hedge
skladov, bonitetnih agencij, nadzornikov ali centralnih bank pogosto proučena
in podrobno analizirana, je bilo vlogi, ki so jo revizorji imeli ali bi jo
morali imeti v krizi, posvečene le malo ali nič pozornosti. Glede na
to, da je veliko bank med letoma 2007 in 2009 razkrilo velike izgube
bilančnih in zunajbilančnih postavk, veliko državljanov in
vlagateljev težko razume, kako so lahko revizorji svojim strankam (zlasti
bankam) za navedena obdobja predložili ugodna revizijska poročila. Opozoriti je treba, da je treba v krizi, v
kateri je bilo med oktobrom 2008 in oktobrom 2009 za podporo bankam
dodeljene 4 588,9 milijarde EUR davkoplačevalskega denarja,
kar predstavlja 39 % BDP EU-27 v letu 2009[1],
izboljšati vse sestavine finančnega sistema. Stabilna revizija je ključna za obnovitev
splošnega zaupanja in zaupanja v trg. Prispeva namreč k zaščiti
vlagateljev, in sicer z zagotavljanjem lahko dostopnih, stroškovno
učinkovitih in verodostojnih informacij o računovodskih izkazih družb.
Poleg tega lahko z zagotavljanjem večje preglednosti in zanesljivosti
računovodskih izkazov prispeva k znižanju stroškov kapitala revidiranih družb.
Poudariti je treba tudi, da so revizorji v
skladu z zakonom pooblaščeni za izvajanje obveznih revizij
računovodskih izkazov družb z omejeno odgovornostjo in/ali družb, ki lahko
opravljajo storitve v finančnem sektorju. S svojim pooblastilom revizorji izpolnjujejo
družbeno vlogo v smislu, da presojajo o resničnosti in poštenosti
računovodskih izkazov takšnih družb. Obvezno revizijo delno urejajo predpisi EU od
leta 1984, ko so bili postopki za podelitev dovoljenj revizorjem usklajeni
z direktivo (Direktiva 1984/253/EGS). Z Direktivo 2006/43/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih
revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi
direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta
84/253/EGS (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES), ki je bila
sprejeta leta 2006, se je področje uporabe prejšnje direktive znatno
razširilo. Med finančno krizo so se pokazale
pomanjkljivosti obvezne revizije, zlasti v zvezi s subjekti javnega interesa,
ki imajo zaradi svojega poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih javni
pomen ali ki imajo zaradi svoje oblike širok razpon zainteresiranih strani.
Zato ta predlog določa pogoje za izvajanje obvezne revizije
računovodskih izkazov subjektov javnega interesa. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI
STRANMI IN OCEN UČINKA Posvetovanje, ki ga je izvedla Komisija, je
potekalo od 13. oktobra do 8. decembra 2010[2]. Skupaj je bilo prejetih skoraj
700 odgovorov različnih zainteresiranih strani, kot so strokovnjaki,
nadzorniki, vlagatelji, akademiki, gospodarske družbe, vladni organi, strokovni
organi in posamezniki. Posvetovanje je pokazalo željo po spremembah in
odpor do njih, pri čemer jim nasprotujejo zlasti zainteresirane strani, ki
so trenutno uspešne. Na drugi strani pa zlasti mali in srednji aktivni
revizorji ter vlagatelji menijo, da je nedavna finančna kriza opozorila na
resne pomanjkljivosti. Povzetek prejetih javnih prispevkov je na voljo na
naslovu: http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/docs/2010/audit/summary_responses_en.pdf Poleg tega je Komisija
10. februarja 2011[3] organizirala konferenco
na visoki ravni o reviziji, s katero je omogočila dodatno izmenjavo mnenj.
Evropski parlament je 13. septembra 2011
kot odziv na zeleno knjigo Komisije sprejel samoiniciativno poročilo v
zvezi s tem vprašanjem, v katerem Komisijo poziva, da zagotovi preglednejši in
konkurenčnejši revizijski trg.[4] Evropski
ekonomsko-socialni odbor (EESO) je podobno poročilo sprejel
16. junija 2011.[5] O teh vprašanjih so razpravljale tudi države
članice na srečanju Odbora za finančne storitve
16. maja 2011 in na srečanju Revizijskega regulativnega odbora
24. junija 2011. V oceni učinka so v skladu z načeli
„boljše priprave zakonodaje“ opredeljena različna problematična
področja, za katera bo morda treba sprejeti ureditvene ukrepe: ·
Razlika med pričakovanji, ki jih imajo
zainteresirane strani v zvezi z revizijo, in dejanskim delom revizorjev. ·
V okolju, v katerem je revizija dejansko postala
ena od številnih komercialnih storitev, neodvisnosti ni mogoče niti
zagotoviti niti dokazati. Zaradi neizvajanja običajnih razpisov za revizijske
storitve in redne menjave revizijskih podjetij revizija nima več ključne
značilnosti: strokovne skrbnosti. ·
Koncentracija na trgu in pomanjkanje izbire: zaradi
velike polarizacije trga se zelo redko zgodi, da revizije subjekta javnega
interesa ne opravlja eno od štirih največjih revizijskih podjetij. V
večini držav članic štiri največja revizijska podjetja revidirajo
več kot 85 % velikih družb, ki kotirajo na borzi. Na podlagi ocene učinka so bile
določene naslednje prednostne možnosti politik: ·
Pojasniti in opredeliti je treba obseg obvezne
revizije ter izboljšati informacije, ki jih revizor predloži uporabnikom,
revidiranim subjektom, revizijskim komisijam in nadzornikom. ·
S prepovedjo opravljanja nerevizijskih storitev za
revidirane subjekte in celo splošno prepovedjo opravljanja nerevizijskih
storitev bi se učinkovito okrepili neodvisnost in strokovna skrbnost.
Poleg tega bi se s strožjimi pravili v zvezi s postopkom za imenovanje
revizorjev in uvedbo obvezne menjave revizijskih podjetij izboljšala kakovost
revizij. ·
Prepovedati je treba pogodbene klavzule, ki
omejujejo izbiro revizijskega podjetja, povečati je treba preglednost
kakovosti revizij in revizijskih podjetij ter uvesti potrjevanje kakovosti
revizije, da se omogoči objektivna izbira ponudnika revizije. ·
Za povečanje izbire ponudnikov revizije je treba
odpraviti omejitve glede lastništva. ·
Okrepiti je treba nacionalne revizijske nadzorne
organe ter vzpostaviti sodelovanje v okviru Evropskega organa za vrednostne
papirje in trge (ESMA) na ravni EU. Poročilo o oceni učinka je na voljo
na naslovu: http://ec.europa.eu/internal_market/auditing/index_en.htm. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1 Pravna podlaga Obstoječa Direktiva 2006/43/ES
temelji na členu 50 PDEU. Zahteve v zvezi z ustanovitvijo (npr.
zahteve v zvezi s podelitvijo dovoljenj revizorjem/registracijo revizorjev) in njihove
spremembe ureja Direktiva[6]. Posebne dodatne zahteve v zvezi z izvajanjem
obvezne revizije subjektov javnega interesa so določene v tej uredbi na
podlagi člena 114 PDEU. 3.2. Subsidiarnost in sorazmernost Do zdaj so imele države članice v skladu
s predpisi EU veliko diskrecijskih pravic, zato se je pogosto uporabljalo samourejanje
stroke. Kriza je pokazala, da samourejanje v prihodnosti ni ustrezno. Poleg
tega problemov, ki so izpostavljeni v oceni učinka, ni mogoče rešiti
na nacionalni ravni, ker bi prišlo do pomembnih razlik v regulativnem okviru,
kar bi resno ogrozilo enotni trg. Glede na medsebojno povezanost trgov
vrednostih papirjev in finančnih udeležencev je treba revizijo v vsej
Uniji izvajati v usklajenem okviru. Pomembno je, da se vloga, neodvisnost
revizorjev in tržna struktura obravnavajo na ravni Unije, saj subjekti javnega
interesa v Evropi pogosto opravljajo čezmejne dejavnosti. Poudariti je
treba, da je zakonodaja, ki ureja zaščito vlagateljev in finančne
institucije, že sprejeta na ravni Unije. Poleg tega bi se z usklajenim pristopom na
ravni Unije ob mednarodni podpori zmanjšalo tveganje regulativne arbitraže. Predlog je v skladu z načelom
sorazmernosti in ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego zastavljenih
ciljev. 3.3. Podrobna obrazložitev
predloga Člena 39 in 43 Direktive 2006/43/ES
že obravnavata nekatere zahteve o obvezni reviziji subjektov javnega interesa.
Te zahteve ne bodo več zajete v Direktivi, ampak bodo vključene (in
nadalje izoblikovane) v tej uredbi. Uredba je ustrezen in sorazmeren pravni
instrument za zagotavljanje visokokakovostnih revizij subjektov javnega
interesa. Zaradi neposredne uporabe uredbe je zagotovljena večja pravna varnost.
Ob tem bi se izognili težavam v zvezi s poznim prenosom zakonodaje v državah
članicah[7], saj bi se uredba
začela uporabljati na isti datum v vsej Uniji. Poleg tega uredba
zagotavlja najvišjo raven usklajenosti: obvezne revizije bi se v vseh državah
članicah izvajale v skladu s skoraj enakimi pravili. 3.3.1. Naslov I (Vsebina,
področje uporabe in opredelitev pojmov) Uredba se uporablja za revizorje, ki izvajajo
obvezne revizije subjektov javnega interesa, in za revidirane subjekte javnega
interesa, npr. pravila o revizijski komisiji, ki jo mora imeti subjekt javnega
interesa. V Uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz
spremenjene Direktive 2006/43/ES. Zaradi razvoja finančnega sektorja v
skladu z zakonodajo Unije nastajajo nove kategorije finančnih institucij,
zato je primerno, da opredelitev subjektov javnega interesa zajema tudi
investicijska podjetja, plačilne institucije, kolektivne naložbene podjeme
za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), institucije za izdajo
elektronskega denarja in alternativne investicijske sklade. 3.3.2. Naslov II (Pogoji za
izvajanje obvezne revizije subjektov javnega interesa) Poglavje I (Neodvisnost in izogibanje
nasprotju interesov) Revizor mora oblikovati ustrezne politike in
postopke za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz Uredbe v zvezi z neodvisnostjo,
sistemi notranjega obvladovanja kakovosti in nadzorom zaposlenih. Nekdanji revizorji, ključni revizijski
partnerji ali njihovi zaposleni ne smejo v dveh letih po koncu revizijskega
posla prevzeti pomembnega vodstvenega položaja v revidiranem subjektu, postati
član revizijske komisije revidiranega subjekta, postati neizvršni
član upravnega organa ali postati član nadzornega organa revidiranega
subjekta. Plačila za opravljanje povezanih storitev
finančne revizije za revidirani subjekt ne smejo znašati več kot
10 % plačil za revizijske storitve, ki jih plača navedeni subjekt.
Poleg tega je treba uporabiti ustrezne zaščitne ukrepe, kadar skupna
plačila za revizijske storitve in za povezane storitve finančne
revizije, ki jih subjekt javnega interesa plača revizorju, predstavljajo znaten
delež njegovih skupnih letnih plačil. Zakoniti revizor, revizijsko podjetje ali
član mreže revizijskega podjetja določenih nerevizijskih storitev (ki
so v svojem bistvu nezdružljive z neodvisno funkcijo zastopanja javnega
interesa, ki jo ima revizija) ne bo smel opravljati v nobenem primeru, za
ostale nerevizijske storitve, ki v svojem bistvu niso nezdružljive z
revizijskimi storitvami, pa velja, da je revizijska komisija ali pristojni
organ pooblaščen, da glede na dane okoliščine oceni, ali se jih lahko
nudi revidiranim subjektom. Vendar bo lahko opravljal povezane storitve
finančne revizije. Komisija je pooblaščena, da prilagodi sezname
dovoljenih in prepovedanih storitev v skladu s pogoji iz naslova VI. Poleg
tega morajo velika revizijska podjetja v okviru svojega poslovanja izvajati
zlasti obvezno revizijo, pri čemer jim je treba opravljanje nerevizijskih
storitev prepovedati. Pred sprejetjem ali nadaljevanjem posla mora
revizor oceniti vse morebitne nevarnosti za svojo neodvisnost in revizijski
komisiji potrditi svojo neodvisnost. Poglavje II (Zaupnost in poslovna skrivnost) Revizorji se ne smejo sklicevati na pravila o
poslovni skrivnosti, da bi preprečili uporabo določb tega predloga. Člen 13 zagotavlja možnost izmenjave
potrebnih informacij med izvajanjem revizije. Vendar v skladu s takšnimi
pravili revizor ne sme sodelovati z organi tretjih držav zunaj okvirov
sodelovanja iz poglavja XI Direktive 2006/43/ES. Poglavje III (Izvajanje obvezne
revizije) Uredba določa, da mora revizor sprejeti
potrebne ukrepe za pripravo mnenja, ali računovodski izkazi zagotavljajo resničen
in pošten vpogled ter ali so pripravljeni v skladu z ustreznim okvirom
računovodskega poročanja. Ne vključuje zagotovila o prihodnji
sposobnosti preživetja revidiranega subjekta ali navedbe o pretekli ali
prihodnji učinkovitosti ali uspešnosti vodenja poslovanja subjekta s
strani upravnega ali poslovodnega organa. Vendar zaradi tega ne smejo biti ogrožene
naloge, ki jih mora revizor opraviti za pravilno izvajanje revizije, ali
kakršne koli zahteve o poročanju. Strokovna skrbnost je okrepljena. Revizor mora
biti ne glede na svoje pretekle izkušnje s subjektom vedno pozoren na morebitne
pomembne napačne navedbe, ne glede na to, ali so posledica napake ali
goljufije. Določene so osnovne zahteve za izvajanje
obvezne revizije. Revizijsko podjetje mora imenovati vsaj ključnega
revizijskega partnerja, ki mora aktivno sodelovati pri izvajanju obvezne
revizije. Dodeliti je treba tudi zadostna sredstva. Voditi je treba
računovodsko evidenco stranke in pripraviti revizijski spis. Poleg tega
mora revizor zagotoviti pravilno uporabo organizacijskih zahtev. V primeru dogodka, ki ima ali lahko ima resne
posledice za integriteto dejavnosti obvezne revizije, mora revizor sprejeti
ustrezne ukrepe za obvladovanje posledic dogodka in preprečitev ponovitve
takšnega dogodka. Kadar revizor skupine v primeru revizije
konsolidiranih računovodskih izkazov ne more dokumentirati revizijskega
dela, ki so ga opravili revizorji tretjih držav, mora sprejeti ustrezne ukrepe,
vključno z dodatnim revizijskim delom, in obvestiti pristojni organ. Revizor/revizijsko podjetje mora pred
predložitvijo revizijskega poročila izvesti pregled notranjega obvladovanja
kakovosti. Pregled mora izvesti revizor, ki ne sodeluje pri izvajanju obvezne
revizije, s katero je povezan pregled notranjega obvladovanja kakovosti. Poglavje IV (Revizijsko
poročanje) V razširjeni vsebini revizijskega
poročila, ki je razkrito javnosti, so pojasnjeni uporabljena metodologija,
zlasti v kakšnem obsegu je bila bilanca stanja preverjena neposredno ter v
kakšnem obsegu je bilo izvedeno preskušanje sistema in skladnosti, stopnje
pomembnosti, uporabljene za izvajanje revizije, ključna področja
tveganja za pomembne napačne navedbe računovodskih izkazov, ali je
bila obvezna revizija namenjena odkrivanju goljufije ter v primeru mnenja s
pridržkom, negativnega mnenja ali odklonitve mnenja razlogi za takšno
odločitev. V revizijskem poročilu morajo biti pojasnjena tudi
odstopanja pri vrednotenju preskušanja podatkov in skladnosti v primerjavi s
prejšnjim letom. Poleg tega mora revizor pripraviti daljše in
podrobnejše poročilo za revizijsko komisijo. V tem poročilu so
navedene podrobnejše informacije o izvedeni reviziji, stanju samega podjetja
(npr. časovna neomejenost poslovanja) in ugotovitvah revizije,
vključno s potrebnimi obrazložitvami. V tem dodatnem poročilu je
revizijski komisiji predstavljeno (in utemeljeno) tudi izvedeno revizijsko
delo. To daljše poročilo se predloži revizijski komisiji in vodstvu
revidiranega subjekta, vendar se ne objavi javno (glede na to, da vključuje
poslovne skrivnosti in morebitne cenovno občutljive informacije). Vendar
mora revizor to poročilo na zahtevo predložiti pristojnemu organu. Večina direktiv o finančnih
storitvah že določa, da mora revizor pristojnim organom, ki nadzirajo
subjekt javnega interesa, predložiti vsa dejstva ali odločitve v zvezi s
subjektom javnega interesa. Ta obveznost zdaj velja za vse subjekte javnega
interesa. Poleg tega morajo pristojni organi, ki nadzirajo kreditne institucije
in zavarovalnice, vzpostaviti reden dialog z revizorji. Poglavje V (Pregledno poročanje
zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ter vodenje evidenc) Revizorji bodo morali razkriti finančne
informacije, zlasti skupni promet, razdeljen na plačila za revizijske
storitve, ki jih plačajo subjekti javnega interesa, plačila za
revizijske storitve, ki jih plačajo drugi subjekti, in plačila za
druge storitve. Razkriti morajo tudi finančne informacije na ravni mreže,
v katero so vključeni. Revizorji subjektov javnega interesa morajo pregledna
poročila dopolniti z lastno izjavo o upravljanju podjetja. Pristojnim
organom morajo predložiti dodatne dopolnilne informacije o plačilih za
revizijske storitve, da jim olajšajo izvajanje nadzornih nalog. Revizor mora nekatere dokumente in informacije
hraniti pet let. 3.3.3. Naslov III (Imenovanje
zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij s strani subjektov javnega
interesa) Da se okrepita neodvisnost in sposobnost
revizijske komisije, jo morajo sestavljati neizvršni člani, pri čemer
mora imeti vsaj en član izkušnje in znanje na področju revizije, drug
član pa na področju računovodstva in/ali revizije. Predlog za imenovanje revizorja na
skupščini delničarjev mora temeljiti na priporočilu revizijske
komisije. Priporočilo mora vedno vsebovati obrazložitev predlagane
odločitve. Razen kadar gre za obnovitev revizijskega posla, mora priporočilo
vključevati tudi vsaj dve možnosti (razen obstoječega revizorja), pri
čemer mora revizijska komisija ustrezno utemeljiti izbiro ene od možnosti.
Revizijska komisija mora priporočilo predložiti po končanem ustreznem
razpisnem postopku. V primeru kreditnih institucij ali zavarovalnic mora
revizijska komisija svoje priporočilo predložiti organu za bonitetni nadzor,
ki mora imeti pravico do veta na predlagano možnost. Prepovedati je treba pogodbene klavzule s
tretjimi osebami, ki revidiranemu subjektu omejujejo izbiro revizorja. Za obravnavanje nevarnosti domačnosti, ki
nastane, ker revidirano podjetje pogosto imenuje in ponovno imenuje isto
revizijsko podjetje več desetletij zapored, sta s to uredbo uvedena obvezna
menjava revizijskih podjetij po največ 6 letih oziroma, v izrednih
okoliščinah, največ 8 letih. Kadar subjekt javnega interesa imenuje
dva ali več zakonita revizorja ali revizijski podjetji, lahko tako
sodelovanje traja največ 9 let, v izrednih okoliščinah pa je to
trajanje lahko podaljšano na 12 let. Uredba določa tudi obdobje mirovanja,
po katerem lahko revizijsko podjetje znova izvaja obvezno revizijo istega
subjekta. Da se zagotovi nemoten prehod, mora prejšnji revizor novemu revizorju
predložiti dokument o primopredaji z ustreznimi informacijami. Revizijska komisija, eden ali več
delničarjev, pristojni organi in pristojni organi za nadzor subjektov
javnega interesa so pooblaščeni, da pri nacionalnem sodišču vložijo zahtevek
za razrešitev revizorja na podlagi utemeljenih razlogov. 3.3.4. Naslov IV (Nadzor
dejavnosti revizorjev in revizijskih podjetij, ki izvajajo obvezno revizijo
subjektov javnega interesa) Poglavje I (Pristojni organi) Vsaka država članica mora imenovati
pristojni organ, odgovoren za nadzor revizorjev in revizijskih podjetij, ki
izvajajo revizijo subjektov javnega interesa. Ti organi morajo imeti primerno
osebje in morajo biti neodvisni od revizorjev. Za zaposlene v pristojnih
organih velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Pristojni organi morajo imeti vsa nadzorna in
preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog,
vendar ne smejo posegati v vsebino revizijskega poročila. Pristojni organi morajo na nacionalni ravni
sodelovati z organom, ki je odgovoren za podeljevanje dovoljenj revizorjem in
revizijskim podjetjem ter za njihovo registracijo (Direktiva 2006/43/ES),
in z drugimi nadzorniki subjektov javnega interesa, npr. bančnim ali
zavarovalniškim nadzornikom. Poglavje II (Zagotavljanje kakovosti,
preiskave, spremljanje trga, načrtovanje ukrepov ob nepredvidljivih
dogodkih in preglednost nalog pristojnih organov) Naloge pristojnih organov vključujejo: ·
opravljanje pregledov zagotavljanja kakovosti
izvedenih obveznih revizij. Ti pregledi morajo biti sorazmerni z obsegom in razsežnostjo
dejavnosti pregledanega revizorja; ·
preiskovanje za odkrivanje, popravljanje in
preprečevanje neustreznih obveznih revizij subjektov javnega interesa; ·
spremljanje razvoja na trgu za opravljanje storitev
obvezne revizije za subjekte javnega interesa; ·
redno spremljanje morebitnih nevarnosti za nemoteno
delovanje velikih revizijskih podjetij, vključno s tveganji zaradi visoke
koncentracije, in pozivanje velikih revizijskih podjetij, da pripravijo
načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za obravnavanje takšnih
nevarnosti; ·
pregledno izvajanje svojih dejavnosti,
vključno z objavo poročil o posameznih pregledih zagotavljanja
kakovosti. Poglavje III (Sodelovanje med
pristojnimi organi in odnosi z evropskimi nadzornimi organi) V skladu z Uredbo morajo pristojni organi na
ravni EU sodelovati v okviru ESMA, s čimer se nadomesti sedanji mehanizem
sodelovanja na ravni EU v okviru Evropske skupine organov za nadzor revizorjev
(EGAOB), tj. strokovne skupine, ki ji predseduje Evropska komisija. ESMA že deluje na področju revizije (in
računovodstva) v zvezi s subjekti javnega interesa, pri čemer pravni
okvir določa, da morajo ESMA, Evropski bančni organ (EBA) ter Evropski
organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) na področju revizije
sodelovati v okviru skupnega odbora. ESMA mora ustanoviti stalni notranji
odbor, v katerega morajo biti vključeni vsaj nacionalni pristojni organi. ESMA mora izdati smernice
glede več vprašanj: npr. glede vsebine in predložitve revizijskega
poročila in dodatnega poročila revizijski komisiji, nadzornega
delovanja revizijske komisije ali izvajanja pregledov zagotavljanja kakovosti. Uvedeno je „prostovoljno“ vseevropsko potrjevanje
kakovosti revizije za povečanje prepoznavnosti, priznavanja in ugleda vseh
revizijskih podjetij, ki so sposobna izvajati visokokakovostne revizije
subjektov javnega interesa. ESMA mora objaviti zahteve za pridobitev potrdila,
vključno z vsemi upravnimi posledicami in pristojbinami. Nacionalni
pristojni organi morajo sodelovati pri proučitvi vlog za podelitev potrdila.
Pristojni organi morajo v zvezi s preiskavo in inšpekcijskimi pregledi na kraju
samem obvestiti pristojni organ druge države članice, če ugotovijo,
da se izvajajo ali so se izvajale dejavnosti, ki so v nasprotju z določbami
Uredbe. Pristojni organ ene države članice lahko zahteva tudi, da
pristojni organ druge države članice izvede preiskavo na svojem ozemlju. Poleg tega lahko ESMA na zahtevo enega ali
več pristojnih organov ustanovi kolegije pristojnih organov za lažje izvajanje
nekaterih nalog. Poglavje IV (Sodelovanje z revizorji
tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami in organi) Pristojni organi in ESMA lahko sklenejo sporazume
o sodelovanju za izmenjavo informacij s pristojnimi organi tretjih držav samo,
če za razkrite informacije veljajo jamstva poklicne skrivnosti in če
se upoštevajo pravila o varstvu podatkov. 3.3.5. Naslov V (Nadzorni ukrepi
in kazni) Za zagotovitev večje skladnosti z
zahtevami iz te uredbe in v skladu s sporočilom Komisije z dne
9. decembra 2010 z naslovom Krepitev sistemov sankcij v sektorju
finančnih storitev[8] imajo pristojni organi večja
pooblastila za sprejemanje nadzornih ukrepov in izrekanje sankcij. Za revizorje
in subjekte javnega interesa, ki storijo opredeljene kršitve, so predvidene
upravne denarne sankcije. Organi morajo sankcije in ukrepe izvajati pregledno. 3.3.6. Naslov VI (Poročanje
ter prehodne in končne določbe) Uvedena je prehodna ureditev glede začetka
veljavnosti obveznosti v zvezi z menjavo revizijskih podjetij, organizacijo
postopka izbire revizijskega podjetja in ustanovitvijo revizijskih podjetij, ki
opravljajo samo revizijske storitve. 3.3.7. Regulativni tehnični
standardi in skladnost s členom 290 PDEU Za upoštevanje razvoja na področju
revizije in revizijskem trgu mora ESMA Komisiji predložiti regulativne
tehnične standarde za določitev tehničnih zahtev v zvezi z vsebino
dokumenta o primopredaji, ki mora biti predložen novemu revizorju, in v zvezi z
uvedbo evropskega potrdila o kakovosti za revizorje, ki izvajajo obvezne
revizije subjektov javnega interesa. Komisija je pooblaščena, da sprejme
te tehnične standarde kot delegirane akte. Komisija je 23. septembra 2009
sprejela predloge uredb o ustanovitvi EBA (Evropskega bančnega organa),
EIOPA (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) in ESMA
(Evropskega organa za vrednostne papirje in trge)[9].
V zvezi s tem želi spomniti na izjave v zvezi s členoma 290 in
291 PDEU, ki jih je navedla ob sprejetju uredb o ustanovitvi evropskih
nadzornih organov: „Komisija v zvezi s postopkom sprejemanja regulativnih
standardov poudarja edinstveni značaj sektorja finančnih storitev, ki
izhaja iz Lamfalussyjeve strukture in je izrecno priznan v izjavi št. 39 k
PDEU. Vendar ima Komisija resne dvome o tem, ali so omejitve glede njene vloge
pri sprejemanju delegiranih aktov in izvedbenih ukrepov skladne s
členoma 290 in 291 PDEU.“ 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Predlog Komisije ne vpliva neposredno ali
posredno na proračun Evropske unije. Za naloge, ki bodo dodeljene
nadzornim organom EU, kot je navedeno v predlogu, ne bodo namenjena dodatna
finančna sredstva EU. 2011/0359 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno
revizijo subjektov javnega interesa (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije ter zlasti člena 114 Pogodbe, ob upoštevanju predloga
Evropske komisije, po predložitvi osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[10], po posvetovanju z evropskim nadzornikom za
varstvo podatkov[11], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Zakoniti revizorji in revizijska podjetja so v
skladu z zakonom pooblaščeni za izvajanje obveznih revizij subjektov
javnega interesa, da se poveča zaupanje javnosti v letne in konsolidirane
računovodske izkaze takšnih subjektov. Funkcija obvezne revizije glede zastopanja
javnega interesa pomeni, da se na kakovost dela zakonitega revizorja zanaša široka
skupnost oseb in ustanov. Visoka kakovost revizije prispeva k pravilnemu delovanju
trgov z izboljšanjem integritete in učinkovitosti računovodskih
izkazov. Zato revizorji izpolnjujejo zelo pomembno družbeno vlogo. (2)
Zakonodaja Unije določa, da mora računovodske
izkaze, ki zajemajo letne ali konsolidirane računovodske izkaze, kreditnih
institucij, zavarovalnic, izdajateljev vrednostnih papirjev, sprejetih v
trgovanje na organiziranem trgu, plačilnih institucij, KNPVP, institucij
za izdajo elektronskega denarja in alternativnih investicijskih skladov
revidirati ena ali več oseb, ki lahko izvajajo takšne revizije v skladu z
zakonodajo Unije, in sicer: členom 1(1) Direktive
Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih
računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in
drugih finančnih institucij[12], členom 1(1)
Direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih
računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih
zavarovalnic[13], členom 4(4)
Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo
informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje
na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES[14],
členom 15(2) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu
in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter
o razveljavitvi Direktive 97/5/ES[15],
členom 73 Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o
kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje
(KNPVP)[16], členom 3(1)
Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju
dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo
elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES
in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES[17] ter členom 22(3)
Direktive 2011/61/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in
spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009
in (EU) št. 1095/2010[18]. Poleg tega
člen 4(1)(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o
spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in
Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi
Direktive Sveta 93/22/EGS[19] določa, da se letni
računovodski izkazi investicijskih podjetij revidirajo, kadar se ne
uporablja Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne
25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst
družb[20] ali Sedma direktiva
Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih
računovodskih izkazih[21]. (3)
Pogoji za podelitev dovoljenj osebam, odgovornim za
izvajanje obvezne revizije, in minimalne zahteve za izvajanje takšne obvezne
revizije so določeni v Direktivi 2006/43/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in
konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv
Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive
Sveta 84/253/EGS[22]. (4)
Veliko bank je med nedavno finančno krizo med
letoma 2007 in 2009 razkrilo velike izgube bilančnih in
zunajbilančnih postavk. Ob tem so bili poleg vprašanja, kako so lahko
revizorji svojim strankam za navedena obdobja predložili revizijska
poročila brez pridržka, izraženi tudi dvomi o ustreznosti in primernosti
sedanjega zakonodajnega okvira. Komisija je 13. oktobra 2010 objavila
zeleno knjigo z naslovom Revizijska politika: kaj smo se naučili iz krize[23],
s katero je v okviru splošne regulativne reforme finančnega trga
začela obsežno javno posvetovanje o vlogi in obsegu revizije ter o krepitvi
funkcije revizije, ki bi lahko prispevala k večji finančni
stabilnosti. Na podlagi javnega posvetovanja je bilo ugotovljeno, da je mogoče
pravila iz Direktive 2006/43/ES v zvezi z izvajanjem obvezne revizije
letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov subjektov javnega interesa
znatno izboljšati. Evropski parlament je 13. septembra 2011 izdal
samoiniciativno poročilo o zeleni knjigi. Poleg tega je Evropski
ekonomsko-socialni odbor poročilo o zadevni zeleni knjigi sprejel
16. junija 2011. (5)
Določiti je treba podrobna pravila, s katerimi
se zagotovi primerna kakovost obveznih revizij subjektov javnega interesa ter
da jih izvajajo zakoniti revizorji in revizijska podjetja, ki poslujejo v
skladu s strogimi zahtevami. S skupnim regulativnim pristopom se bodo izboljšale
integriteta, neodvisnost, nepristranskost, odgovornost, preglednost in
zanesljivost zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki izvajajo obvezno
revizijo subjektov javnega interesa, kar bo prispevalo h kakovosti obvezne
revizije v Uniji in k nemotenemu delovanju notranjega trga, ob tem pa bo dosežena
visoka raven zaščite potrošnikov in vlagateljev. S pripravo posebnega akta
za subjekte javnega interesa bosta zagotovljena tudi popolna skladnost in enotna
uporaba, to pa bo prispevalo k učinkovitejšemu delovanju notranjega trga. (6)
Finančni sektor se razvija, poleg tega v
skladu z zakonodajo Unije nastajajo nove kategorije finančnih institucij.
Novi subjekti in dejavnosti zunaj običajnega bančnega sistema so
vedno bolj pomembni, pri čemer se je povečal njihov vpliv na
finančno stabilnost. Zato je primerno, da opredelitev subjekta javnega
interesa zajema tudi druge finančne institucije in subjekte, kot so
investicijska podjetja, plačilne institucije, kolektivni naložbeni podjemi
za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), institucije za izdajo
elektronskega denarja in alternativni investicijski skladi. (7)
Revizija letnih in konsolidiranih
računovodskih izkazov je določena kot obvezen zaščitni ukrep za
vlagatelje, posojilodajalce in poslovne partnerje, ki imajo delež ali poslovni
interes v subjektih javnega interesa. Zato morajo biti zakoniti revizorji in
revizijska podjetja pri izvajanju obveznih revizij takšnih subjektov popolnoma
neodvisni, pri čemer se morajo izogibati nasprotjem interesov. Za
določanje neodvisnosti revizorjev in revizijskih podjetij je treba
upoštevati koncept mreže, v kateri delujejo revizorji in revizijska podjetja. (8)
Z ustrezno notranjo organizacijo zakonitih
revizorjev in revizijskih podjetij je treba prispevati k preprečevanju
kakršnih koli nevarnosti za njihovo neodvisnost. Zato lastniki ali
delničarji revizijskega podjetja in osebe, ki ga upravljajo, ne smejo posegati
v izvajanje obvezne revizije na kakršen koli način, ki bi ogrozil
neodvisnost in nepristranskost zakonitega revizorja, ki izvaja obvezno revizijo
v imenu revizijskega podjetja. Poleg tega morajo zakoniti revizorji in
revizijska podjetja oblikovati ustrezne notranje politike in postopke za zaposlene
in druge osebe, ki so vključene v dejavnost obvezne revizije v njihovi
organizaciji, da zagotovijo izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti.
Namen navedenih politik in postopkov mora biti zlasti preprečevanje in
odpravljanje kakršnih koli nevarnosti za neodvisnost ter zagotavljanje
kakovosti, integritete in temeljitosti obvezne revizije. Navedene politike in
postopki morajo biti sorazmerni z obsegom in zapletenostjo poslovanja
zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja. (9)
Revizorji, revizijska podjetja in njihovi zaposleni
ne smejo izvajati obvezne revizije subjekta, v katerem imajo poslovni ali
finančni interes, ali trgovati s finančnimi instrumenti, ki jih izda,
zanje jamči ali jih drugače podpira revidirani subjekt, razen če
gre za deleže v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah. Zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje se mora vzdržati sodelovanja v postopkih notranjega odločanja v
revidiranem subjektu. Zakoniti revizorji ali njihovi zaposleni ne smejo opravljati
nalog na poslovodni ali upravni ravni v revidiranem subjektu do preteka
ustreznega obdobja od konca revizijskega posla. (10)
Neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega
podjetja lahko ogrozita tudi višina plačil, prejetih od enega revidiranega
subjekta, in struktura plačil. Zato je treba zagotoviti, da plačila
za revizijske storitve niso odvisna od kakršnih koli pogojev in da se vzpostavi
poseben postopek za zagotovitev kakovosti revizije, kadar so plačila za
revizijske storitve ene stranke znatna. Če je zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje odvisno zlasti od ene stranke, mora opustiti izvajanje
zadevne obvezne revizije. (11)
Zakoniti revizorji, revizijska podjetja ali
člani njihovih mrež lahko z opravljanjem storitev, razen obvezne revizije,
za revidirane subjekte ogrozijo svojo neodvisnost. Zato je primerno določiti,
da zakoniti revizor, revizijsko podjetje in člani njihove mreže ne smejo za
svoje revidirane subjekte opravljati nerevizijskih storitev. Če bi
revizijsko podjetje opravljalo nerevizijske storitve za družbo, ne bi smelo
izvajati obvezne revizije navedene družbe, zato bi se zmanjšalo število
revizijskih podjetij, ki bi lahko izvajala obvezno revizijo, zlasti revizijo
velikih subjektov javnega interesa, kjer je trg koncentriran. Zato je primerno,
da se za zagotovitev minimalnega števila revizijskih podjetij, ki lahko
opravljajo revizijske storitve za velike subjekte javnega interesa, določi,
da velika revizijska podjetja v okviru svojega poslovanja izvajajo zlasti
obvezno revizijo, opravljanje drugih storitev, ki niso povezane z njihovo
obvezno revizijsko funkcijo, kot so svetovalne storitve, pa je treba
prepovedati. (12)
Za preprečitev nasprotja interesov je
pomembno, da zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pred sprejetjem posla
obvezne revizije subjekta javnega interesa ali njegovim nadaljevanjem oceni,
ali so zahteve glede neodvisnosti izpolnjene in zlasti ali je zaradi razmerja z
navedenim subjektom neodvisnost ogrožena. Prav tako je pomembno, da za
ohranjanje te neodvisnosti vodi evidence vseh nevarnosti za svojo neodvisnost
in neodvisnost svojih zaposlenih ter drugih oseb, vključenih v postopek
obvezne revizije, ter uporabljenih zaščitnih ukrepov za omilitev navedenih
nevarnosti. Če so nevarnosti za njegovo neodvisnost celo po uporabi
zaščitnih ukrepov za omilitev navedenih nevarnosti prevelike, mora
odstopiti od revizijskega posla ali ga zavrniti. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje mora vsako leto revizijski komisiji revidiranega subjekta
potrditi svojo neodvisnost ter s takšno komisijo razpravljati o kakršnih koli
nevarnostih za svojo neodvisnost in uporabljenih zaščitnih ukrepih za omilitev
navedenih nevarnosti. (13)
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES
z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih
podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[24] ureja obdelavo
osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in
pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih
organov, ki jih imenujejo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu
posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in
o prostem pretoku takih podatkov[25]ureja obdelavo osebnih
podatkov, ki jo izvaja ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega
nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij
pristojnih organov mora biti v skladu s pravili o prenosu osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES,
vsaka izmenjava ali prenos informacij ESMA pa mora biti v skladu s pravili o
prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (ES) št. 45/2001. (14)
Pomembno je, da zakoniti revizorji in revizijska
podjetja spoštujejo pravico do zasebnega življenja in pravico do varstva
podatkov svojih strank. Zato jih morajo zavezovati stroga pravila o zaupnosti
in poslovni skrivnosti, ki pa ne smejo ovirati pravilnega izvajanja te uredbe
ali sodelovanja z revizorjem skupine med izvajanjem revizije konsolidiranih
računovodskih izkazov, kadar je nadrejeno podjetje v tretji državi,
če je to v skladu z Direktivo 95/46/ES. Vendar v skladu s takšnimi
pravili zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne sme sodelovati z organi
tretjih držav zunaj okvirov sodelovanja iz poglavja XI Direktive 2006/43/ES.
Navedena pravila o zaupnosti morajo veljati tudi za vsakega zakonitega
revizorja ali revizijsko podjetje, ki ne sodeluje več pri posamezni revizijski
nalogi. (15)
Na podlagi obvezne revizije se pripravi mnenje o resničnosti
in poštenosti računovodskih izkazov revidiranih subjektov. Ker
zainteresirane strani morda ne poznajo omejitev revizije (pomembnost, tehnike
vzorčenja, vloga revizorja pri odkrivanju goljufij in odgovornost poslovodnega
osebja), se lahko pričakovanja razlikujejo. Za zmanjšanje takšnih razlik
je treba jasneje opredeliti obseg obvezne revizije. (16)
Čeprav mora biti za zagotavljanje finančnih
podatkov odgovorno zlasti vodstvo revidiranih družb, pa revizorji svojo vlogo
opravljajo tudi tako, da so s stališča uporabnikov kritični do
vodstva. Zato je treba za izboljšanje kakovosti revizije okrepiti strokovno
skrbnost revizorjev do revidiranega subjekta. Revizorji se morajo ne glede na
svoje pretekle izkušnje v zvezi s poštenostjo in integriteto vodstva revidiranega
subjekta zavedati, da so možne pomembne napačne navedbe, ne glede na to,
ali so posledica goljufije ali napake. Zagotavljanje kakovostne revizije mora
biti glavno merilo pri organiziranju revizijskega dela in dodelitvi potrebnih
sredstev za naloge. Integriteta zakonitega revizorja, revizijskega podjetja in njihovega
osebja je bistvenega pomena za zagotavljanje zaupanja javnosti v obvezne
revizije in finančne trge. Zato je treba vsak dogodek, ki lahko resno
ogrozi integriteto dejavnosti obvezne revizije, primerno obravnavati. Zakoniti
revizor ali revizijsko podjetje mora revizijsko delo ustrezno dokumentirati. (17)
V primeru konsolidiranih računovodskih izkazov
je treba jasno opredeliti odgovornosti zakonitih revizorjev, ki revidirajo
različne subjekte skupine. Zato mora biti revizor skupine v celoti
odgovoren za revizijsko poročilo. (18)
Zanesljiv pregled notranjega obvladovanja kakovosti
dela, opravljenega v okviru vsakega posla obvezne revizije, mora prispevati k
visoki kakovosti revizije. Zato zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne sme
izdati svojega revizijskega poročila, dokler takšen pregled notranjega obvladovanja
kakovosti ni končan. (19)
Rezultate obvezne revizije je treba zainteresiranim
stranem predložiti v revizijskem poročilu. Za povečanje zaupanja zainteresiranih
strani v računovodske izkaze revidiranega subjekta je zlasti pomembno, da
je revizijsko poročilo dobro zasnovano in trdno utemeljeno ter
vključuje dodatne informacije, povezane z izvedeno revizijo. Revizijsko
poročilo mora vsebovati predvsem dovolj informacij o uporabljeni
metodologiji, zlasti v kakšnem obsegu je bila bilanca stanja preverjena
neposredno ter v kakšnem obsegu je bilo izvedeno preskušanje sistema in
skladnosti, o stopnjah pomembnosti, uporabljenih za izvajanje revizije, o ključnih
področjih tveganja za pomembne napačne navedbe letnih in
konsolidiranih računovodskih izkazov, o tem, ali je bila obvezna revizija
namenjena odkrivanju goljufije, ter v primeru mnenja s pridržkom, negativnega
mnenja ali odklonitve mnenja o razlogih za takšno odločitev. (20)
Vrednost obvezne revizije za revidirani subjekt bi
se povečala, če bi se okrepilo sodelovanje med zakonitim revizorjem
ali revizijskim podjetjem na eni strani in revizijsko komisijo na drugi strani.
Poleg rednega dialoga med izvajanjem obvezne revizije je pomembno, da zakoniti
revizor ali revizijsko podjetje revizijski komisiji predloži dodatno in
podrobnejše poročilo o rezultatih obvezne revizije. Takšna dodatna
podrobna poročila morajo biti na voljo nadzornikom subjektov javnega
interesa, vendar ne javnosti. (21)
Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja
nadzornike subjektov javnega interesa že obveščajo o dejstvih in
odločitvah, ki lahko kršijo pravila glede dejavnosti revidiranega subjekta
ali ogrozijo nemoteno poslovanje revidiranega subjekta. Izvajanje nadzornih
nalog bi bilo lažje tudi, če bi morali nadzorniki kreditnih in
finančnih institucij vzpostaviti reden dialog s svojimi zakonitimi
revizorji in revizijskimi podjetji. (22)
Za povečanje zaupanja v zakonite revizorje in
revizijska podjetja, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa,
ter njihove odgovornosti morajo zakoniti revizorji in revizijska podjetja
izboljšati pregledno poročanje. Zato morajo zakoniti revizorji in
revizijska podjetja razkriti revidirane finančne informacije, zlasti
skupni promet, razdeljen na plačila za revizijske storitve, ki jih
plačajo subjekti javnega interesa, plačila za revizijske storitve, ki
jih plačajo drugi subjekti, in plačila za druge storitve. Razkriti
morajo tudi finančne informacije na ravni mreže, v katero so
vključeni. Revizijska podjetja morajo pregledna poročila dopolniti z
izjavo o upravljanju, iz katere je razvidno, ali je v revizijskem podjetju vzpostavljena
ureditev dobrega upravljanja podjetja. Pristojnim organom morajo predložiti
dodatne dopolnilne informacije o plačilih za revizijske storitve, da jim
olajšajo izvajanje nadzornih nalog. (23)
Revizijske komisije ali organi, ki opravljajo enako
funkcijo v revidiranem subjektu, odločilno prispevajo k visokokakovostni
obvezni reviziji. Za okrepitev neodvisnosti in strokovnosti revizijske komisije
je treba določiti, da mora biti večina njenih članov neodvisna
ter da je vsaj en član komisije usposobljen za revizijo, drug član pa
za revizijo in/ali računovodstvo. Priporočilo Komisije z dne 15. februarja 2005
o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in
o komisijah upravnega odbora ali nadzornega sveta[26]
določa, kako se ustanovijo in delujejo revizijske komisije. Vendar je ob
upoštevanju velikosti upravnih odborov in nadzornih svetov v družbah z
zmanjšano tržno kapitalizacijo ter v malih in srednje velikih subjektih javnega
interesa primerno, da lahko funkcije, dodeljene revizijski komisiji za navedene
subjekte ali organu, ki v revidiranem subjektu opravlja enake funkcije, izvaja
upravni ali nadzorni organ kot celota. Subjekti javnega interesa, ki so KNPVP
ali alternativni investicijski skladi, morajo biti oproščeni obveznosti,
da imajo revizijsko komisijo. Pri tej izjemi je upoštevano dejstvo, da kadar ti
skladi delujejo le za namen združevanja sredstev, vzpostavitev revizijske
komisije ni primerna. KNPVP in alternativni investicijski skladi ter njihove
družbe za upravljanje delujejo v strogo določenem zakonodajnem okolju ter
jih upravljajo posebni mehanizmi, kot so kontrole, ki jih izvajajo njihovi
skrbniki. (24)
Okrepiti je treba tudi vlogo revizijske komisije
pri izbiranju novega zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, da lahko
skupščina delničarjev ali člani revidiranega subjekta sprejmejo
bolj utemeljeno odločitev. Zato mora odbor ali svet ob predložitvi
predloga skupščini pojasniti, ali upošteva priporočilo revizijske
komisije oziroma zakaj ne. Revizijska komisija mora v priporočilu
predstaviti vsaj dve možnosti revizijskega posla in ustrezno utemeljiti izbiro
ene od možnosti, da lahko skupščina sprejme ustrezno odločitev. Da
lahko revizijska komisija v priporočilu zagotovi pravično in ustrezno
utemeljitev, mora uporabiti rezultate obveznega postopka izbire, ki ga pod
vodstvom revizijske komisije izvede revidirani subjekt. Pri takšnem postopku
izbire mora revidirani subjekt pozvati zakonite revizorje ali revizijska
podjetja, tudi manjša, da predložijo predloge za revizijski posel. V razpisni
dokumentaciji morajo biti navedena pregledna in nediskriminacijska merila za
izbor, ki se uporabijo pri ocenjevanju predlogov. Vendar je ob upoštevanju
dejstva, da bi lahko imele družbe z zmanjšano tržno kapitalizacijo ali mali in
srednje veliki subjekti javnega interesa zaradi takšnega postopka izbire
nesorazmerne stroške glede na svojo velikost, primerno, da se takšne subjekte
oprosti te obveznosti. (25)
Pravica skupščine delničarjev ali
članov revidiranega subjekta, da izberejo zakonitega revizorja ali
revizijsko podjetje, ne bi bila pomembna, če bi revidirani subjekt s
tretjo osebo sklenil pogodbo, ki bi omejevala takšno izbiro. Zato je treba vse
pogodbene klavzule, ki jih sprejmeta revidirani subjekt in tretja oseba v zvezi
z imenovanjem ali omejitvijo izbire posameznega revizorja ali revizijskega
podjetja, šteti za nične in neveljavne. (26)
Imenovanje več kot enega zakonitega revizorja
oziroma revizijskega podjetja s strani subjektov javnega interesa bi okrepilo
izvajanje strokovne skrbnosti in prispevalo k vedno večji kakovosti
revizije. Ta ukrep bi, v kombinaciji z vključenostjo manjših revizijskih
podjetij, tudi spodbudil razvoj zmogljivosti takšnih podjetij ter tako
prispeval k čedalje večji izbiri zakonitih revizorjev in revizijskih
podjetij za subjekte javnega interesa. Zato bi slednje bilo treba spodbujati in
motivirati, naj imenujejo več kot enega zakonitega revizorja oziroma
revizijsko podjetje za izvajanje obvezne revizije. (27)
Za obravnavanje nevarnosti domačnosti in s tem
za krepitev neodvisnosti revizorjev in revizijskih podjetij je treba določiti
najdaljše trajanje revizijskega posla, ki ga zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje opravlja za posamezni revidirani subjekt. Vzpostaviti je treba tudi
ustrezen mehanizem postopne menjave za osebje, ki najdlje sodeluje pri obvezni
reviziji, vključno s ključnimi revizijskimi partnerji, ki izvajajo
obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja. Določiti je treba tudi
ustrezno obdobje, v katerem takšen zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne
sme izvajati obvezne revizije istega subjekta. Da se zagotovi nemoten prehod,
mora prejšnji revizor novemu revizorju predložiti dokument o primopredaji z
ustreznimi informacijami. (28)
Za zaščito neodvisnosti revizorja mora biti
njegova razrešitev mogoča le iz utemeljenih razlogov, ki jih je treba
sporočiti organu ali organom, odgovornim za nadzor. Kadar revidirani
subjekt kljub utemeljenim razlogom ne ukrepa, je treba revizijsko komisijo,
delničarje, pristojne organe, odgovorne za nadzor revizorjev ali
revizijskih podjetij, ali pristojne organe, odgovorne za nadzor subjekta
javnega interesa, pooblastiti, da pri nacionalnem sodišču vložijo zahtevek
za razrešitev revizorja. (29)
Da se s preprečevanjem nasprotij interesov
zagotovi visoka raven zaupanja vlagateljev in potrošnikov v notranji trg, morajo
pristojni organi, ki so neodvisni od revizijske stroke in imajo ustrezno
zmogljivost, strokovno znanje in vire, ustrezno nadzirati zakonite revizorje in
revizijska podjetja. Nacionalni pristojni organi morajo imeti potrebna
pooblastila za opravljanje nadzornih nalog, vključno s pravico dostopa do
dokumentov, zahteve za informacije od katere koli osebe in izvajanja inšpekcijskih
pregledov. Specializirati se morajo za nadzor finančnih trgov, izpolnjevanja
obveznosti računovodskega poročanja ali za nadzor obvezne revizije.
Vendar je treba omogočiti, da nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, določenih
za subjekte javnega interesa, izvajajo pristojni organi, ki so odgovorni za
nadzor navedenih subjektov. Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja ne smejo
kakor koli neprimerno vplivati na financiranje pristojnih organov. (30)
Kakovost nadzora se izboljša, če je
vzpostavljeno učinkovito sodelovanje med organi z različnimi
pristojnostmi na nacionalni ravni. Zato morajo organi, pristojni za nadzor
izpolnjevanja obveznosti glede obvezne revizije subjektov javnega interesa,
sodelovati z organi, odgovornimi za podelitev dovoljenj in registracijo
zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, z organi, ki nadzirajo subjekte
javnega interesa, in z enotami za finančni nadzor iz
Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2006
o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in
financiranje terorizma[27]. (31)
Zunanje zagotavljanje kakovosti obvezne revizije je
ključno za visoko kakovost revizije. Prispeva k večji verodostojnosti
objavljenih finančnih informacij in zagotavlja boljšo zaščito
delničarjev, vlagateljev, upnikov in drugih zainteresiranih strani. Zato
morajo biti zakoniti revizorji in revizijska podjetja vključeni v sistem
zagotavljanja kakovosti, za katerega so odgovorni pristojni organi ter zato zagotavlja
nepristranskost in neodvisnost od revizijske stroke. Pregledi zagotavljanja
kakovosti morajo biti organizirani tako, da se zagotavljanje kakovosti za
vsakega zakonitega revizorja ali vsako revizijsko podjetje, ki opravlja
revizije subjektov javnega interesa, pregleda vsaj vsaka tri leta. Način
izvedbe inšpekcijskih pregledov je naveden v Priporočilu Komisije z dne
6. maja 2008 o zunanjem zagotavljanju kakovosti za zakonite revizorje
in revizijska podjetja, ki opravljajo revizije subjektov javnega interesa[28].
Pregledi zagotavljanja kakovosti morajo biti sorazmerni z obsegom in
zapletenostjo poslovanja pregledanega revizijskega podjetja ali zakonitega
revizorja. (32)
Preiskave prispevajo k odkrivanju,
preprečevanju in popravljanju neustreznega izvajanja obvezne revizije
subjektov javnega interesa. Zato morajo biti pristojni organi pooblaščeni
za preiskovanje zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. (33)
Trg storitev na področju obvezne revizije
subjektov javnega interesa se postopno razvija. Zato morajo pristojni organi
spremljati dogajanje na trgu, zlasti morebitno omejeno izbiro revizorja in
tveganja, ki so posledica visoke koncentracije na trgu. (34)
Propad pomembnih revizijskih podjetij lahko ovira
opravljanje revizijskih storitev na trgu in povzroči dodatno strukturno
kopičenje tveganj na trgu. Zato morajo pristojni organi največja
revizijska podjetja v vsaki državi članici preventivno pozvati, da
pripravijo načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za primere, ki lahko
ogrozijo nemoteno delovanje zadevnega podjetja. V takih načrtih so lahko
opredeljeni ukrepi za zagotovitev pravilno izpeljanih postopkov zaradi
insolventnosti zadevnega podjetja. (35)
Pregledno delovanje pristojnih organov mora
prispevati k večjemu zaupanju vlagateljev in potrošnikov v notranji trg.
Zato morajo pristojni organi redno poročati o svojih dejavnostih in
objavljati poročila o posameznih inšpekcijskih pregledih. (36)
Sodelovanje med pristojnimi organi držav
članic lahko pomembno prispeva k zagotavljanju stalne visoke kakovosti
obveznih revizij v Uniji. Zato morajo pristojni organi držav članic po
potrebi sodelovati pri opravljanju svojih nadzornih nalog v zvezi z obveznimi
revizijami. Upoštevati morajo načelo ureditve in nadzora matične
države članice, v kateri ima zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
dovoljenje in v kateri ima revidirani subjekt sedež. Sodelovanje med
pristojnimi organi bi se okrepilo zlasti, če bi potekalo v okviru Skupnega
odbora evropskih nadzornih organov (ESA) pod vodstvom Evropskega organa za
vrednostne papirje in trge (ESMA), ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU)
št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa
(Evropski organ za vrednostne papirje in trge)[29]. ESMA mora ob
pomoči Evropskega bančnega organa (EBA), ki je bil ustanovljen z
Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa
(Evropski bančni organ)[30], in Evropskega organa za
zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ki je bil ustanovljen z Uredbo (EU)
št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa
(Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine)[31],
prispevati k navedenemu sodelovanju s svetovanjem nacionalnim pristojnim
organom in pripravo smernic zanje. (37)
Sodelovanje med pristojnimi organi držav
članic mora vključevati izmenjavo informacij, sodelovanje v zvezi s
pregledi zagotavljanja kakovosti, pomoč pri preiskavah v zvezi z
izvajanjem obveznih revizij subjektov javnega interesa, tudi v primerih, v
katerih preiskovano ravnanje ne pomeni kršitve veljavne zakonodaje ali ureditve
zadevnih držav članic, in načrtovanje ukrepov ob nepredvidljivih
dogodkih. Pristojni organi držav članic lahko sodelujejo v okviru
kolegijev pristojnih organov in z medsebojnim prenosom nalog. Pri takšnem
sodelovanju je treba upoštevati koncept mreže, v kateri delujejo revizorji in
podjetja. Pristojni organi in evropski nadzorni organi morajo spoštovati
ustrezna pravila o zaupnosti in poslovni skrivnosti. (38)
S priznavanjem sposobnosti zakonitih revizorjev in
revizijskih podjetij za izvajanje obveznih revizij subjektov javnega interesa
je treba olajšati dostop revizorjev in podjetij do drugih strank. Zato je treba
vzpostaviti evropsko potrdilo o kakovosti, ki ga mora razviti ESMA. Nacionalni
pristojni organi bi morali sodelovati pri presoji kandidatov za dodelitev
certifikata. (39)
Zaradi povezanosti kapitalskih trgov je treba
nacionalnim pristojnim organom in evropskim nadzornim organom omogočiti,
da sodelujejo z nadzornimi organi in telesi tretjih držav na področju
izmenjave informacij ali pregledov zagotavljanja kakovosti. Vendar se morajo v
primerih, v katerih sodelovanje z organi tretjih držav zadeva revizijske
delovne papirje ali druge dokumente, ki jih imajo zakoniti revizorji ali
revizijska podjetja, uporabljati postopki iz Direktive 2006/43/ES. (40)
Za zagotavljanje nemotenega delovanja
finančnih trgov so potrebni trajnostne revizijske zmogljivosti in
konkurenčen trg za storitve obvezne revizije, ki ponuja dovolj izbire med
revizijskimi podjetji, zmožnimi opraviti obvezno revizijo subjektov javnega
interesa. ESMA mora poročati o spremembah, ki jih v strukturo revizijskega
trga vnaša ta uredba. Pri tovrstni analizi mora ESMA upoštevati učinek, ki
ga imajo nacionalne ureditve civilne odgovornosti za zakonite revizorje na
strukturo revizijskega trga. Komisija bi morala na podlagi takega poročila
in drugih ustreznih dokazil predložiti poročilo o učinku nacionalnih
ureditev odgovornosti za zakonite revizorje na strukturo revizijskega trga in
sprejeti ukrepe, ki se ji na podlagi izsledkov poročila zdijo ustrezni. (41)
Za zagotovitev večje skladnosti z zahtevami iz
te uredbe in v skladu s sporočilom Komisije z dne
9. decembra 2010 z naslovom Krepitev sistemov sankcij v sektorju
finančnih storitev[32] je treba pristojnim
organom zagotoviti večja pooblastila za sprejemanje nadzornih ukrepov in
izrekanje sankcij. Določiti je treba upravne denarne sankcije za zakonite
revizorje, revizijska podjetja in subjekte javnega interesa, ki storijo
opredeljene kršitve. Pristojni organi morajo sankcije in ukrepe izvajati
pregledno. Pri sprejetju in objavi sankcij je treba spoštovati temeljne pravice
v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do
spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), pravico do
varstva osebnih podatkov (člen 8) ter pravico do učinkovitega
pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47). (42)
Prijavitelji nepravilnosti lahko pristojne organe
opozorijo na nove informacije, ki jim lahko pomagajo pri odkrivanju in
sankcioniranju nepravilnosti, vključno z goljufijo. Vendar lahko
prijavitelje nepravilnosti od tega odvrne strah pred povračilnimi ukrepi
ali pomanjkanje spodbud. Države članice morajo zato zagotoviti ustrezne
ureditve, ki bodo prijavitelje nepravilnosti spodbudile k obveščanju
pristojnih organov o morebitnih kršitvah te uredbe in jih zaščitile pred
povračilnimi ukrepi. Države članice jih lahko k temu tudi spodbujajo,
vendar morajo biti prijavitelji nepravilnosti do takšnih spodbud
upravičeni le, kadar zagotovijo nove informacije, ki jih niso dolžni
posredovati v skladu z zakonom, in kadar te informacije omogočijo
sankcioniranje kršitve te uredbe. Države članice morajo zagotoviti tudi,
da sistemi za prijavljanje nepravilnosti, ki jih izvajajo, vključujejo
mehanizme za ustrezno zaščito prijavljene osebe, zlasti kar zadeva njeno
pravico do varstva osebnih podatkov, ter postopke, ki zagotavljajo pravico
prijavljene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem odločitve v
zvezi z njo ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred
sodiščem zoper odločitev v zvezi z njo. (43)
Za upoštevanje razvoja na področju revizije in
revizijskem trgu je treba Komisijo pooblastiti, da določi tehnične
zahteve v zvezi z vsebino dokumenta o primopredaji, ki mora biti predložen
novemu zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju, in v zvezi z uvedbo
evropskega potrdila o kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja,
ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa. (44)
Komisijo je treba pooblastiti za sprejemanje
delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske
unije, da se upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih, na
področju revizije in v revizorski stroki ter se opredelijo zahteve iz te
uredbe. Delegirane akte je treba uporabiti zlasti za prilagoditev seznama
povezanih revizijskih in nerevizijskih storitev ter za določitev višine
plačil, ki jih lahko ESMA zaračuna zakonitim revizorjem in
revizijskim podjetjem za izdajo evropskega potrdila o kakovosti. Predvsem je
pomembno, da Komisija med pripravami izvede ustrezna posvetovanja,
vključno s posvetovanji na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi
in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno,
pravočasno in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu
parlamentu in Svetu. (45)
Za zagotovitev pravne varnosti in nemotenega
prehoda na ureditev iz te uredbe je treba uvesti prehodno ureditev glede
začetka veljavnosti obveznosti v zvezi z menjavo revizijskih podjetij,
organizacijo postopka izbire revizijskega podjetja in preoblikovanjem
revizijskih podjetij v podjetja, ki izvajajo samo revizijske storitve. (46)
Ker ciljev te uredbe, tj. pojasniti in bolje
opredeliti vlogo obvezne revizije subjektov javnega interesa, izboljšati
informacije, ki jih zakoniti revizor ali revizijsko podjetje zagotovi
revidiranemu subjektu, vlagateljem in drugim zainteresiranim stranem,
izboljšati komunikacijske poti med revizorji in nadzorniki subjektov javnega
interesa, preprečiti nasprotje interesov zaradi opravljanja nerevizijskih
storitev za subjekte javnega interesa, omiliti tveganje za morebitno nasprotje
interesov zaradi obstoječega sistema, v katerem revidirani subjekt izbere
in plača revizorja, ali zaradi tveganja domačnosti, olajšati zamenjavo
zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja in izbiro revizorja za subjekte
javnega interesa, zagotoviti večjo izbiro revizorjev za subjekte javnega
interesa ter izboljšati učinkovitost, neodvisnost in doslednost ureditve
ter nadzora zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki izvajajo obvezne
revizije subjektov javnega interesa, tudi v zvezi s sodelovanjem na ravni
Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, ampak
jih je zaradi njihovega obsega lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija
sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5
Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz
navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje
teh ciljev. (47)
Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva
načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in
sicer pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
(člen 7), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8),
svobodo gospodarske pobude (člen 16), pravico do učinkovitega
pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47), domnevo
nedolžnosti in pravico do obrambe (člen 48), načeli zakonitosti
in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni (člen 49) ter pravico, da
se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (člen 50),
ter jo je treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Naslov I Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov Člen 1 Vsebina Ta uredba določa zahteve v zvezi z
izvajanjem obvezne revizije letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov
subjektov javnega interesa, pravila o organizaciji ter izbiri zakonitih
revizorjev in revizijskih podjetij s strani subjektov javnega interesa, da se
spodbujata njihova neodvisnost in izogibanje nasprotjem interesov, ter pravila
o nadzoru izpolnjevanja navedenih zahtev s strani zakonitih revizorjev in
revizijskih podjetij. Člen 2 Področje uporabe 1. Ta uredba se uporablja za: (a) zakonite revizorje in revizijska
podjetja, ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa; (b) subjekte javnega interesa. 2. Ta uredba se uporablja brez
poseganja v Direktivo 2006/43/ES. Člen 3 Opredelitve pojmov V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov
iz člena 2 Direktive 2006/43/ES, razen opredelitev pojmov
„revizijsko poročilo“ in „pristojni organ“. Člen 4 Veliki subjekti javnega interesa V tej uredbi „veliki subjekti javnega
interesa“ zajemajo: (a) v zvezi s subjekti iz
člena 2(13)(a) Direktive 2006/43/ES največjih
10 izdajateljev delnic v vsaki državi članici glede na tržno kapitalizacijo
na podlagi kotacij ob zaključku leta in v vsakem primeru vse izdajatelje
delnic, ki so imeli povprečno tržno kapitalizacijo več kot
1 000 000 000 EUR na podlagi kotacij ob zaključku leta
za prejšnja tri koledarska leta; (b) v zvezi s subjekti iz člena 2(13)(b)
do (f) Direktive 2006/43/ES vsak subjekt, katerega bilančna
vsota na datum bilance stanja tega subjekta presega
1 000 000 000 EUR; (c) v zvezi s subjekti iz
člena 2(13)(g) in (h) Direktive 2006/43/ES vsak subjekt,
katerega skupna upravljana sredstva na datum bilance stanja tega subjekta
presegajo 1 000 000 000 EUR. Naslov II Pogoji za izvajanje obvezne revizije subjektov
javnega interesa POGLAVJE I NEODVISNOST IN IZOGIBANJE NASPROTJEM
INTERESOV Člen 5 Neodvisnost in nepristranskost Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
sprejme vse potrebne ukrepe, da na izvedbo obvezne revizije subjekta javnega
interesa ne vpliva nobeno obstoječe ali morebitno nasprotje interesov ali
poslovni ali drug odnos, ki vključuje zakonitega revizorja ali revizijsko
podjetje, ki izvaja obvezno revizijo, ali, kadar je ustrezno, njegovo mrežo,
poslovodno osebje, revizorje, zaposlene, katere koli druge fizične osebe,
katerih storitve so dane na voljo ali so pod nadzorom zakonitega revizorja ali
revizijskega podjetja, ali katero koli osebo, ki je z zakonitim revizorjem ali
revizijskim podjetjem neposredno ali posredno povezana z obvladovanjem. Člen 6 Notranja organizacija revizorjev in
revizijskih podjetij 1.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izpolnjuje
naslednje organizacijske zahteve: (a) revizijsko podjetje oblikuje ustrezne
politike in postopke, s katerimi zagotovi, da njegovi lastniki ali
delničarji ter člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
takšnega podjetja ali pridruženega podjetja ne posegajo v izvajanje obvezne
revizije na kakršen koli način, ki bi ogrozil neodvisnost in
nepristranskost zakonitega revizorja, ki izvaja obvezno revizijo v imenu
revizijskega podjetja; (b) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
ima zanesljive upravne in računovodske postopke, mehanizme notranjega
kontroliranja, učinkovite postopke za oceno tveganja ter učinkovite
nadzorne in zaščitne ukrepe za sisteme obdelovanja informacij. Namen navedenih mehanizmov notranjega
kontroliranja je zagotoviti skladnost z odločitvami in postopki na vseh
ravneh revizijskega podjetja ali delovne strukture zakonitega revizorja. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izvaja in
vzdržuje postopke odločanja in organizacijske strukture, ki jasno in na
dokumentiran način določajo, kaj mora biti navedeno v poročilu,
ter razporejajo funkcije in odgovornosti; (c) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
oblikuje ustrezne politike in postopke, s katerimi zagotovi, da imajo njegovi
zaposleni in katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo
zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju ali so pod njegovim nadzorom in
ki so neposredno vključene v dejavnosti obvezne revizije, ustrezno znanje
in izkušnje za izvajanje dodeljenih nalog; (d) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
oblikuje ustrezne politike in postopke, s katerimi zagotovi, da zunanje
izvajanje pomembnih revizijskih funkcij ni opravljeno na način, ki
poslabša kakovost notranjega kontroliranja zakonitega revizorja ali
revizijskega podjetja in zmožnost pristojnih organov, da nadzirajo, kako
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izpolnjuje obveznosti iz te uredbe; (e) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
vzpostavi primerno in učinkovito organizacijsko in upravno ureditev za
preprečevanje, ugotavljanje, odpravljanje ali obvladovanje in razkritje
nevarnosti za neodvisnost iz člena 11(2); (f) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
oblikuje ustrezne postopke in standarde za izvajanje obveznih revizij subjektov
javnega interesa, usposabljanje, nadzor in pregled dejavnosti zaposlenih ter
organiziranje strukture revizijskega spisa iz člena 15(5); (g) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
vzpostavi sistem notranjega obvladovanja kakovosti, da zagotovi kakovostno
obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Sistem obvladovanja kakovosti
zajema vsaj postopke in standarde iz točke (f). V primeru
revizijskega podjetja je za sistem notranjega obvladovanja kakovosti odgovorna
oseba, ki izpolnjuje pogoje za zakonitega revizorja; (h) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
uporablja ustrezne sisteme, vire in postopke za zagotavljanje stalnosti in
pravilnosti pri izvajanju svojih dejavnosti obvezne revizije; (i) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
oblikuje politiko, ki njemu in njegovim zaposlenim pri opravljanju dela
prepoveduje udeležbo pri kakršnem koli kaznivem dejanju ali kršitvi zakonodaje.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vzpostavi tudi primerno in
učinkovito organizacijsko in upravno ureditev za ukrepanje v primeru
dogodkov, ki imajo ali lahko imajo resne posledice za integriteto njegovih
dejavnosti obvezne revizije, in za evidentiranje teh dogodkov; (j) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
uvede ustrezne politike prejemkov, ki z zadostnimi spodbudami za
učinkovitost zagotavljajo kakovostno revizijo. Plačila in ocene
učinkovitosti zaposlenih niso odvisni od višine prihodkov, ki jih zakoniti
revizor ali revizijsko podjetje prejme od revidiranega subjekta; (k) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
spremlja in ocenjuje primernost in učinkovitost svojih sistemov, mehanizmov
notranjega kontroliranja, notranjega obvladovanja kakovosti in ureditev,
vzpostavljenih v skladu s to uredbo, ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo
morebitnih pomanjkljivosti. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izvaja
zlasti letno ocenjevanje sistema notranjega obvladovanja kakovosti iz
točke (g). Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vodi evidenco o
ugotovitvah navedenega ocenjevanja in vseh predlaganih ukrepih za spremembo
sistema notranjega obvladovanja kakovosti. Politike in postopki iz prvega pododstavka se
dokumentirajo in posredujejo zaposlenim pri zakonitem revizorju ali v
revizijskem podjetju. Zunanje izvajanje revizijskih funkcij iz
točke (d) ne vpliva na odgovornost zakonitega revizorja ali
revizijskega podjetja do revidiranega subjekta. 2.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pri
izpolnjevanju zahtev iz odstavka 1 tega člena upošteva obseg in
zapletenost svojih dejavnosti. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko
pristojnemu organu iz člena 35(1) dokaže, da je taka skladnost sorazmerna
z obsegom in zapletenostjo dejavnosti zakonitega revizorja ali revizijskega
podjetja. Člen 7 Neodvisnost od revidiranega subjekta 1. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje ter vsi imetniki glasovalnih pravic v revizijskem podjetju
so neodvisni od revidiranega subjekta in niso vključeni v sprejemanje
odločitev revidiranega subjekta. 2. Zakoniti revizor, revizijsko
podjetje, njegovi ključni revizijski partnerji, njihovi zaposleni ter
katera koli druga fizična oseba, katere storitve so na voljo takemu
revizorju ali podjetju ali so pod njegovim nadzorom in ki je neposredno
vključena v dejavnosti obvezne revizije, ter osebe, ki so tesno povezane z
njimi, kot je navedeno v členu 1(2) Direktive
Komisije 2004/72/ES[33], ne sodelujejo pri
nakupu, prodaji ali sklepanju poslov v zvezi s katerim koli finančnim
instrumentom, ki ga izda, zanj jamči ali ga drugače podpira kateri
koli revidirani subjekt, s področja njihovih dejavnosti obvezne revizije,
razen če gre za deleže v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah,
vključno z upravljanimi skladi, kot so pokojninski skladi ali življenjska
zavarovanja. 3. Osebe ali podjetja iz
odstavka 2 ne sodelujejo pri določanju ali drugače vplivajo na
določanje obvezne revizije katerega koli revidiranega subjekta, če
so: (a) lastniki finančnih instrumentov
revidiranega subjekta, razen deležev v razpršenih kolektivnih naložbenih
shemah; (b) lastniki finančnih instrumentov
katerega koli subjekta, povezanega z revidiranim subjektom, katerih lastništvo
bi lahko povzročilo ali se na splošno obravnavalo kot vzrok za nasprotje
interesov, razen če gre za deleže v razpršenih kolektivnih naložbenih
shemah; (c) nedavno bili zaposleni ali imeli poslovni
odnos ali kakršen koli drug odnos z revidiranim subjektom, ki bi lahko
povzročil ali se na splošno obravnaval kot vzrok za nasprotje interesov. 4. Osebe ali podjetja iz
odstavka 2 ne zahtevajo ali sprejemajo denarja, daril ali uslug od katere
koli osebe, s katero je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v pogodbenem
razmerju. 5. Nacionalni ukrepi v zvezi s
poklicno etiko, sprejeti v skladu s členom 21(1)
Direktive 2006/43/ES, ki niso združljivi z odstavki 2, 3 in 4,
se ne uporabljajo. Člen 8 Zaposlovanje nekdanjih zakonitih revizorjev
ali zaposlenih pri zakonitih revizorjih ali v revizijskem podjetju s strani
subjektov javnega interesa 1 Zakoniti revizor ali
ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo subjekta javnega
interesa v imenu revizijskega podjetja, pred pretekom najmanj dveh let po tem,
ko je prenehal sodelovati pri revizijskem poslu kot zakoniti revizor ali
ključni revizijski partner, ne sme prevzeti naslednjih funkcij: (a) prevzeti ključnega vodstvenega
položaja v revidiranem subjektu; (b) postati član revizijske komisije
revidiranega subjekta ali, kadar taka komisija ne obstaja, organa, ki opravlja
enake funkcije kot revizijska komisija; (c) postati neizvršni član upravnega
organa ali član nadzornega organa revidiranega subjekta. 2. Zaposleni pri zakonitem
revizorju ali v revizijskem podjetju, ki izvaja obvezno revizijo, ali katera
koli druga fizična oseba, katere storitve so dane na voljo ali so pod
nadzorom zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, kadar so ti zaposleni
ali druge fizične osebe osebno imenovane za zakonitega revizorja, ne smejo
pred pretekom najmanj enega leta po tem, ko so prenehali neposredno sodelovati
pri dejavnostih obvezne revizije, prevzeti funkcij iz točk (a), (b) in (c)
odstavka 1. Člen 9 Plačila za revizijske storitve 1. Plačila za storitve
obvezne revizije subjektov javnega interesa niso honorarji. V prvem pododstavku honorarji pomenijo
plačila za revizijske posle, izračunana na vnaprej določeni
podlagi glede na izid ali rezultat transakcije ali rezultat opravljenega dela.
Plačila ne štejejo za honorarje, če jih določi sodišče ali
pristojni organ. 2. Kadar zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje za revidirani subjekt opravi povezane storitve
finančne revizije iz člena 10(2), plačilo za te storitve ne
presega 10 % plačil, ki jih revidirani subjekt plača za obvezno
revizijo. 3. Kadar skupni znesek
plačil, ki jih zagotovi subjekt javnega interesa, za katerega velja
obvezna revizija, presega 20 % ali za dve zaporedni leti presega 15 %
skupnih letnih plačil, ki jih prejme zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje, ki izvaja obvezno revizijo, tak revizor ali podjetje revizijski
komisiji razkrije dejstvo, da skupna plačila presegajo 20 % ali
15 % skupnih plačil, ki jih je podjetje prejelo, pri čemer se
izvede razprava v skladu s členom 11(4)(d). Revizijska komisija odloči,
ali drug zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pred izdajo revizijskega
poročila izvede pregled obvladovanja kakovosti revizijskega posla. Kadar skupni znesek plačil, ki jih zagotovi
subjekt javnega interesa, za katerega velja obvezna revizija, za dve zaporedni
leti znaša najmanj 15 % skupnih letnih plačil, ki jih prejme zakoniti
revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo, revizor ali
podjetje o teh okoliščinah obvesti pristojni organ iz člena 35(1).
Pristojni organ iz člena 35(1) se na podlagi objektivnih dejstev, ki
mu jih predloži zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, odloči, ali
zakoniti revizor oziroma revizijsko podjetje takega subjekta lahko še naprej
opravlja obvezno revizijo za dodatno obdobje, ki v nobenem primeru ne sme biti
daljše od dveh let. Kadar je revidirani subjekt oproščen
obveznosti, da ima revizijsko komisijo, revidirani subjekt odloči, kateri organ
subjekta sodeluje z zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem zaradi
izpolnjevanja obveznosti iz tega odstavka. Člen 10 Prepoved opravljanja nerevizijskih storitev 1. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo subjektov javnega interesa, lahko
za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje in odvisna podjetja opravlja
storitve obvezne revizije in povezane storitve finančne revizije. Kadar je zakoniti revizor vključen v mrežo, lahko
član take mreže za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje in
odvisna podjetja v Uniji opravlja storitve obvezne revizije ali povezane
storitve finančne revizije. 2. V tem členu povezane
storitve finančne revizije pomenijo: (a) revizijo ali pregled medletnih
računovodskih izkazov; (b) predložitev zagotovil glede izjav o
upravljanju; (c) predložitev zagotovila glede zadev na
področju družbene odgovornosti gospodarskih družb; (d) zagotovila ali potrdila o regulativnem
poročanju regulativnim organom za finančne institucije, ki presega
obseg obvezne revizije in je namenjeno podpori regulativnim organom pri
izvajanju njihovih nalog, npr. poročanje o kapitalskih zahtevah ali
posameznih stopnjah solventnosti, ki določajo, kolikšna je verjetnost, da
bo podjetje še naprej izpolnjevalo svoje neplačane obveznosti; (e) potrdilo o izpolnjevanju davčnih
zahtev, kadar tako potrdilo zahteva nacionalno pravo; (f) morebitne druge zakonske obveznosti v zvezi
z revizijskim delom, ki jih za zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje
določa zakonodaja Unije. 3. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje, ki opravlja obvezno revizijo subjekta javnega interesa, za
revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja ne opravlja
neposredno ali posredno nerevizijskih storitev. Kadar je zakoniti revizor vključen v mrežo,
noben član take mreže za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje in
odvisna podjetja v Uniji ne sme opravljati nikakršnih nerevizijskih storitev. Za namene tega člena nerevizijske storitve
pomenijo: (a) storitve, ki v vsakem primeru pomenijo
navzkrižje interesov: (i) strokovne storitve, ki niso povezane z
revizijo, davčnim svetovanjem, splošnim upravljanjem in drugimi storitvami
svetovanja; (ii) knjigovodenje in priprava računovodskih
evidenc in izkazov; (iii) zasnova in izvajanje notranjega
kontroliranja ali postopka za obvladovanje tveganj v zvezi s pripravo in/ali
nadzorom finančnih informacij, ki so vključene v računovodske
izkaze, ter nasvetov v zvezi s tveganjem; (iv) storitve vrednotenja, zagotavljanje mnenj o
poštenosti ali poročil o stvarnih vložkih; (v) aktuarske in pravne storitve, vključno z
reševanjem pravdnih sporov; (vi) zasnova in uvedba finančnih informacijskih
tehnoloških sistemov za subjekte javnega interesa iz člena 2(13)(b)
do (j) Direktive 2006/43/ES. (vii) sodelovanje pri notranji reviziji revidirane
stranke in opravljanje storitev v zvezi z notranjo revizijo; (viii) borzno posredovanje ali prodaja, naložbeno
svetovanje ali storitve na področju investicijskega bančništva. b) storitve, ki lahko pomenijo navzkrižje
interesov: (i) kadrovske storitve, vključno z
zaposlovanjem višjih vodstvenih delavcev; (ii) priprava patronatskih izjav za vlagatelje v
okviru izdajanja vrednostnih papirjev podjetja; (iii) zasnova in uvedba finančnih
informacijskih tehnoloških sistemov za subjekte javnega interesa iz člena 2(13)(a)
Direktive 2006/43/ES; (iv) storitve na področju skrbnega pregleda
poslovanja za prodajalca ali kupca v primeru morebitnih združitev in prevzemov
in predložitev zagotovila o revidiranem subjektu za druge strani v
finančni ali poslovni transakciji. Ne glede na prvi in drugi pododstavek lahko
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje zagotavlja storitve iz točke (b)(iii)
in (iv) pod pogojem, da to predhodno odobri pristojni organ iz
člena 35(1) te uredbe. Ne glede na prvi in drugi pododstavek lahko
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje zagotavlja storitve iz
točk (b)(i) in (ii) pod pogojem, da to predhodno odobri revizijska
komisija iz člena 31 te uredbe. 4. Kadar član mreže, v
katero je vključen zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja
obvezno revizijo subjekta javnega interesa, za podjetje s sedežem v tretji
državi, ki ga obvladuje revidirani subjekt javnega interesa, opravlja nerevizijske
storitve, zadevni zakoniti revizor ali revizijsko podjetje oceni, ali je zaradi
takšnega opravljanja storitev s strani člana mreže ogrožena njegova
neodvisnost. Če to vpliva na njegovo neodvisnost, zakoniti
revizor ali revizijsko podjetje sprejme zaščitne ukrepe za omilitev
tveganj, ki so posledica takega opravljanja storitev v tretji državi. Zakoniti
revizor ali revizijsko podjetje lahko še naprej izvaja obvezno revizijo
subjekta javnega interesa le, če lahko v skladu s členom 11
utemelji, da tako opravljanje storitev ne vpliva na njegovo strokovno presojo
in revizijsko poročilo. Za sodelovanje pri sprejemanju odločitev
revidiranega subjekta in opravljanje storitev iz točk (ii) in (iii) odstavka 3(a)
se vedno šteje, da vplivata na neodvisnost. Za opravljanje storitev iz točk (i) in
(iv) do (viii) odstavka 3(a) se šteje, da vpliva na takšno neodvisnost. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko za
mnenje o tem zaprosi pristojni organ. 5. Kadar revizijsko podjetje
ustvari več kot eno tretjino svojih letnih prihodkov od revizije z
revizijo velikih subjektov javnega interesa in je del mreže, katere člani
na leto skupaj ustvarijo več kot 1 500 milijonov EUR
prihodkov od revizije v Evropski uniji, izpolnjuje naslednje pogoje: (a) za noben subjekt javnega interesa ne
opravlja nerevizijskih storitev; (b) ni del mreže, ki znotraj Unije opravlja nerevizijske
storitve; (c) noben subjekt, ki opravlja storitve iz
odstavka 3, nima neposredno ali posredno več kot 5 % kapitala
ali glasovalnih pravic v revizijskem podjetju; (d) subjekti, ki opravljajo storitve iz
odstavka 3, skupaj nimajo neposredno ali posredno več kot 10 %
kapitala ali glasovalnih pravic v revizijskem podjetju; (e) tako revizijsko podjetje nima neposredno
ali posredno več kot 5 % kapitala ali glasovalnih pravic v nobenem
podjetju, ki opravlja storitve iz odstavka 3. 6. Komisija je v skladu s
členom 68 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za
prilagajanje seznama povezanih storitev finančne revizije iz odstavka 2
in seznama nerevizijskih storitev iz odstavka 3 tega člena. Pri
uporabi teh pooblastil Komisija upošteva razvoj na področju revizije in v
revizijski stroki. Člen 11 Priprava na obvezno revizijo in ocena
nevarnosti za neodvisnost 1. Preden zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje sprejme ali nadaljuje posel obvezne revizije subjekta
javnega interesa, oceni in dokumentira naslednje: –
ali izpolnjuje zahteve v zvezi z notranjo
organizacijo iz člena 6; –
ali izpolnjuje zahteve iz členov 7, 9
in 10; –
ali ima usposobljene zaposlene, čas in
sredstva za ustrezno izvajanje revizije; –
ali ima v primeru revizijskega podjetja
ključni revizijski partner dovoljenje za zakonitega revizorja v državi
članici, v kateri se zahteva obvezna revizija; –
ali so izpolnjeni pogoji iz člena 33; –
integriteto subjekta javnega interesa brez
poseganja v Direktivo 2005/60/ES. 2. Poleg tega zakoniti revizor
ali revizijsko podjetje oceni, ali je ogrožena njegova neodvisnost. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne izvede
obvezne revizije, če obstaja kakršen koli neposredni ali posredni
finančni, poslovni, zaposlitveni ali drugi odnos med zakonitim revizorjem,
revizijskim podjetjem ali mrežo in revidiranim subjektom, na podlagi katerega
bi nepristranska, razumna in obveščena tretja oseba zaključila, da je
neodvisnost zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja ogrožena. Če je neodvisnost zakonitega revizorja ali
revizijskega podjetja ogrožena zaradi nevarnosti samopregledovanja ali
koristoljubja, zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne izvede obvezne
revizije. Če je neodvisnost zakonitega revizorja ali
revizijskega podjetja ogrožena zaradi nevarnosti zagovarjanja, domačnosti,
zaupanja ali ustrahovanja, zakoniti revizor ali revizijsko podjetje uporabi
zaščitne ukrepe za omilitev navedenih nevarnosti. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje obvezne revizije ne izvede, če so nevarnosti v
primerjavi z uporabljenimi zaščitnimi ukrepi tolikšne, da je njegova
neodvisnost ogrožena. 3. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje evidentira ocene iz odstavkov 1 in 2 ter v
revizijskih delovnih papirjih dokumentira vse pomembne nevarnosti za svojo
neodvisnost in uporabljene zaščitne ukrepe za omilitev navedenih
nevarnosti. 4 Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje: (a) vsako leto revizijski komisiji pisno
potrdi svojo neodvisnost od revidiranega subjekta; (b) vsako leto revizijski komisiji pisno
potrdi imena revizijskih partnerjev, višjega vodje in vodje ožje skupine, ki
izvaja obvezno revizijo, pri čemer potrdi, da ni nasprotja interesov; (c) zaprosi revizijsko komisijo za
dovoljenje, da za revidirani subjekt opravi nerevizijske storitve iz
člena 10(3)(b) (i) ali (ii); (d) zaprosi pristojni organ iz
člena 35(1) za dovoljenje, da za revidirani subjekt opravi
nerevizijske storitve iz člena 10(3)(b) (iii) in (iv); (e) razpravlja z revizijsko komisijo o
nevarnostih za njegovo neodvisnost in zaščitnih ukrepih za omilitev
navedenih nevarnosti, dokumentiranih v skladu z odstavkom 3. Kadar je revidirani subjekt oproščen
obveznosti, da ima revizijsko komisijo, revidirani subjekt odloči, kateri
organ subjekta izvaja funkcije revizijske komisije iz tega odstavka. POGLAVJE II ZAUPNOST IN POSLOVNA SKRIVNOST Člen 12 Zaupnost in poslovna skrivnost Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja,
vključno z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji, ki ne sodelujejo
več pri posameznem revizijskem poslu, in nekdanjimi zakonitimi revizorji
ali revizijskimi podjetji, se ne sklicujejo na pravila o zaupnosti in poslovni
skrivnosti iz člena 23(1) Direktive 2006/43/ES, da bi preprečili
uporabo določb te uredbe. Člen 13 Razkritje informacij revizorjem iz tretjih
držav in organom tretjih držav 1. Kadar zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje izvaja obvezno revizijo subjekta javnega interesa, ki je
del skupine podjetij, katerih nadrejeno podjetje je v tretji državi, pravila o
zaupnosti in poslovni skrivnosti iz člena 23(1)
Direktive 2006/43/ES zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju ne
preprečujejo, da ustrezno dokumentacijo o opravljenem revizijskem delu
predloži revizorju skupine v tretji državi, če je taka dokumentacija
izrecno potrebna za pripravo revizije konsolidiranih računovodskih izkazov
nadrejenega podjetja. Informacije se revizorju skupine v tretji državi
posredujejo v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES in veljavnimi
nacionalnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov. 2. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo subjekta javnega interesa, ki
je izdal vrednostne papirje v tretji državi ali je del skupine, ki izdaja
obvezne konsolidirane računovodske izkaze v tretji državi, lahko
revizijske delovne papirje ali druge dokumente, povezane z revizijo navedenega
subjekta, s katerimi razpolaga, pristojnim organom zadevnih tretjih držav
predloži le pod pogoji iz člena 47 Direktive 2006/43/ES. POGLAVJE III IZVAJANJE OBVEZNE REVIZIJE Člen 14 Obseg obvezne revizije 1. Pri izvajanju obvezne
revizije subjekta javnega interesa zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
sprejme potrebne ukrepe za pripravo mnenja, ali letni ali konsolidirani
računovodski izkazi subjekta javnega interesa zagotavljajo resničen
in pošten vpogled v skladu z ustreznim okvirom računovodskega
poročanja in, kadar je ustrezno, ali so taki letni ali konsolidirani
računovodski izkazi v skladu z zakonskimi zahtevami iz člena 22. Ti ukrepi izpolnjujejo vsaj zahteve iz
členov 15 do 20. Mnenje zakonitega revizorja ali revizijskega
podjetja je predloženo v skladu s členi 21 do 25. 2. Brez poseganja v zahteve o
poročanju iz členov 22 in 23 obvezna revizija ne
vključuje zagotovila o prihodnji sposobnosti preživetja revidiranega
subjekta ali navedbe o pretekli ali prihodnji učinkovitosti ali uspešnosti
vodenja poslovanja subjekta s strani upravnega ali poslovodnega organa. Člen 15 Strokovna skrbnost Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje pri
izvajanju obvezne revizije subjekta javnega interesa med celotno revizijo
ohrani strokovno skrbnost, pri čemer se ne glede na svoje pretekle
izkušnje v zvezi s poštenostjo in integriteto vodstva revidiranega subjekta in
oseb, ki so odgovorne za upravljanje subjekta, zaveda, da so možne pomembne
napačne navedbe zaradi dejstev ali ravnanj, ki nakazujejo nepravilnosti,
vključno z goljufijo ali napakami. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
strokovno skrbnost ohrani zlasti pri pregledovanju ocen vodstva v zvezi s
poštenimi vrednostmi in oslabitvijo dobrega imena ter z drugimi neopredmetenimi
in prihodnjimi denarnimi tokovi, ki so pomembni za obravnavo časovne
neomejenosti poslovanja. V tem členu „strokovna skrbnost“ pomeni
odnos, ki vključuje dvomljivost, pozornost na okoliščine, ki lahko
kažejo na morebitne napačne navedbe ne glede na to, ali so posledica
napake ali goljufije, in kritično oceno revizijskih dokazov. Člen 16 Organizacija dela 1. Kadar obvezno revizijo
subjekta javnega interesa izvaja revizijsko podjetje, navedeno revizijsko
podjetje imenuje vsaj enega ključnega revizijskega partnerja. Revizijsko
podjetje imenovanim revizijskim partnerjem zagotovi zadostne vire za ustrezno
opravljanje nalog. Glavna merila, na podlagi katerih revizijsko
podjetje izbere ključne revizijske partnerje, so zagotavljanje kakovostne
revizije, neodvisnosti in usposobljenosti. Imenovani revizijski partnerji dejavno sodelujejo
pri izvajanju obvezne revizije. 2. Kadar obvezno revizijo
subjekta javnega interesa izvaja zakoniti revizor, poslu nameni dovolj
časa in med svojimi zaposlenimi dodeli dovolj virov, da ustrezno opravi
svoje naloge. 3. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje evidentira primere, v katerih njegovi zaposleni ne
upoštevajo te uredbe. Prav tako evidentira morebitne posledice neupoštevanja,
vključno z ukrepi zoper navedene zaposlene in ukrepe za spremembo sistema
notranjega obvladovanja kakovosti. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
pripravi letno poročilo s pregledom vseh takih sprejetih ukrepov in ga
posreduje zaposlenim. Kadar zakoniti revizor ali revizijsko podjetje za
nasvet zaprosi zunanje strokovnjake, to zahtevo in prejeti nasvet dokumentira. 4. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje vodi računovodsko evidenco stranke. Taka evidenca za
vsako revidirano stranko vključuje naslednje podatke: (a) ime, naslov in kraj poslovanja; (b) v primeru revizijskega podjetja
ključne revizijske partnerje; (c) zaračunana plačila za obvezno
revizijo in plačila za druge storitve v vsakem poslovnem letu. 5. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje pripravi revizijski spis za vsako obvezno revizijo, ki jo
izvede. Revizijski spis vsebuje vsaj naslednje podatke in dokumente v papirni
ali elektronski obliki: (a) pogodbo med zakonitim revizorjem ali
revizijskim podjetjem in revidiranim subjektom ter morebitne spremembe te
pogodbe; (b) korespondenco z revidiranim subjektom v
zvezi z obvezno revizijo; (c) načrt revizije, ki določa
verjetni obseg obvezne revizije in metodo za njeno izvedbo; (d) opis vrste in obsega izvedenih
revizijskih dejavnosti; (e) datume začetka in konca posameznih
faz revizijskih postopkov, določenih v načrtu revizije; (f) glavne ugotovitve izvedenih revizijskih
postopkov; (g) sklepe na podlagi ugotovitev iz
točke (f); (h) mnenje zakonitega revizorja ali
ključnega revizijskega partnerja, ki je evidentirano v osnutkih
poročil iz členov 22 in 23; (i) podatke, evidentirane v skladu s členoma 11(3)
in 16(3), členoma 17 in 18 ter členom 19(6); (j) druge ustrezne podatke in dokumente, ki
so pomembni za utemeljitev poročil iz členov 22 in 23 ter
za spremljanje skladnosti s to uredbo in drugimi veljavnimi zakonskimi
zahtevami. Revizijski spis se zaključi najpozneje dva
meseca po datumu podpisa revizijskega poročila iz člena 22. 6. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje evidentira vse pritožbe v zvezi z izvajanjem obveznih
revizij. Člen 17 Integriteta trga 1. V primeru dogodka, ki ima ali
lahko ima resne posledice za integriteto dejavnosti obvezne revizije zakonitega
revizorja ali revizijskega podjetja, zakoniti revizor ali revizijsko podjetje: (a) evidentira dogodek; (b) sprejme ustrezne ukrepe za obvladovanje
posledic dogodka in preprečitev ponovitve takšnega dogodka; (c) o dogodku obvesti pristojni organ iz
člena 35(1). V evidenci iz točke (a) prvega
pododstavka so navedeni dejstva in okoliščine dogodka, informacije o
vpletenih osebah in podrobnosti o ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu s
točko (b) navedenega pododstavka. 2. Brez poseganja v
Direktivo 2005/60/ES zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki izvaja
obvezno revizijo subjekta javnega interesa, v primeru suma ali utemeljenih
razlogov za sum, da gre ali je šlo v zvezi z računovodskimi izkazi
revidiranega subjekta za dejstva ali ravnanje, ki nakazuje nepravilnosti,
vključno z goljufijo, ali za poskus takšnega ravnanja, o tem obvesti
revidirani subjekt in ga pozove, naj zadevo razišče in sprejme ustrezne
ukrepe v zvezi s takimi nepravilnostmi ter prepreči ponovitev takih
nepravilnosti v prihodnje. Kadar revidirani subjekt zadeve ne razišče
ali ne sprejme ukrepov ali kadar zakoniti revizor ali revizijsko podjetje meni,
da revidirani subjekt ni sprejel ustreznih ukrepov za obravnavo takšnih
nepravilnosti, zakoniti revizor ali revizijsko podjetje o takih nepravilnostih
obvesti pristojne organe, ki nadzirajo subjekte javnega interesa. Če zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v
dobri veri pristojnemu organu razkrije kakršno koli dejstvo iz prvega
pododstavka, se takšno razkritje ne šteje za kršitev katere koli pogodbene ali
pravne omejitve glede razkritja informacij in zaradi njega take osebe na noben
način ne postanejo odgovorne. Člen 18 Revizija konsolidiranih računovodskih
izkazov 1 V primeru obvezne revizije
konsolidiranih računovodskih izkazov skupine podjetij, katerih nadrejeno
podjetje je subjekt javnega interesa, revizor skupine: (a) v celoti prevzame odgovornost za
revizijsko poročilo iz člena 22 in za dodatno poročilo
revizijski komisiji iz člena 23 v zvezi s konsolidiranimi
računovodskimi izkazi; (b) dokumentira, katero revizijsko delo so za namen
revizije skupine opravili revizorji tretjih držav, zakoniti revizorji,
revizijski subjekti tretjih držav ali revizijska podjetja; (c) pregleda revizijsko delo, ki so ga za
namen revizije skupine opravili revizorji tretjih držav, zakoniti revizorji,
revizijski subjekti tretjih držav ali revizijska podjetja, in hrani
dokumentacijo svojega pregleda. Dokumentacija, ki jo hrani revizor skupine,
ustreznemu pristojnemu organu omogoča, da ustrezno pregleda delo revizorja
skupine. Za namene točke (c) prvega pododstavka
se revizor skupine z revizorji tretjih držav, zakonitimi revizorji,
revizijskimi subjekti tretjih držav ali revizijskimi podjetji dogovori, da mu
med izvajanjem revizije konsolidiranih računovodskih izkazov predložijo
ustrezno dokumentacijo, da se lahko revizor skupine opre na delo navedenih
revizorjev tretjih držav, zakonitih revizorjev, revizijskih subjektov tretjih
držav ali revizijskih podjetij. 2. Kadar revizor skupine ne more
izpolniti zahteve iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1,
sprejme ustrezne ukrepe in o tem obvesti pristojni organ iz
člena 35(1). Taki ukrepi lahko vključujejo neposredno ali zunanje
izvajanje dodatnih dejavnosti obvezne revizije v ustreznem odvisnem podjetju
subjekta javnega interesa. 3. Kadar se za revizorja skupine
izvede pregled zagotavljanja kakovosti ali preiskava v zvezi z obvezno revizijo
konsolidiranih računovodskih izkazov skupine podjetij, katerih nadrejeno
podjetje je subjekt javnega interesa, revizor skupine na zahtevo predloži
pristojnemu organu ustrezno dokumentacijo, ki jo hrani v zvezi z revizijskim
delom, ki so ga za namen revizije skupine opravili revizorji tretjih držav,
zakoniti revizorji, revizijski subjekti tretje države ali revizijska podjetja,
vključno z delovnimi papirji v zvezi z revizijo skupine. Pristojni organ dodatno dokumentacijo v zvezi z
revizijskim delom, ki so ga za namen revizije skupine opravili zakoniti
revizorji ali revizijska podjetja, zahteva od ustreznih pristojnih organov v
skladu s poglavjem III naslova IV te uredbe. Kadar revizijo dela skupine podjetij izvajajo
revizorji ali revizijski subjekti iz tretje države, pristojni organ dodatno
dokumentacijo v zvezi z revizijskim delom, ki so ga opravili revizorji tretje
države ali revizijski subjekti tretje države, zahteva od ustreznih pristojnih
organov iz tretjih držav na podlagi delovnih dogovorov iz člena 47
Direktive 2006/43/ES. Ne glede na tretji pododstavek je v primeru, v
katerem revizijo sestavnega dela skupine podjetij izvedejo revizorji ali
revizijski subjekti iz tretje države, s katero ni bil sklenjen delovni dogovor
iz člena 47 Direktive 2006/43/ES, revizor skupine odgovoren tudi
za to, da na zahtevo ustrezno zagotovi dodatno dokumentacijo o revizijskem
delu, ki so ga opravili revizorji ali revizijski subjekti iz tretje države,
vključno z delovnimi papirji v zvezi z revizijo skupine. Da bi to lahko
zagotovil, hrani revizor skupine kopijo takšne dokumentacije ali se dogovori z
revizorji ali revizijskimi subjekti tretjih držav o primernem in neomejenem
dostopu na zahtevo ali sprejme druge ustrezne ukrepe. Če je prenos
delovnih papirjev iz tretje države revizorju skupine preprečen zaradi
pravnih ali drugih razlogov, vključuje dokumentacija, ki jo hrani revizor
skupine, dokazila, da je izvedel ustrezne postopke za pridobitev dostopa do
revizijske dokumentacije, ter v primeru ovir, ki niso pravne in izhajajo iz
zakonodaje tretje države, dokazila o takšni oviri. Člen 19 Pregled notranjega obvladovanja kakovosti 1. Pred izdajo poročil iz
členov 22 in 23 se izvede pregled notranjega obvladovanja
kakovosti, da se ugotovi, ali je priprava mnenja in sklepov, ki jih je zakoniti
revizor ali ključni revizijski partner podal v osnutkih teh poročil,
ustrezna 2. Pregled notranjega
obvladovanja kakovosti izvede pregledovalec notranjega obvladovanja kakovosti.
Tak pregledovalec je zakoniti revizor, ki ne sodeluje pri izvajanju obvezne
revizije, s katero je pregled notranjega obvladovanja kakovosti povezan. 3. Pri pregledu notranjega
obvladovanja kakovosti pregledovalec evidentira vsaj: (a) ustne in pisne informacije, s katerimi
zakoniti revizor ali ključni revizijski partner utemelji glavne ugotovitve
izvedenih revizijskih postopkov in sklepe na podlagi navedenih ugotovitev, pri
čemer te informacije zagotovi na lastno pobudo ali na zahtevo
pregledovalca notranjega obvladovanja kakovosti; (b) revidirane računovodske izkaze; (c) glavne ugotovitve izvedenih revizijskih
postopkov in sklepe na podlagi navedenih ugotovitev; (d) mnenja zakonitega revizorja ali
ključnega revizijskega partnerja, ki so navedena v osnutkih poročil
iz členov 22 in 23. 4. Pri pregledu notranjega
obvladovanja kakovosti se ocenijo vsaj naslednji elementi: (a) neodvisnost zakonitega revizorja ali
revizijskega podjetja od revidiranega subjekta; (b) pomembna tveganja, ki jih je med
izvajanjem obvezne revizije opredelil zakoniti revizor ali ključni
revizijski partner, in ukrepi, ki jih je sprejel za ustrezno obvladovanje
navedenih tveganj; (c) obrazložitev zakonitega revizorja ali
ključnega revizijskega partnerja, zlasti v zvezi z vsebino in pomembnimi
tveganji iz točke (b); (d) vse zahteve za svetovanje zunanjih
strokovnjakov in upoštevanje takega svetovanja; (e) vrsta in obseg odpravljenih in
neodpravljenih napačnih navedb v računovodskih izkazih, ki so bile
ugotovljene med izvajanjem revizije; (f) teme razprav z revizijsko komisijo ter z
upravnimi in/ali nadzornimi organi revidiranega subjekta; (g) teme razprav s pristojnimi organi in,
kadar je ustrezno, z drugimi tretjimi osebami; (h) ali izbrani dokumenti in informacije iz
spisa zadostno izražajo stališča zaposlenih, ki so sodelovali pri
reviziji, in ali taki dokumenti in informacije utemeljujejo mnenje zakonitega
revizorja ali ključnega revizijskega partnerja, ki je podano v osnutkih
poročil iz členov 22 in 23. 5. Pregledovalec notranjega
obvladovanja kakovosti o rezultatih pregleda notranjega obvladovanja kakovosti
razpravlja z zakonitim revizorjem ali ključnim revizijskim partnerjem.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje določi postopek, ki se izvede,
kadar se pregledovalec in zakoniti revizor ali ključni revizijski partner
ne strinjata o rezultatih pregleda. 6. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje evidentira rezultate pregleda notranjega obvladovanja
kakovosti in podatke, ki so podlaga za navedene rezultate. Člen 20 Uporaba mednarodnih revizijskih standardov Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja pri
izvajanju obvezne revizije subjektov javnega interesa upoštevajo mednarodne
revizijske standarde iz člena 26 Direktive 2006/43/ES, če
so navedeni standardi v skladu z zahtevami iz te uredbe. POGLAVJE IV REVIZIJSKO POROČANJE Člen 21 Rezultati obvezne revizije Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
predloži rezultate obvezne revizije v naslednjih poročilih: –
revizijskem poročilu v skladu s
členom 22; –
dodatnem poročilu revizijski komisiji v skladu
s členom 23. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
predloži rezultate obvezne revizije revizijski komisiji revidiranega subjekta v
skladu s členom 24 in nadzornikom subjektov javnega interesa v skladu
s členom 25. Člen 22 Revizijsko poročilo 1. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje predloži rezultate obvezne revizije subjekta javnega
interesa v revizijskem poročilu. 2. Revizijsko poročilo je v
pisni obliki. V njem je treba vsaj: (a) opredeliti subjekt, katerega letni ali
konsolidirani računovodski izkazi so revidirani; (b) podrobno opredeliti letne ali
konsolidirane računovodske izkaze ter datum in obdobje, ki ga zajemajo; (c) če so bila pregledana dodatna
poročila, pojasniti obseg takšnega pregleda; (d) opredeliti, kateri organ revidiranega
subjekta je imenoval zakonite revizorje ali revizijska podjetja; (e) navesti datum imenovanja in celotno
obdobje neprekinjenega posla, vključno s prejšnjimi obnovitvami in
ponovnimi imenovanji; (f) navesti, da je bila obvezna revizija
opravljena v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi iz
člena 20; (g) opredeliti okvir računovodskega
poročanja, ki je bil uporabljen pri pripravi računovodskih izkazov; (h) opisati uporabljeno metodologijo,
vključno z obsegom, v katerem je bila bilanca stanja preverjena neposredno
ter v katerem je bilo izvedeno preskušanje sistema in skladnosti; (i) pojasniti vsa odstopanja pri vrednotenju
preskušanja podatkov in skladnosti v primerjavi s prejšnjim letom, tudi če
so prejšnje leto obvezno revizijo opravili drugi zakoniti revizorji ali
revizijska podjetja; (j) določiti podrobnosti v zvezi s
stopnjo pomembnosti, uporabljeno za izvajanje obvezne revizije; (k) opredeliti ključna področja
tveganja glede pomembne napačne navedbe v letnih ali konsolidiranih
računovodskih izkazih, vključno s pomembnimi računovodskimi
ocenami ali področji negotovosti merjenja; (l) zagotoviti navedbo položaja revidiranega
subjekta ali, v primeru obvezne revizije konsolidiranih računovodskih
izkazov, nadrejenega podjetja in skupine, zlasti oceno sposobnosti subjekta ali
nadrejenega podjetja in skupine za izpolnitev svojih obveznosti v bližnji
prihodnosti ter s tem za časovno neomejenost poslovanja; (m) oceniti sistem notranjega kontroliranja
subjekta ali, v primeru konsolidiranih računovodskih izkazov, nadrejenega
podjetja, vključno s pomembnimi pomanjkljivostmi notranjega kontroliranja,
ki so bile ugotovljene med obvezno revizijo, ter sistem knjigovodenja in
računovodenja; (n) pojasniti, v kakšnem obsegu je bila
obvezna revizija zasnovana za ugotavljanje nepravilnosti, vključno z
goljufijami; (o) navesti in pojasniti vse kršitve
računovodskih pravil ali kršitve zakonov ali akta o ustanovitvi,
odločitev v zvezi z računovodsko politiko in drugih zadev, ki so
bistvene za upravljanje subjekta; (p) potrditi, da je revizijsko mnenje v
skladu z dodatnim poročilom revizijski komisiji iz člena 23; (q) izjaviti, da nerevizijske storitve iz
člena 10(3) niso bile opravljene in da so bili zakoniti revizorji ali
revizijska podjetja pri izvajanju revizije popolnoma neodvisni. Kadar je
obvezno revizijo izvedlo revizijsko podjetje, je v poročilu opredeljen
vsak član skupine za revizijski posel ter navedena izjava, da so bili vsi
člani popolnoma neodvisni in niso imeli neposrednih ali posrednih
interesov v zvezi z revidiranim subjektom; (r) navesti nerevizijske storitve iz
člena 10(3)(b)(i) in (ii), za katere je revizijska komisija dovolila,
da jih zakoniti revizor ali revizijsko podjetje opravlja za revidirani subjekt; (s) navesti nerevizijske storitve iz
člena 10(3)(b)(iii) in (iv), za katere je pristojni organ iz
člena 35(1) dovolil, da jih zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
opravlja za revidirani subjekt; (t) predložiti mnenje, ki jasno navaja
mnenje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij o tem, ali letni ali
konsolidirani finančni izkazi zagotavljajo resničen in pošten vpogled
ter ali so pripravljeni v skladu z ustreznim okvirom računovodskega
poročanja in, če je to ustrezno, ali so letni ali konsolidirani
računovodski izkazi v skladu z zakonskimi zahtevami; revizijsko mnenje je
brez pridržka, s pridržkom ali negativno ali, če zakoniti revizorji ali
revizijska podjetja ne morejo podati revizijskega mnenja, odklonitev mnenja; V
primeru mnenja s pridržkom, negativnega mnenja ali odklonitve mnenja so v
poročilu pojasnjeni razlogi za takšno odločitev; (u) navesti morebitne zadeve, na katere
zakoniti revizorji ali revizijska podjetja posebej opozarjajo, ne da bi se zato
spremenilo revizijsko mnenje; (v) predložiti mnenje glede skladnosti
letnega poročila z letnimi računovodskimi izkazi za isto poslovno
leto; (w) opredeliti sedež zakonitih revizorjev ali
revizijskih podjetij. 3. Če je za izvajanje
obvezne revizije subjekta javnega interesa imenovan več kot en zakoniti
revizor ali revizijsko podjetje, se ti dogovorijo o rezultatih obvezne revizije
ter predložijo skupno poročilo in mnenje. V primeru nestrinjanja vsak
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ločeno predloži svoje mnenje.
Če en zakoniti revizor ali revizijsko podjetje predloži mnenje s
pridržkom, negativno mnenje ali odklonitev mnenja, se skupno mnenje šteje kot
mnenje s pridržkom, negativno mnenje ali odklonitev mnenja. V posebnem odstavku
vsak zakoniti revizor ali revizijsko podjetje navede razloge za nestrinjanje. 4. Revizijsko poročilo ni
daljše od štirih strani ali 10 000 znakov (brez presledkov). Ne
vključuje sklicevanj na dodatno poročilo revizijski komisiji iz
člena 23. 5. Revizijsko poročilo
podpišejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja in ga opremijo z datumom.
Kadar revizijsko podjetje izvaja obvezno revizijo, podpišejo revizijsko
poročilo vsaj zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo v imenu revizijskega
podjetja. 6. Člen 35 Direktive
[XXX] o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih
izkazih in povezanih poročil nekaterih oblik podjetij se ne uporablja za
revizijska poročila v zvezi s subjekti javnega interesa. 7. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje ne uporablja imena nobenega pristojnega organa na
način, ki bi namigoval ali nakazoval, da navedeni organ podpira ali
odobrava revizijsko poročilo. Člen 23 Dodatno poročilo revizijski komisiji 1. Zakoniti revizorji ali
revizijska podjetja, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa,
predložijo dodatno poročilo revizijski komisiji revidiranega subjekta. Če revidirani subjekt nima revizijske
komisije, se dodatno poročilo predloži organu, ki v revidiranem subjektu
izvaja enake funkcije. Revizijska komisija ali organ, ki izvaja enake
funkcije, sme dodatno poročilo predložiti poslovodnemu, upravnemu ali
nadzornemu organu revidiranega subjekta. Dodatno poročilo se razkrije na
skupščini delničarjev revidiranega subjekta, če tako odloči
poslovodni ali upravni organ revidiranega subjekta. 2. Dodatno poročilo
revizijski komisiji je v pisni obliki. V njem so podrobno in nedvoumno
pojasnjeni rezultati izvedene obvezne revizije, pri čemer je treba v njem
vsaj: (a) vključiti izjavo o neodvisnosti v
skladu s členom 22(2)(q); (b) opredeliti datume srečanj z
revizijsko komisijo ali organom, ki v revidiranem subjektu izvaja enake
funkcije; (c) opredeliti datume morebitnih srečanj
s poslovodnim, upravnim ali nadzornim organom revidiranega subjekta; (d) opisati postopek imenovanja; (e) opisati porazdelitev nalog med zakonite
revizorje in/ali revizijska podjetja; (f) navesti in pojasniti presoje o pomembni
negotovosti, zaradi katere je lahko vprašljiva sposobnost subjekta za
časovno neomejenost poslovanja; (g) natančno določiti, ali so
knjigovodenje, računovodenje, vsi revidirani dokumenti, letni ali
konsolidirani finančni izkazi in morebitna dodatna poročila ustrezni; (h) navesti in natančno pojasniti vse
primere neskladnosti, vključno s primeri nepomembnih navedb, če se
štejejo kot pomembne za izpolnjevanje nalog revizijske komisije; (i) oceniti metode vrednotenja, uporabljene
pri različnih postavkah letnih ali konsolidiranih računovodskih
izkazov, vključno z vplivom njihovih sprememb; (j) zagotoviti vse podrobnosti o vseh
jamstvih, patronatskih izjavah, zavezah o javni intervenciji in drugih
podpornih ukrepih, na katerih temelji ocena o časovni neomejenosti
poslovanja; (k) potrditi navzočnost pri analizi in
drugih primerih fizičnega preverjanja, če so bile takšne analize ali
preverjanja izvedeni; (l) navesti in pojasniti načela
konsolidacije v primeru obvezne revizije konsolidiranih računovodskih
izkazov; (m) navesti, katero revizijsko delo so
opravili revizorji tretjih držav, zakoniti revizorji, revizijski subjekti
tretjih držav ali revizijska podjetja v primeru obvezne revizije konsolidiranih
računovodskih izkazov; (n) navesti, ali je revidirani subjekt
predložil vse zahtevane obrazložitve in dokumente. 3. V primeru spora med imenovanimi
zakonitimi revizorji ali revizijskimi podjetji o revizijskih postopkih,
računovodskih pravilih ali katerem koli drugem vprašanju glede izvajanja
obvezne revizije se razlogi za takšen spor pojasnijo v dodatnem poročilu
revizijski komisiji. 4. Dodatno poročilo
revizijski komisiji podpišejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja in ga
opremijo z datumom. Kadar revizijsko podjetje izvaja obvezno revizijo,
podpišejo dodatno poročilo revizijski komisiji vsaj zakoniti revizorji, ki
izvajajo obvezno revizijo v imenu revizijskega podjetja. 5. Zakoniti revizorji ali
revizijska podjetja na zahtevo nemudoma zagotovijo dodatno poročilo
pristojnim organom. Člen 24 Nadzor obvezne revizije s strani revizijske
komisije Revizijska komisija subjekta javnega interesa
spremlja delo zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, ki izvajajo
obvezno revizijo. Zakoniti revizorji ali revizijska podjetja
poročajo revizijski komisiji o ključnih zadevah v zvezi z obvezno
revizijo, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranjega kontroliranja v zvezi
s postopkom računovodskega poročanja. Zakoniti revizorji ali
revizijska podjetja na zahtevo katere koli stranke razpravljajo o teh zadevah z
revizijsko komisijo. Revizijska komisija obvesti upravni ali
nadzorni organ revidiranega subjekta o rezultatu obvezne revizije. Revizijska
komisija pojasni, kako je obvezna revizija prispevala k celovitosti
računovodskega poročanja in kakšno vlogo je imela v tem postopku. Če je revidirani subjekt oproščen
obveznosti, da ima revizijsko komisijo, revidirani subjekt odloči, kateri
organ subjekta sodeluje z zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem zaradi
izpolnjevanja obveznosti iz tega odstavka. Člen 25 Poročilo nadzornikom subjektov javnega
interesa 1. Brez poseganja v
člen 55 Direktive 2004/39/ES, člen 53
Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta[34],
člen 15(4) Direktive 2007/64/ES, člen 106
Direktive 2009/65/ES, prvi odstavek člena 3
Direktive 2009/110/ES in člen 72 Direktive 2009/138/ES
Evropskega parlamenta in Sveta[35] je zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo subjekta javnega interesa,
dolžan pristojnim organom, ki nadzorujejo subjekte javnega interesa, takoj
poročati o vsakem dejstvu ali sklepu v zvezi z navedenim subjektom javnega
interesa, ki ga odkrije med izvajanjem navedene obvezne revizije in ki bi lahko
pomenil kar koli od naslednjega: (a) bistveno kršitev zakonov ali drugih
predpisov, ki, kadar je to ustrezno, določajo pogoje za izdajo dovoljenj
ali ki posebej urejajo opravljanje dejavnosti takšnih subjektov javnega
interesa; (b) ogrožanje nemotenega poslovanja subjekta
javnega interesa; (c) zavrnitev potrditve računovodskih
izkazov ali izražanje zadržkov. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje je dolžno
poročati tudi o vseh dejstvih in sklepih, ki jih odkrije med izvajanjem
obvezne revizije podjetja, ki je tesno povezano s subjektom javnega interesa,
za katerega prav tako izvaja obvezno revizijo. 2. Pristojni organi, ki
nadzorujejo kreditne institucije in zavarovalnice, vzpostavijo reden dialog z
zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji, ki izvajajo obvezno revizijo
navedenih institucij in zavarovalnic. Za lažje izvajanje nalog iz prvega pododstavka EBA
in EIOPA izdata smernice za pristojne organe, ki nadzorujejo kreditne
institucije in zavarovalnice, v skladu s členom 16 Uredbe (EU)
št. 1093/2010 in Uredbe (EU) št. 1094/2010. 3. Če zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje v dobri veri pristojnemu organu razkrije kakršno koli
dejstvo ali sklep iz odstavka 1 ali kakršno koli dejstvo med dialogom iz
odstavka 2, se takšno razkritje ne šteje za kršitev katere koli pogodbene ali
pravne omejitve glede razkritja informacij in zaradi njega take osebe na noben
način ne postanejo odgovorne. POGLAVJE V PREGLEDNO
Poročanje zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ter vodenje evidenc Člen 26 Razkritje finančnih informacij 1. Revizijsko podjetje, ki
izvaja obvezne revizije subjektov javnega interesa, objavi svoje letno
finančno poročilo iz člena 4(2) Direktive 2004/109/ES
najpozneje štiri mesece po koncu vsakega poslovnega leta. Zakoniti revizorji, ki izvajajo obvezne revizije
subjektov javnega interesa, objavijo svoj letni izkaz poslovnega izida. 2. V letnem finančnem
poročilu in letnem izkazu poslovnega izida je naveden skupni promet,
razdeljen na plačila za obvezne revizije letnih in konsolidiranih
računovodskih izkazov subjektov javnega interesa ter subjektov, ki so
vključeni v skupino podjetij, katerih nadrejeno podjetje je subjekt
javnega interesa, plačila za obvezne revizije letnih in konsolidiranih
računovodskih izkazov drugih subjektov ter plačila za povezane
storitve finančne revizije iz člena 10(2). Letno finančno poročilo ali letni izkaz
poslovnega izida se revidira v skladu z določbami te uredbe. 3. Kadar je zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje vključeno v mrežo, zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje v letnem finančnem poročilu ali kot prilogo k letnemu izkazu
poslovnega izida zagotovi naslednje dodatne informacije: (a) imena vseh zakonitih revizorjev ali
revizijskih podjetij, ki so vključena v mrežo; (b) države, v katerih posamezni zakoniti
revizor ali revizijsko podjetje, ki je vključeno v mrežo, izpolnjuje
pogoje za zakonitega revizorja ali ima svoj sedež, glavno upravo ali glavno
poslovno enoto; (c) skupni promet, ki ga z obveznimi
revizijami letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ustvarijo
zakoniti revizorji ter revizijska podjetja, ki so vključena v mrežo; (d) revidirane konsolidirane
računovodske izkaze za mrežo in, kadar mrežo upravlja pravna oseba,
revidirane računovodske izkaze te pravne osebe, ki so pripravljeni v
skladu s členom 4(3) Direktive 2004/109/ES. Ne glede na prvi pododstavek zakonitemu revizorju
ali revizijskemu podjetju ni treba zagotoviti dodatnih informacij, kadar jih
razkrije pravna oseba, ki upravlja mrežo, ali drug predstavnik mreže. V tem
primeru zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v prilogi k letnemu izkazu
poslovnega izida ali letnemu finančnemu poročilu navede, kje so
navedene informacije dostopne. 4. Letno finančno
poročilo ali letni izkaz poslovnega izida se objavi na spletni strani
zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja in je na navedeni spletni strani
na voljo vsaj pet let. Zakoniti revizorji in
revizijska podjetja sporočijo pristojnim organom, da je letni izkaz
poslovnega izida ali letno finančno poročilo objavljeno na spletnih
straneh zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja. Člen 27 Poročilo o preglednosti 1. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje, ki izvaja obvezne revizije subjektov javnega interesa,
objavi letno poročilo o preglednosti najpozneje tri mesece po koncu
vsakega poslovnega leta. Letno poročilo o preglednosti se objavi na
spletni strani zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja in je na navedeni
spletni strani na voljo vsaj pet let. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje sme svoje
objavljeno poročilo o preglednosti posodobiti. V tem primeru revizor ali
podjetje navede, da je to posodobljena različica poročila, pri
čemer izvirna različica poročila ostane na voljo na spletni
strani. Zakoniti revizorji in revizijska podjetja
sporočijo ESMA in pristojnim organom, da je poročilo o preglednosti objavljeno
na spletni strani zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja ali da je
posodobljeno, če je primerno. 2. Letno poročilo o
preglednosti vključuje vsaj naslednje: (a) opis pravne strukture in lastništva
revizijskega podjetja; (b) kadar je zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje vključeno v mrežo, opis mreže ter njene pravne in strukturne
ureditve; (c) opis upravne strukture revizijskega
podjetja; (d) opis sistema notranjega obvladovanja
kakovosti revizijskega podjetja in izjavo upravnega ali poslovodnega organa o
učinkovitosti njegovega delovanja; (e) navedbo, kdaj je bil izveden zadnji
pregled zagotavljanja kakovosti iz člena 40; (f) seznam subjektov javnega interesa, za
katere je zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izvedlo obvezne revizije v
prejšnjem poslovnem letu, in seznam subjektov, od katerih zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje prejema več kot 5 % letnih prihodkov; (g) izjavo o postopkih zagotavljanja
neodvisnosti zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, ki potrjuje tudi,
da je bil opravljen notranji pregled upoštevanja zahtev za neodvisnost; (h) izjavo o politiki zakonitega revizorja
ali revizijskega podjetja v zvezi s stalnim izobraževanjem zakonitih revizorjev
iz člena 13 Direktive 2006/43/ES; (i) informacije o osnovi za prejemke
partnerjev v revizijskih podjetjih; (j) opis politike glede menjave
ključnih revizijskih partnerjev in osebja v skladu s členom 33(5);
(k) po potrebi izjavo o upravljanju. V izrednih okoliščinah se lahko zakoniti
revizor ali revizijsko podjetje odloči, da ne bo razkrilo zahtevanih
informacij iz točke (f) prvega pododstavka v obsegu, potrebnem za
omilitev neizbežne in pomembne nevarnosti za osebno varnost katere koli osebe.
Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko pristojnemu organu dokaže obstoj
takšne nevarnosti. 3. Poročilo o preglednosti podpiše
zakoniti revizor ali revizijsko podjetje. Člen 28 Izjava o upravljanju 1. Kadar revizijsko podjetje
ustvari več kot eno tretjino svojih letnih prihodkov od revizije z
revizijo subjektov javnega interesa, objavi izjavo o upravljanju. Navedena
izjava se kot poseben oddelek vključi v poročilo o preglednosti. 2. Izjava o upravljanju
vključuje vsaj naslednje informacije: (a) sklicevanje na vsaj enega od naslednjih
dokumentov: (i) kodeks o sodelovanju pri upravljanju, ki
velja za revizijsko podjetje; (ii) kodeks o sodelovanju pri upravljanju,
ki ga revizijsko podjetje prostovoljno uporablja; (iii) vse ustrezne informacije o praksi
sodelovanja pri upravljanju, ki presega zahteve nacionalne zakonodaje. Kadar so vključene informacije iz
točk (i) in (ii), revizijsko podjetje navede tudi, kje so
ustrezna besedila javno dostopna. Kadar so vključene informacije iz
točke (iii), revizijsko podjetje objavi svoje prakse sodelovanja pri
upravljanju. Če za revizijsko podjetje ne velja kodeks o
sodelovanju pri upravljanju in ga ne uporablja prostovoljno, to dejstvo navede;
(b) obseg, v katerem revizijsko podjetje v
skladu z nacionalno zakonodajo odstopa od kodeksa o sodelovanju pri upravljanju
iz točke (a)(i) ali (ii), obrazložitev revizijskega podjetja, od
katerih delov kodeksa o sodelovanju pri upravljanju odstopa, in
o razlogih za odstopanje. Kadar se revizijsko podjetje odloči, da ne
bo uporabljalo nobene določbe kodeksa o sodelovanju pri upravljanju
iz točke (a)(i) ali (ii), pojasni razloge za tako ravnanje; (c) opis glavnih značilnosti sistemov
notranjega kontroliranja in obvladovanja tveganj v podjetju v povezavi s
postopkom računovodskega poročanja; (d) naslednje informacije: (i) pomembne neposredne in posredne deleže
glasovalnih pravic, ki znašajo najmanj 5 % vseh glasovalnih pravic v
revizijskem podjetju, vključno s posrednimi deleži glasovalnih pravic prek
piramidnih struktur in navzkrižnimi deleži glasovalnih pravic; (ii) opredelitev imetnikov vseh posebnih
kontrolnih pravic in opis navedenih pravic, ne glede na to, ali te pravice
izhajajo iz katerih koli vrednostnih papirjev, pogodbe ali drugih virov; (iii) vse omejitve v zvezi z glasovalnimi
pravicami, vključno z omejitvami glasovalnih pravic imetnikov posameznega
deleža ali števila glasov, rokov za uveljavljanje glasovalnih pravic; (iv) predpise, ki urejajo imenovanje in
zamenjavo članov uprave ter spremembe statuta; (v) pooblastila članov uprave; (e) delovanje skupščine delničarjev
ali imetnikov glasovalnih pravic in njihova ključna pooblastila ter opis
pravic delničarjev ali imetnikov glasovalnih pravic in kako jih lahko
uveljavljajo, razen če je to že v celoti opredeljeno z nacionalnimi zakoni
in drugimi predpisi; (f) sestava in delovanje upravnih,
poslovodnih in nadzornih organov ter njihovih odborov. Člen 29 Obveščanje pristojnih organov Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vsako
leto zagotovi svojemu pristojnemu organu seznam revidiranih subjektov javnega
interesa glede na prihodek, ki ga ustvarjajo. Člen 30 Vodenje evidenc Zakoniti revizorji in revizijska podjetja
hranijo dokumente in informacije iz člena 6(1), člena 9(3),
člena 11(3) in (4), člena 16(2) do (6),
člena 17(1) in (2), člena 18(1) in (3),
člena 19(3) do (6), členov 22, 23 in 24,
člena 25(1) in (2), člena 29, člena 32(2),
(3), (5) in (6), člena 33(6) ter člena 43(4) pet let
po njihovi pripravi. Države članice lahko v skladu s svojimi
predpisi o varstvu osebnih podatkov ter upravnimi in sodnimi postopki
zahtevajo, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja hranijo dokumente in
informacije iz prvega pododstavka dlje. Naslov III Imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih
podjetij s strani subjektov javnega interesa Člen 31 Revizijska komisija 1. Vsi subjekti javnega interesa
imajo revizijsko komisijo. Revizijsko komisijo sestavljajo neizvršni člani
upravnega organa in/ali člani nadzornega organa revidiranega subjekta
in/ali člani, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidiranega
subjekta ali, pri subjektih brez delničarjev, enakovredni organ. Vsaj en član revizijske komisije je
usposobljen za računovodstvo, drug član pa za računovodstvo
in/ali revizijo. Vsi člani komisije so ustrezno usposobljeni za
področje delovanja revidiranega subjekta. Večina članov revizijske komisije je
neodvisnih. Predsednika revizijske komisije imenujejo njeni člani in je
neodvisen. 2. Ne glede na odstavek 1
tega člena lahko v subjektih javnega interesa, ki izpolnjujejo merila iz
točk (f) in (t) člena 2(1) Direktive 2003/71/ES
Evropskega parlamenta in Sveta[36], izvaja funkcije,
dodeljene revizijski komisiji, upravni ali nadzorni organ kot celota, pri
čemer predsednik takšnega organa, če je izvršni član, ni predsednik
revizijske komisije. 3. Ne glede na odstavek 1
se lahko naslednji subjekti javnega interesa odločijo, da ne bodo imeli
revizijske komisije: (a) vsak subjekt javnega interesa, ki je
odvisno podjetje v skladu s členom 1 Direktive 83/349/EGS,
če subjekt izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 4 navedenega
člena na ravni skupine; (b) vsak subjekt javnega interesa, ki je
kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje
(KNPVP) iz člena 1(2) Direktive 2009/65/ES ali alternativni investicijski
sklad (AIF) iz člena 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU; (c) vsak subjekt javnega interesa, katerega
izključna poslovna dejavnost je izdajanje s premoženjem zavarovanih
vrednostnih papirjev iz člena 2(5) Uredbe Komisije (ES)
št. 809/2004[37]; (d) vsaka kreditna institucija v skladu s
členom 1(1) Direktive 2006/48/ES, katere delnice niso
uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice v
skladu s točko 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES in
ki je na stalen ali ponavljajoč način izdajala le dolžniške
vrednostne papirje, uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu, če je
skupna nominalna vrednost vseh takšnih dolžniških vrednostnih papirjev manj kot
100 000 000 EUR in ni objavila prospekta v skladu z
Direktivo 2003/71/ES. Subjekti javnega interesa iz točk (b)
in (c) javnosti pojasnijo razloge, zaradi katerih meni, da ni ustrezno
imeti revizijske komisije ali upravnega ali nadzornega organa,
pooblaščenega za izvajanje funkcij revizijske komisije. 4. Ne glede na odstavek 1
se lahko subjekt javnega interesa, ki ima organ, ki opravlja enake funkcije kot
revizijska komisija ter je bil ustanovljen in deluje v skladu z določbami,
veljavnimi v državi članici, v kateri je subjekt, ki ga je treba
revidirati, registriran, odloči, da ne bo imel revizijske komisije. V
takem primeru subjekt razkrije, kateri organ izvaja navedene funkcije in kako
je sestavljen. 5. Brez poseganja v odgovornost
članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa ali drugih
članov, ki jih imenuje skupščina delničarjev revidiranega
subjekta, revizijska komisija med drugim: (a) spremlja postopek računovodskega
poročanja in pripravi priporočila ali predloge za zagotovitev njegove
celovitosti; (b) spremlja učinkovitost sistemov
notranjega kontroliranja v podjetju, notranje revizije, če obstaja, in
obvladovanja tveganja; (c) spremlja obvezno revizijo letnih in
konsolidiranih računovodskih izkazov ter nadzoruje popolnost in celovitost
osnutkov revizijskih poročil v skladu s členoma 22 in 23; (d) pregleduje in spremlja neodvisnost
zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij v skladu s členi 5 do
11, zlasti opravljanje dodatnih storitev za revidirani subjekt v skladu s
členom 10; (e) odgovarja za postopek izbire zakonitih
revizorjev ali revizijskih podjetij in priporoči zakonite revizorje ali
revizijska podjetja, ki so imenovana v skladu s členom 32; (f) po preučitvi vsakega posameznega
primera za zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje odobri opravljanje
storitev iz člena 10(3)(b)(i) in (ii) te uredbe revidiranemu
subjektu. Člen 32 Imenovanje zakonitih revizorjev ali
revizijskih podjetij 1. Za uporabo člena 37
Direktive 2006/43/ES se za imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih
podjetij s strani subjektov javnega interesa uporabljajo pogoji iz
odstavkov 2 do 5 tega člena. Kadar se uporablja člen 37(2) Direktive
2006/43/ES, subjekt javnega interesa obvesti pristojni organ o uporabi drugih
sistemov ali načinov iz navedenega člena. 2. Revizijska komisija predloži
upravnemu ali nadzornemu odboru revidiranega subjekta priporočilo za imenovanje
zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij. Revizijska komisija utemelji
svoje priporočilo. Priporočilo vsebuje vsaj dve možnosti za
revizijski posel, pri čemer revizijska komisija ustrezno utemelji izbiro
ene od možnosti, razen če priporočilo zadeva obnovitev revizijskega
posla v skladu z drugim pododstavkom člena 33(1). Kadar priporočilo zadeva obnovitev
revizijskega posla v skladu z drugim pododstavkom člena 33(1),
revizijska komisija pri pripravi priporočila upošteva vse ugotovitve in
sklepe o priporočenem zakonitem revizorju ali revizijskem podjetju iz
člena 40(6), ki jih je pristojni organ objavil v skladu s
členom 44(d). Revizijska komisija v priporočilu navede, da
na njeno priporočilo ni vplivala nobena tretja oseba in da v zvezi z njim
ni sprejeta pogodbena klavzula iz odstavka 7. 3. Če priporočilo
revizijske komisije iz odstavka 2 tega člena ne zadeva obnovitve
revizijskega posla v skladu z drugim pododstavkom člena 33(1), se
pripravi na podlagi postopka izbire, ki ga organizira revidirani subjekt ob
upoštevanju naslednjih meril: (a) revidirani subjekt lahko pozove katere
koli zakonite revizorje ali revizijska podjetja, naj predložijo ponudbe za
opravljanje storitev obvezne revizije, če se upošteva člen 33(2)
in vsaj eden od pozvanih revizorjev ali podjetij v prejšnjem koledarskem letu
ni prejel več kot 15 % vseh plačil za revizijske storitve od
velikih subjektov javnega interesa v zadevni državi članici; (b) revidirani subjekt lahko izbere
način komunikacije s povabljenimi zakonitimi revizorji ali revizijskimi
podjetji, pri čemer mu ni treba objaviti javnega razpisa v Uradnem
listu Evropske unije in/ali nacionalnih uradnih listih ali časopisih; (c) revidirani subjekt pripravi razpisno
dokumentacijo za povabljene zakonite revizorje ali revizijska podjetja.
Navedena razpisna dokumentacija omogoča razumevanje poslovanja
revidiranega subjekta in vrsto obvezne revizije, ki jo je treba izvesti.
Razpisna dokumentacija vključuje pregledna in nediskriminacijska merila za
izbor, ki jih revidirani subjekt uporabi za oceno ponudb zakonitih revizorjev
ali revizijskih podjetij; (d) revidirani subjekt lahko opredeli
postopek izbire in se lahko med postopkom neposredno pogaja z zainteresiranimi
ponudniki; (e) kadar pristojni organi iz člena 35 v skladu z nacionalno
zakonodajo ali zakonodajo Unije zahtevajo, da zakoniti revizorji in revizijska
podjetja izpolnjujejo nekatere standarde kakovosti, se ti standardi
vključijo v razpisno dokumentacijo; (f) revidirani subjekt oceni ponudbe
zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij v skladu z merili za izbor, ki so
predhodno določena v razpisni dokumentaciji. Revidirani subjekt pripravi
poročilo o rezultatih izbirnega postopka, ki ga ovrednoti revizijska
komisija. Revidirani subjekt in revizijska komisija upoštevata vsa
poročila o inšpekcijskem pregledu prijavljenega zakonitega revizorja ali
revizijskega podjetja iz člena 40(6), ki jih objavijo pristojni
organi v skladu s členom 44(d); (g) revidirani subjekt lahko pristojnemu
organu iz člena 35 dokaže, da je bil postopek izbire izveden
pravično. Revizijski odbor je odgovoren za postopek izbire
iz prvega pododstavka. Za namene točke (a) prvega pododstavka
pristojni organ iz člena 35(1) objavi seznam zadevnih revizorjev in
revizijskih podjetij, ki se vsako leto posodobi. Za ustrezne izračune
pristojni organ uporabi informacije, ki jih v skladu s členom 28
predložijo zakoniti revizorji in revizijska podjetja. 4. Subjektom javnega interesa,
ki izpolnjujejo merila iz točk (f) in (t) člena 2(1)
Direktive 2003/71/ES, ni treba uporabiti postopka izbire iz
odstavka 4. 5. Predlog upravnega ali
nadzornega odbora skupščini delničarjev ali članom revidiranega
subjekta glede imenovanja zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij
vključuje priporočilo revizijske komisije. Če se predlog upravnega ali nadzornega odbora
razlikuje od priporočila revizijske komisije, se v predlogu utemeljijo
razlogi za neupoštevanje priporočila revizijske komisije. 6. V primeru kreditne
institucije ali zavarovalnice upravni ali nadzorni odbor predloži osnutek
predloga pristojnemu organu iz člena 35(2). Pristojni organ iz
člena 35(2) ima pravico do veta na možnost, predlagano v
priporočilu. Vsako tako nasprotovanje se ustrezno utemelji. Če pristojni organ v predpisanem obdobju po
predložitvi priporočila revizijske komisije ne odgovori, se domneva, da se
s priporočilom strinja. 7. Vse pogodbene klavzule, ki
jih skleneta subjekt javnega interesa in tretja oseba ter ki skupščini
delničarjev ali članom navedenega subjekta v skladu s
členom 37 Direktive 2006/43/ES omejujejo izbiro na nekatere
kategorije ali sezname zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij za
izvajanje obvezne revizije navedenega subjekta, so nične in neveljavne. Subjekt javnega interesa obvesti pristojne organe
iz člena 35 o vsakem poskusu tretje osebe, da bi uvedla takšno
pogodbeno klavzulo ali drugače vplivala na odločitev skupščine
delničarjev o izbiri zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja. 8. Kadar je revidirani subjekt
oproščen obveznosti, da ima revizijsko komisijo, odloči, kateri organ
subjekta izvaja njene funkcije zaradi izpolnjevanja obveznosti iz tega
člena. 9. Države članice lahko odločijo,
da subjekti javnega interesa v nekaterih okoliščinah imenujejo najmanjše
število zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij, in določijo pogoje,
ki urejajo odnose med imenovanimi revizorji ali podjetji. Če država članica določi takšno
zahtevo, o tem obvesti Komisijo in ESMA. 10. Za lažje izvajanje naloge
revidiranega subjekta v zvezi z organizacijo postopka izbire za imenovanje
zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, EBA, EIOPA in ESMA v skladu s
členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU)
št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdajo smernice za
subjekte javnega interesa o merilih, ki urejajo postopek izbire iz
odstavka 3. Člen 33 Trajanje revizijskega posla 1. Subjekt javnega interesa
imenuje zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje za začetni posel, ki
ni krajši od dveh let. Subjekt javnega interesa lahko ta posel obnovi le
enkrat. Oba združena posla nista daljša od 6 let. Kadar sta bili za posel, ki je trajal
neprekinjenih 6 let, imenovana dva zakonita revizorja oziroma dve revizijski
podjetji, lahko posel vsakega zakonitega revizorja oziroma revizijskega
podjetja traja največ 9 let. 2. Po izteku najdaljšega
dovoljenega trajanja poslov iz odstavka 1 zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje ali kateri koli član njegovega omrežja v Uniji, kjer je ustrezno,
ne izvede obvezne revizije zadevnega subjekta javnega interesa najmanj štiri
leta. 3. Z odstopanjem od odstavkov 1
in 2 lahko subjekt javnega interesa izjemoma zaprosi pristojni organ iz
člena 35(1), naj odobri podaljšanje za ponovno imenovanje zakonitega
revizorja ali revizijskega podjetja za dodatni posel. Če sta imenovana dva
zakonita revizorja ali dve revizijski podjetji, ta tretji posel ne sem trajati
več kot tri leta. Če je imenovan en zakoniti revizor oziroma eno
revizijsko podjetje, ta tretji posel ne sme trajati več kot dve leti. 4. Ključni revizijski
partnerji, odgovorni za izvajanje obvezne revizije, prekinejo sodelovanje pri
obvezni reviziji revidiranega subjekta po sedmih letih od datuma imenovanja.
Pri obvezni reviziji revidiranega subjekta lahko ponovno sodelujejo po najmanj
treh letih. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje vzpostavi
ustrezen mehanizem postopne menjave za osebje, ki najdlje sodeluje pri obvezni
reviziji, vključno vsaj z osebami, ki so registrirane kot zakoniti
revizorji. Mehanizem postopne menjave se izvaja po posameznih stopnjah na
podlagi menjave posameznikov in ne na podlagi menjave celotne skupine.
Mehanizem je sorazmeren glede na obseg in razsežnost dejavnosti zakonitega
revizorja ali revizijskega podjetja. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje lahko
pristojnemu organu dokaže, da se takšen mehanizem učinkovito uporablja ter
je prilagojen obsegu in razsežnosti dejavnosti zakonitega revizorja ali
revizijskega podjetja. 5. Kadar zakonitega revizorja
ali revizijsko podjetje nadomesti drug zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje, zagotovi prejšnji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje novemu
zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju dokument o primopredaji z
ustreznimi informacijami. Takšen dokument vključuje ustrezne informacije o
revidiranem subjektu, ki so lahko upravičeno potrebne za razumevanje vrste
poslovanja in notranje organizacije revidiranega subjekta ter za zagotovitev
nemotene obvezne revizije in primerljivosti z revizijami, izvedenimi v
prejšnjih letih. Prejšnji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
zagotovi novemu zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju tudi dostop do
dodatnih poročil revizijski komisiji iz člena 23 iz preteklih
let in do vseh informacij, posredovanih pristojnim organom v skladu s
členoma 25 in 27. Prejšnji zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
lahko pristojnemu organu dokaže, da so bile te informacije predložene novemu
zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju. 6. ESMA pripravi osnutke
regulativnih tehničnih standardov, da določi tehnične zahteve za
vsebino dokumenta o primopredaji iz odstavka 6. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s
členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne
tehnične standarde iz odstavka 6. Člen 34 Razrešitev ali odstop zakonitih revizorjev
ali revizijskih podjetij 1. Brez poseganja v
člen 38(1) Direktive 2006/43/ES revidirani subjekt in zakoniti
revizor ali revizijsko podjetje obvestita pristojni organ o razrešitvi ali
odstopu zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja v obdobju, za katero je
veljalo imenovanje, in ustrezno pojasnita razloge za razrešitev ali odstop. Kadar država članica v skladu s
členom 35(2) imenuje druge pristojne organe za namen naslova III
te uredbe, ta pristojni organ posreduje navedene informacije pristojnemu organu
iz člena 35(1). 2. Revizijska komisija, en ali
več delničarjev in pristojni organi iz člena 35(1) ali 35(2)
lahko pri nacionalnem sodišču vložijo zahtevek za razrešitev zakonitih
revizorjev ali revizijskih podjetij, če za to obstajajo utemeljeni
razlogi. Kadar se uporablja pogoj iz člena 6(2)
Direktive 2007/36/ES, se uporablja tudi za delničarje, ki izvajajo
pooblastilo iz prvega pododstavka. Kadar je revidirani subjekt oproščen
obveznosti, da ima revizijsko komisijo, revidirani subjekt odloči, kateri
organ subjekta izvaja njene funkcije za izpolnjevanje obveznosti iz tega
odstavka. Naslov IV Nadzor dejavnosti revizorjev in revizijskih podjetij,
ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa POGLAVJE I PRISTOJNI ORGANI Člen 35 Imenovanje pristojnih organov 1. Vsaka država članica
imenuje pristojni organ, ki je odgovoren za izvajanje nalog iz te uredbe in za
zagotavljanje, da se uporabljajo določbe te uredbe. Pristojni organ je eden od naslednjih organov: (a) pristojni organ iz člena 24(1)
Direktive 2004/109/ES; (b) pristojni organ iz
člena 24(4)(h) Direktive 2004/109/ES; (c) pristojni organ iz člena 32
Direktive 2006/43/ES. 2. Ne glede na odstavek 1
lahko države članice odločijo, da so za zagotovitev, da se
uporabljajo vse določbe naslova III te uredbe ali njihov del, po
potrebi odgovorni pristojni organi iz: (a) člena 24(1) Direktive 2004/109/ES; (b) člena 24(4)(h)
Direktive 2004/109/ES; (c) člena 40
Direktive 2006/48/ES; (d) člena 30
Direktive 2009/138/ES; (e) člena 20
Direktive 2007/64/ES; (f) člena 3(1)
Direktive 2009/110/ES; (g) člena 48
Direktive 2004/39/ES; (h) člena 97
Direktive 2009/110/ES; (h) člena 44
Direktive 2011/61/EU. 3. Kadar je v skladu z
odstavkoma 1 in 2 imenovan več kot en pristojni organ, so navedeni
organi organizirani tako, da so njihove naloge jasno dodeljene. 4. Odstavki 1, 2 in 3 ne
posegajo v možnost države članice, da vzpostavi posebno pravno in upravno
ureditev za čezmorska evropska ozemlja, za katerih zunanje zadeve je
pristojna navedena država članica. 5. Pristojnim organom se dodeli
zadostno število strokovno usposobljenega osebja in dovolj virov, da se jim
omogoči izpolnjevanje njihovih nalog iz te uredbe. 6. Države članice o
imenovanju pristojnih organov za namene te uredbe obvestijo druga drugo, EBA,
EIPA in ESMA v skladu z ustreznimi določbami uredb (EU)
št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter
Komisijo. ESMA te informacije združi in jih objavi. Člen 36 Pogoji neodvisnosti Pristojni organi in vsak organ, na katerega je
pristojni organ iz člena 35(1) prenesel naloge, je neodvisen od
zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Oseba ne sodeluje pri upravljanju navedenih
organov, če je v prejšnjih treh letih: (a) izvajala obvezne revizije subjektov
javnega interesa; (b) imela glasovalne pravice v
revizijskem podjetju; (c) bila član upravnega,
poslovodnega ali nadzornega organa revizijskega podjetja; (d) bila zaposlena v revizijskem
podjetju ali bila z njim drugače povezana. Financiranje navedenih organov je varno, pri
čemer zakoniti revizorji ali revizijska podjetja nanj nimajo neprimernega
vpliva. Člen 37 Poslovna skrivnost Za vse osebe, ki so zaposlene ali so bile
zaposlene pri pristojnih organih ali katerem koli organu, na katerega pristojni
organ iz člena 35(1) prenese naloge, vključno s strokovnjaki, ki
jih takšni organi pogodbeno zaposlijo, velja obveznost varovanja poslovne
skrivnosti. Informacije, za katere velja poslovna skrivnost, se ne smejo
razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen če tako določajo
obveznosti iz te uredbe ali zakonov, predpisov ali upravnih postopkov države
članice. Člen 38 Pooblastila pristojnih organov 1. Brez poseganja v
člena 40 in 41 pristojni organi in drugi javni organi države
članice pri izvrševanju svojih nalog v skladu s to uredbo ne posegajo v
vsebino revizijskih poročil. 2. Da lahko pristojni organi
opravljajo svoje naloge v skladu s to uredbo, imajo v skladu z nacionalno
zakonodajo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje
svojih funkcij. Svoja pooblastila izvajajo na naslednje načine: (a) neposredno; (b) v sodelovanju z drugimi organi; (c) na lastno odgovornost s prenosom na
subjekte, na katere so bile prenesene naloge v skladu s členom 35(1);
(d) z vložitvijo zahtevka pri pristojnih
pravosodnih organih. 3. Da lahko pristojni organi
opravljajo svoje naloge v skladu s to uredbo, imajo pri opravljanju svojih nadzornih
nalog v skladu z nacionalno zakonodajo pooblastila za: (a) dostop do vseh dokumentov v kakršni koli
obliki, ki so pomembni za izvajanje njihovih nalog, in za prejem ali
zagotovitev njihove kopije; (b) zahtevanje informacij od katere koli
osebe in po potrebi za poziv ter zaslišanje osebe, da pridobijo informacije; (c) opravljanje inšpekcijskih pregledov na
kraju samem s predhodno najavo ali brez nje; (d) zahtevanje evidenc o telefonskem in
podatkovnem prometu, ki jih obdelajo zakoniti revizorji in revizijska podjetja; (e) predložitev zadev v kazenski pregon; (f) zahtevek, da izvedenci opravijo
preverjanje ali preiskave; (g) sprejetje upravnih ukrepov in sankcij iz
člena 61. Pristojni organi lahko uporabijo pooblastila iz
prvega pododstavka le v zvezi z zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji,
ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa, osebami, ki sodelujejo
pri dejavnostih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki izvajajo
obvezno revizijo subjektov javnega interesa, revidiranimi subjekti, njihovimi
odvisnimi podjetji in povezanimi tretjimi osebami, tretjimi osebami, ki so jim
zakoniti revizorji in revizijska podjetja, ki izvajajo obvezno revizijo
subjektov javnega interesa, oddala v zunanje izvajanje nekatere funkcije ali dejavnosti,
ter osebami, ki so kakor koli drugače povezane z zakonitimi revizorji in
revizijskimi podjetji, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov javnega interesa,
ali sodelujejo z njimi. 4. Za zahtevek za evidence o
telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (d) odstavka 3 je
potrebno dovoljenje pravosodnega organa. 5. Kadar se v skladu z
nacionalnim pravom zahteva ali dovoli, da je zadruga v smislu iz
člena 2(14) Direktive 2006/43/ES ali drug podoben subjekt iz
člena 45 Direktive 86/635/EGS član neprofitnega
revizijskega subjekta, lahko pristojni organ iz člena 35(1)
odloči, da se za obvezno revizijo takega subjekta ne uporabljajo
določene določbe iz te uredbe pod pogojem, da zakoniti revizor, ki
opravlja obvezno revizijo, in osebe, ki bi zaradi svojega položaja lahko
vplivale na obvezno revizijo, izpolnjujejo načela neodvisnosti iz
Poglavja I te uredbe. Pri sprejemanju odločitve v zvezi s takimi
izjemnimi primeri neuporabe določenih določb iz te uredbe se, če
je to ustrezno, pristojni organ iz člena 35(1) posvetuje z nadzornim
organom zadruge ali podobnim subjektom. Pristojni organ iz člena 35(1) o
takih izjemnih primerih neuporabe določenih določb iz te uredbe
obvesti ESMA. Pristojni organ predloži ESMA seznam določb iz te uredbe, ki
se niso uporabile za obvezno revizijo subjektov iz odstavka 5, in razloge,
ki opravičujejo odobritev take neuporabe določb. 6. Obdelava osebnih podatkov, ki
so bili obdelani pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil v skladu s
tem členom, se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES. Člen 39 Sodelovanje z drugimi pristojnimi organi na
nacionalni ravni Pristojni organ, imenovan v skladu s
členom 35(1) in, kadar je to ustrezno, vsak organ, na katerega je
navedeni pristojni organ prenesel naloge, na nacionalni ravni sodeluje s: (a) pristojnimi organi, ki so odgovorni
za podelitev dovoljenj zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem ter
njihovo registracijo v skladu z Direktivo 2006/43/ES; (b) organi iz člena 35(2), ne
glede na to, ali so imenovani za pristojne organe za namene te uredbe ali ne; (c) enotami za finančni nadzor
obveščevalnimi enotami in pristojnimi organi iz členov 21
in 37 Direktive 2005/60/ES. POGLAVJE II ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, PREISKAVE,
SPREMLJANJE TRGA, NAČRTOVANJE UKREPOV OB NEPREDVIDLJIVIH DOGODKIH IN
PREGLEDNOST NALOG PRISTOJNIH ORGANOV Člen 40 Zagotavljanje kakovosti 1. V tem členu: (a) „inšpekcijski pregledi“ pomenijo preglede
zagotavljanja kakovosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, ki jih
vodi inšpektor in ki ne predstavljajo preiskave v skladu s členom 41;
(b) „inšpektor“ pomeni pregledovalca, ki
izpolnjuje zahteve iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 3
tega člena in je zaposlen pri pristojnem organu; (c) „strokovnjak“ pomeni fizično osebo,
ki ima posebno strokovno znanje o finančnih trgih, računovodskem
poročanju, revidiranju in drugih področjih, pomembnih za inšpekcijske
preglede, vključno z zakonitimi revizorji, ki izvajajo revizije. 2. Pristojni organi iz
člena 35(1) vzpostavijo učinkovit sistem za zagotavljanje
kakovosti revizij. Pristojni organ vsaj vsaka tri leta izvede
preglede zagotavljanja kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja,
ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa. 3. Pristojni organ je odgovoren
za sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga organizira tako, da je neodvisen od
pregledanih zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Pristojni organ ima naslednje odgovornosti, ki se
ne smejo prenesti na nobeno združenje ali organ, ki je povezan z
računovodsko ali revizijsko stroko: (a) odobritev in sprememba metodologij
inšpekcijskih pregledov, vključno s priročniki za inšpekcijske
preglede in nadaljnje spremljanje, metodologij poročanja in programov
rednih inšpekcijskih pregledov; (b) odobritev in sprememba poročil o
inšpekcijskih pregledih in nadaljnjem spremljanju; (c) odobritev in določitev inšpektorjev
za posamezen inšpekcijski pregled. Pristojni organ za sistem zagotavljanja kakovosti
nameni zadostna sredstva. 4. Pristojni organ zagotovi, da
se uvedejo ustrezne politike in postopki v zvezi z neodvisnostjo in
nepristranskostjo osebja, vključno z inšpektorji, ter upravljanjem sistema
inšpekcijskih pregledov. Pristojni organ pri imenovanju inšpektorjev
upošteva naslednja merila: (a) inšpektorji imajo ustrezno strokovno
izobrazbo in izkušnje na področju obvezne revizije in računovodskega
poročanja v povezavi s posebnim usposabljanjem za preglede zagotavljanja
kakovosti; (b) oseba, ki je zakoniti revizor, ki izvaja
revizije, ali je zaposlena ali drugače povezana z zakonitim revizorjem ali
revizijskim podjetjem, ne sme opravljati nalog inšpektorja; (c) oseba ne sme opravljati nalog inšpektorja
pri inšpekcijskem pregledu zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja vsaj
dve leti, odkar navedena oseba ni več partner zadevnega revizorja ali revizijskega
podjetja ali ni več zaposlena v zadevnem revizorju ali revizijskem
podjetju ali kako drugače povezana z njima; (d) inšpektorji izjavijo, da med njimi ter
zakonitim revizorjem in revizijskim podjetjem, ki ga pregledujejo, ni nasprotja
interesov. Če pristojni organ nima dovolj inšpektorjev,
lahko za izvajanje posameznih inšpekcijskih pregledov pogodbeno zaposli
strokovnjake. Prav tako lahko strokovnjaki pristojnim organom pomagajo, ko je
to nujno za pravilno izvedbo inšpekcijskega pregleda. V takih primerih
pristojni organi in strokovnjaki izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.
Strokovnjaki so neodvisni od strokovnih združenj in organov. 5. Inšpekcijski pregledi
vključujejo: (a) oceno zasnove sistema notranjega
obvladovanja kakovosti revizijskega podjetja ali zakonitega revizorja; (b) ustrezno preskušanje skladnosti postopkov
in pregled revizijskih spisov subjektov javnega interesa, da se preveri
učinkovitost sistema notranjega obvladovanja kakovosti; (c) oceno vsebine najnovejšega letnega
preglednega poročila, ki ga je objavil zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje v skladu s členom 27, ob upoštevanju ugotovitev
inšpekcijskega pregleda iz točk (a) in (b) tega odstavka. Pregledajo se vsaj naslednje politike in postopki
notranjega nadzora zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja: (a) skladnost zakonitega revizorja ali
revizijskega podjetja z veljavnimi revizijskimi standardi in standardi glede
obvladovanja kakovosti ter etičnimi zahtevami in zahtevami glede
neodvisnosti, vključno z zahtevami v zvezi s poglavjem IV
Direktive 2006/43/ES in členi 5 do 10 te uredbe, ter
ustreznimi zakoni in drugimi predpisi zadevne države članice; (b) količina in kakovost uporabljenih
sredstev, vključno s skladnostjo z zahtevami o stalnem izobraževanju iz
člena 13 Direktive 2006/43/ES; (c) skladnost z zahtevami o zaračunanih
plačilih za revizijske storitve iz člena 9. Za preskušanje skladnosti na podlagi analize
tveganja za neustrezno izvajanje obvezne revizije izbere vsaj večji del
revizijskih spisov. Pristojni organi redno pregledujejo tudi
metodologije, ki jih zakoniti revizorji in revizijska podjetja uporabljajo za
izvajanje obvezne revizije. Inšpekcijski pregledi so primerni in sorazmerni
glede na obseg in zapletenost dejavnosti pregledanega revizijskega podjetja ali
zakonitega revizorja. 6. Ugotovitve in sklepi
inšpekcijskega pregleda, na katerih temeljijo priporočila, vključno z
ugotovitvami in sklepi v zvezi s poročilom o preglednosti, se
sporočijo zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju, ki se pregleduje,
ter se skupaj z njim obravnavajo pred pripravo končnega poročila o
inšpekcijskem pregledu. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, ki se
pregleduje, v razumnem obdobju, ki ga določi pristojni organ, sprejme
nadaljnje ukrepe na podlagi priporočil inšpekcijskih pregledov. V primeru
priporočil glede sistema notranjega obvladovanja kakovosti revizijskega
podjetja to obdobje ni daljše od 12 mesecev. 7. V zvezi z inšpekcijskim
pregledom se pripravi poročilo, ki vsebuje glavne sklepe o pregledu
zagotavljanja kakovosti. Člen 41 Preiskava Pristojni organi iz člena 35(1)
vzpostavijo učinkovite sisteme preiskav za odkrivanje, popravljanje in
preprečevanje neustreznega izvajanja obvezne revizije subjektov javnega
interesa. Kadar pristojni organ za izvajanje posebnih
nalog pogodbeno zaposli strokovnjake, zagotovi, da med temi strokovnjaki in
zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem, ki se pregleduje, ni nasprotja
interesov. Člen 42 Spremljanje trga 1. Pristojni organi iz
člena 35(1) redno spremljajo razvoj na trgu za zagotavljanje storitev
obvezne revizije subjektom javnega interesa. Pristojni organi ocenijo zlasti: (a) tveganja zaradi visoke koncentracije,
vključno s propadom revizijskih podjetij z znatnim tržnim deležem,
motnjami pri zagotavljanju storitev obvezne revizije v posameznem sektorju ali
na medsektorski ravni, dodatnim kopičenjem tveganja na trgu in vplivom na
splošno stabilnost finančnega sektorja; (b) potrebo po sprejetju ukrepov za omilitev
navedenih tveganj. 2. Vsak pristojni organ do
X. X. 20XX [2 leti po začetku veljavnosti Uredbe] in
potem vsaj vsaki dve leti pripravi poročilo o tem vprašanju ter ga
predloži ESMA, EBA in EIOPA. ESMA, EBA in EIOPA na podlagi navedenih
poročil pripravijo skupno poročilo o stanju na ravni Unije.
Poročilo predložijo Komisiji, Evropski centralni banki in Evropskemu
odboru za sistemska tveganja. Člen 43 Načrtovanje ukrepov ob nepredvidljivih
dogodkih 1. Brez poseganja v
člen 52 pristojni organi, imenovani v skladu s členom 35(1),
določijo, da mora vsaj šest največjih revizijskih podjetij v smislu
obveznih revizij velikih subjektov javnega interesa v vsaki državi članici
pripraviti načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za primere, ki lahko
ogrozijo nemoteno delovanje zadevnega podjetja. Pristojni organ objavi seznam podjetij, ki jih
zadeva prvi pododstavek, in ga vsako leto posodobi. Pri opredelitvi šestih
največjih revizijskih podjetij pristojni organ uporabi informacije, ki mu
jih predložijo zakoniti revizorji in revizijska podjetja v skladu s členom 28. 2. V načrtih ukrepov ob
nepredvidljivih dogodkih so opredeljeni ukrepi za preprečevanje motenj pri
zagotavljanju storitev obvezne revizije subjektom javnega interesa, škodljivega
vpliva na druga revizijska podjetja, ki so del iste mreže ali ne, zaradi
tveganj glede odgovornosti ali ugleda in za preprečevanje dodatnega
strukturnega kopičenja tveganja na trgu. V načrtih ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih
sta navedena: (a) raven odgovornosti posameznega partnerja
v revizijskem podjetju; (b) obseg, v katerem se lahko pravna
odgovornost razširi na druga revizijska podjetja, ki so del iste mreže, na
nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni. 3. Brez poseganja v veljavno
nacionalno zakonodajo o insolventnosti lahko pristojni organi izrecno
zahtevajo, da se v načrtih ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih opredelijo
ukrepi za zagotovitev pravilno izpeljanih postopkov zaradi insolventnosti
zadevnega podjetja. 4. Zadevna revizijska podjetja
svoje načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih predložijo pristojnim
organom v roku, ki ga določijo pristojni organi. Ti načrti se
ustrezno posodabljajo. Pristojni organi načrtov ukrepov ob
nepredvidljivih dogodkih ne uradno odobrijo ali potrdijo. Vendar lahko
predložijo mnenje o načrtih ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ali o osnutkih
teh načrtov, če se revizijska podjetja z njimi vnaprej posvetujejo. Člen 44 Preglednost pristojnih organov Pristojni organi zagotavljajo preglednost in
objavijo vsaj: (a) letna poročila o dejavnostih v
zvezi z nalogami iz te uredbe; (b) letne delovne programe v zvezi z
nalogami iz te uredbe; (c) letno poročilo o splošnih
rezultatih sistema zagotavljanja kakovosti. To poročilo vključuje
informacije o izdanih priporočilih, nadaljnjem spremljanju
priporočil, sprejetih nadzornih ukrepih in izrečenih kaznih.
Vključuje tudi količinske informacije in druge ključne
informacije o uspešnosti v zvezi s finančnimi sredstvi in kadrovskimi
zadevami ter uspešnostjo in učinkovitostjo sistema zagotavljanja
kakovosti; (d) ugotovitve in sklepe inšpekcijskih
pregledov iz člena 40(6). POGLAVJE III SODELOVANJE MED PRISTOJNIMI ORGANI IN
ODNOSI Z EVROPSKIMI NADZORNIMI ORGANI Člen 45 Obveznost sodelovanja Pristojni organi držav članic sodelujejo
med seboj, kadar je to potrebno za namene te uredbe, vključno s primeri, v
katerih preiskovano ravnanje ne pomeni kršitve veljavne zakonodaje ali ureditve
zadevne države članice. Člen 46 ESMA 1. Sodelovanje med pristojnimi
organi je organizirano v okviru ESMA. ESMA za ta namen ustanovi stalni notranji odbor v
skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Takšen
notranji odbor je sestavljen vsaj iz pristojnih organov iz člena 35(1)
te uredbe. Pristojni organi iz člena 32 Direktive 2006/43/ES so
povabljeni na srečanja tega notranjega odbora v zvezi z zadevami glede
podeljevanja dovoljenj in registracije zakonitih revizorjev in revizijskih
podjetij ter odnosov s tretjimi državami, če je to pomembno za obvezno
revizijo subjektov javnega interesa. ESMA sodeluje z EBA in EIOPA v okviru Skupnega
odbora evropskih nadzornih organov, ki je bil ustanovljen s členom 54
Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA od Evropske skupine organov za nadzor
revizorjev, ustanovljene s Sklepom 2005/909/ES, po potrebi prevzame vse
obstoječe in že začete naloge. 2. ESMA svetuje pristojnim
organom v primerih, predvidenih v tej uredbi. Pristojni organi upoštevajo te
nasvete, preden sprejmejo kakršno koli končno odločitev v skladu s to
uredbo. 3. Da bi olajšal izvajanje nalog
iz te uredbe ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU)
št. 1095/2010 po potrebi izda smernice o: (a) skupnih standardih v zvezi z vsebino in
predložitvijo poročila iz člena 22; (b) skupnih standardih v zvezi z vsebino in
predložitvijo poročila iz člena 23; (c) skupnih standardih za nadzorno dejavnost
revizijske komisije iz člena 24; (d) skupnih standardih in najboljših praksah
v zvezi z vsebino in predložitvijo poročila iz člena 27,
vključno z izjavo iz člena 28; (e) skupnih standardih in najboljših praksah
v zvezi z mehanizmom postopne menjave iz člena 33; (f) skupnih standardih in najboljših praksah
v zvezi z razrešitvijo revizorjev, zlasti o obstoju utemeljenih razlogov za
razrešitev iz člena 34; (g) praksah izvrševanja in dejavnostih, ki
jih opravljajo pristojni organi v skladu s to uredbo; (h) skupnih standardih in najboljših praksah
za izvajanje pregledov zagotavljanja skladnosti iz člena 40, pri
čemer se upoštevajo zlasti: (i) različen obseg in razsežnost
dejavnosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ter politik; (ii) skupne značilnosti standardov,
politik in postopkov v zvezi s kakovostjo, ki jih upoštevajo člani mrež
zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij; (i) skupnih standardih in najboljših praksah
za izvajanje preiskav iz člena 41; (j) postopkih za izmenjavo informacij iz
člena 48; (k) postopkih in načinih sodelovanja v
zvezi s pregledi zagotavljanja kakovosti iz člena 49; (l) postopkih in načinih za skupne
preiskave in inšpekcijske preglede iz člena 51; (m) operativnem delovanju kolegijev iz
člena 53, vključno z načini določanja članstva v
teh kolegijih, izborom povezovalcev, pisnimi dogovori za delovanje kolegijev in
dogovori o usklajevanju med kolegiji. ESMA se pred izdajo smernic iz prvega pododstavka
posvetuje z EBA in EIOPA. 4. ESMA do X. X. 20XX
[štiri leta po začetku veljavnosti Uredbe] in potem vsaj vsaki dve
leti pripravi poročilo o uporabi te uredbe. ESMA se pred objavo svojega poročila
posvetuje z EBA in EIOPA. V poročilu, ki ga je treba pripraviti do
X. X. 20XX [dve leti po začetku veljavnosti Uredbe], ESMA
opravi oceno strukture revizijskega trga. Za namen tega poročila ESMA preuči
vpliv, ki ga imajo ureditve civilnih odgovornosti v državah članicah za zakonite
revizorje na strukturo revizijskega trga. ESMA v poročilu, ki ga mora pripraviti do
X. X. 20XX [štiri leta po začetku veljavnosti Uredbe],
oceni, ali imajo pristojni organi iz člena 35(1) zadostna pooblastila
in ustrezna sredstva za opravljanje svojih nalog. ESMA v poročilu, ki ga mora pripraviti do
X. X. 20XX [šest let po koncu prehodnega obdobja], obravnava
naslednja vprašanja: (a) spremembe strukture revizijskega trga; (b) spremembe vzorcev čezmejne
dejavnosti, vključno s spremembami, ki so posledica sprememb, ki so bile z
Direktivo xxxx/xx/EU uvedene v poglavje II Direktive 2006/43/ES; (c) vmesno oceno o izboljšanju kakovosti
revizije ter učinku te uredbe na mala in srednje velika podjetja, ki so
subjekti javnega interesa. V poročilu, ki ga je treba pripraviti do
X. X. 20XX [dvanajst let po začetku veljavnosti Uredbe], ESMA
oceni učinek te uredbe. 5.
Komisija pred X. X. 20XX [tri leta po
začetku veljavnosti Uredbe] predloži poročilo o učinku, ki
ga imajo nacionalne ureditve odgovornosti za zakonite revizorje na strukturo
revizijskega trga, poročilo pa temelji na poročilih ESMA ter drugih
ustreznih dokazilih. V luči tega poročila Komisija sprejme ukrepe, ki
se ji na podlagi izsledkov poročila zdijo ustrezni. Člen 47 Načelo matične države
članice 1. Države članice
spoštujejo načelo ureditve matične države članice in nadzora
države članice, v kateri ima zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
dovoljenje in v kateri ima revidirani subjekt sedež. 2. V primeru obvezne revizije
konsolidiranih računovodskih izkazov država članica, ki zahteva
obvezno revizijo konsolidiranih računovodskih izkazov, ne sme za
zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje, ki izvaja obvezno revizijo
odvisnega podjetja, ustanovljenega v drugi državi članici, določiti
dodatnih zahtev v zvezi z obvezno revizijo glede registracije, pregleda
zagotavljanja kakovosti, revizijskih standardov, poklicne etike in
neodvisnosti. 3. V primeru podjetja, ki je izdalo
vrednostne papirje, s katerimi se trguje na reguliranem trgu v državi
članici, ki ni država članica sedeža podjetja, država članica, v
kateri se trguje z vrednostnimi papirji, za zakonitega revizorja ali revizijsko
podjetje, ki izvaja obvezno revizijo letnih ali konsolidiranih
računovodskih izkazov zadevnega podjetja, ne more določiti dodatnih
zahtev v zvezi z obvezno revizijo glede registracije, pregleda zagotavljanja
kakovosti, revizijskih standardov, poklicne etike in neodvisnosti. Člen 48 Izmenjava informacij 1. Pristojni organi iz
člena 35 drug drugemu in zadevnim evropskim nadzornim organom
nemudoma predložijo informacije, potrebne za opravljanje nalog iz te uredbe. 2. Kadar pristojni organi od
drugega pristojnega organa ali Evropskega nadzornega organa prejme zahtevo po
informacijah, nemudoma sprejme ukrepe, potrebne za pridobitev zahtevanih
informacij. Če pristojni organ, ki je prejel zahtevo, ne more nemudoma
zagotoviti zahtevanih informacij, o razlogih za to obvesti pristojni organ, ki
je zahteval informacije. 3. Pristojni organ lahko zavrne
zahtevo po informacijah v katerem koli od naslednjih primerov: (a) predložitev informacij lahko negativno
vpliva na suverenost, varnost ali javni red držav članic, ki so prejele
zahtevo, ali krši nacionalna varnostna pravila; (b) pred organi države članice, ki je
prejela zahtevo, že potekajo sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in zoper
iste zakonite revizorje ali revizijska podjetja; (c) pristojni organi države članice, ki
je prejela zahtevo, so v zvezi z enakimi dejanji in istimi zakonitimi revizorji
ali revizijskimi podjetji že izrekli končno sodbo. Brez poseganja v obveznosti, ki jih imajo
pristojni organi ali evropski nadzorni organi v sodnih postopkih, lahko
pristojni organi ali evropski nadzorni organi, ki prejmejo informacije v skladu
z odstavkom 1, te informacije uporabijo le za opravljanje svojih nalog na
podlagi te uredbe in v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki so izrecno
povezani z opravljanjem navedenih nalog. 4. Pristojni organi lahko
pristojnim organom, odgovornim za nadzor subjektov javnega interesa, centralnim
bankam, evropskemu sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki v vlogi
monetarnih organov ter Evropskemu odboru za sistemska tveganja posredujejo
zaupne informacije, ki so namenjene opravljanju njihovih nalog. Takšnim organom
se ne prepreči, da pristojnim organom posredujejo informacije, ki jih ti
morda potrebujejo za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo. Člen 49 Sodelovanje v zvezi s pregledi
zagotavljanja kakovosti 1. Pristojni organi sprejmejo
ukrepe za zagotovitev uspešnega sodelovanja na ravni Unije v zvezi s pregledi
zagotavljanja kakovosti. 2. Pristojni organ ene države
članice lahko pristojni organ druge države članice zaprosi za
pomoč pri pregledih zagotavljanja kakovosti zakonitih revizorjev ali
revizijskih podjetij, ki so vključena v mrežo, ki v zadevni državi
članici izvaja pomembne dejavnosti. Pristojni organ, ki predloži takšno zahtevo, o
njej obvesti ESMA. V primeru preiskave ali inšpekcijskega pregleda s
čezmejnim učinkom, lahko pristojni organi od ESMA zahtevajo, da
usklajuje preiskavo ali inšpekcijski pregled. 3. Kadar pristojni organ od
pristojnega organa druge države članice prejme zahtevo za sodelovanje pri
pregledu zagotavljanja kakovosti zakonitega revizorja ali revizijskega
podjetja, ki je vključeno v mrežo, ki v zadevni državi članici izvaja
pomembne dejavnosti, pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, dovoli
sodelovati pri zadevnem pregledu zagotavljanja kakovosti. Pristojni organ, ki je predložil zahtevo, nima
pravice dostopa do informacij, ki lahko negativno vplivajo na suverenost,
varnost ali javni red države članice, ki je prejela zahtevo, ali kršijo
nacionalna varnostna pravila. Člen 50 Evropsko potrdilo o kakovosti 1. ESMA uvede evropsko potrdilo
o kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki izvajajo obvezne
revizije subjektov javnega interesa. Evropsko potrdilo o kakovosti izpolnjuje naslednje
pogoje: (a) evropsko potrdilo o kakovosti izda ESMA
in velja v celotni Uniji; (b) revizorji in revizijska podjetja v Uniji,
ki izpolnjujejo ustrezne zahteve, lahko predložijo vlogo za evropsko potrdilo o
kakovosti; (c) ESMA objavi zahteve za pridobitev
evropskega potrdila o kakovosti. Te zahteve temeljijo na kakovosti revizije in
izkušnjah sistemov zagotavljanja kakovosti iz člena 30 Direktive 2006/43/ES
in člena 40 te uredbe; (d) ESMA zakonitim revizorjem in revizijskim
podjetjem, ki predložijo vlogo, zaračuna pristojbine za izdajo evropskega
potrdila o kakovosti v skladu z delegiranim aktom iz odstavka 4 tega
člena. Z navedenimi pristojbinami se v celoti krijejo nujni odhodki ESMA v
zvezi z izdajo potrdila in povračilom kakršnih koli stroškov, ki jih
pristojni organi morda imajo pri opravljanju dela v skladu s tem členom; (e) ESMA navede razloge za izdajo potrdila
ali zavrnitev vloge; (f) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
vedno izpolnjuje pogoje za prvotno podelitev potrdila; (g) ESMA lahko na zahtevo pristojnega organa
ali na lastno pobudo ponovno preuči vsako potrdilo, ki ga je podelil
kateremu koli zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju. Pri tem se
upoštevajo rezultati pregledov zagotavljanja kakovosti; (h) ESMA lahko razveljavi evropsko potrdilo o
kakovosti, kadar zakoniti revizor ali revizijsko podjetje ne izpolnjuje
več pogojev za njegovo pridobitev; (i) ESMA vodi register zakonitih revizorjev
in podjetij, ki so prejeli potrdilo; (j) evropsko potrdilo o kakovosti je
prostovoljno in ni pogoj za to, da lahko zakoniti revizorji ali revizijska
podjetja izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa, da pridobijo
dovoljenje v drugi državi članici v skladu s členom 14
Direktive 2006/43/ES ali da so priznani v drugi državi članici v
skladu s členom 3a navedene direktive. 2. ESMA pripravi osnutek
regulativnih tehničnih standardov za opredelitev postopka, po katerem
zakoniti revizorji in revizijska podjetja, ki izvajajo obvezne revizije
subjektov javnega interesa, pridobijo evropsko potrdilo o kakovosti. Navedeni
tehnični standardi so v skladu z naslednjimi načeli: (a) vloge se predložijo ESMA v jeziku,
sprejemljivem v državi članici, v kateri ima zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje dovoljenje, ali v jeziku, ki se običajno uporablja na
področju mednarodnih financ. Kadar vlogo za evropsko potrdilo o kakovosti
predloži skupina revizijskih podjetij, lahko člani skupine pooblastijo
enega od članov, da predloži vse vloge v imenu skupine; (b) ESMA predloži kopijo vloge pristojnim
organom držav članic, ki jih zadeva vloga; (c) pristojni organi držav članic, ki
jih zadeva vloga, v okviru kolegija pristojnih organov iz člena 53
skupaj preučijo vlogo za potrdilo. Pri tem preverijo, ali je vloga popolna
in ali izpolnjuje pogoje za izdajo potrdila. Pri preučitvi upoštevajo
informacije o posameznem vlagatelju, pridobljene s pregledi zagotavljanja
kakovosti; (d) pristojni organi držav članic, ki
jih zadeva vloga, svetujejo ESMA v zvezi z upravičenostjo vlagatelja do
pridobitve potrdila; (e) ESMA sprejme odločitev o vlogi; (f) ESMA določi natančna procesna
dejanja in roke. Za namene točke (ii) so navedene države
članice vsaj: –
države članice, v katerih ima zakoniti revizor
dovoljenje v skladu s členom 3 Direktive 2006/43/ES, in, če je
ustrezno, države članice, v katerih ima zakoniti revizor dovoljenje v
skladu s členom 14 navedene direktive, in/ali države članice, v
katerih zakoniti revizor izvaja prilagoditveno obdobje v skladu s
členom 14 Direktive 2006/43/ES, če je vlagatelj zakoniti
revizor; –
države članice, v katerih ima revizijsko
podjetje dovoljenje v skladu s členom 3 Direktive 2006/43/ES,
in, če je ustrezno, države članice, v katerih je revizijsko podjetje
priznano v skladu s členom 3a navedene direktive, in/ali države
članice, v katerih ima revizijsko podjetje odvisna podjetja, pridružena
podjetja ali nadrejeno podjetje, če je vlagatelj revizijsko podjetje. 3. ESMA predloži Komisiji
osnutek regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 2 do [3 leta
po začetku veljavnosti te uredbe]. Na Komisijo se prenesejo pooblastila, da v skladu
s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne
tehnične standarde iz odstavka 2. 4. Komisija je v skladu s
členom 68 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za
določitev pristojbin iz odstavka 1(d). Delegirani akti določajo zlasti vrste
pristojbin in zadeve, v zvezi s katerimi se pristojbine zaračunajo, znesek
pristojbin, način njihovega plačila ter način, na katerega ESMA
povrne pristojnim organom vse stroške, ki jih morda imajo pri opravljanju dela
v skladu s tem členom. Z zneskom pristojbine, ki se zaračuna
zakonitemu revizorju ali revizijskemu podjetju, se krijejo vsi upravni stroški.
Člen 51 Sodelovanje pri preiskavah ali
inšpekcijskih pregledih na kraju samem 1. Kadar pristojni organ
ugotovi, da se na ozemlju druge države članice izvajajo ali so se izvajale
dejavnosti v nasprotju z določbami iz te uredbe, o tem čim bolj
podrobno obvesti pristojni organ druge države članice. Pristojni organ
druge države članice ustrezno ukrepa. Pristojnemu organu, ki ga je uradno
obvestil, sporoči rezultat in, kolikor je mogoče, pomembne vmesne
dogodke. 2. Pristojni organ ene države
članice lahko od pristojnega organa druge države članice zahteva, da
izvede preiskavo na svojem ozemlju. Poleg tega lahko zahteva, da njegovo osebje med
preiskavo spremlja osebje pristojnega organa navedene države članice,
vključno v zvezi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem. Pristojni organ, ki predloži tako zahtevo, ESMA
obvesti o vsaki zahtevi iz prvega in drugega pododstavka. Preiskavo ali inšpekcijski pregled ves čas v
celoti nadzira država članica, na ozemlju katere se izvaja. Vendar lahko
pristojni organi v primeru preiskave ali inšpekcijskega pregleda s
čezmejnim učinkom od ESMA zahtevajo, da usklajuje preiskavo ali
inšpekcijski pregled. 3. Pristojni organ, ki je prejel
zahtevo, lahko zavrne zahtevo po izvedbi preiskave iz prvega pododstavka
odstavka 2 ali zahtevo po tem, da njegovo osebje spremlja osebje
pristojnega organa druge države članice, iz drugega pododstavka
odstavka 2, če: (a) lahko taka preiskava ali inšpekcijski
pregled na kraju samem škodljivo vpliva na suverenost, varnost ali javni red
države članice, ki je prejela zahtevo; (b) so pred organi države članice, ki je
prejela zahtevo, že sproženi sodni postopki v zvezi z enakimi dejanji in zoper
iste osebe; (c) so pristojni organi države članice,
ki je prejela zahtevo, zoper take osebe za enaka dejanja že izrekli končno
sodbo. Člen 52 Sodelovanje v zvezi z načrtovanjem
ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih Kadar so revizijska podjetja, za katera velja
zahteva iz člena 43, del mreže, ki je razširjena najmanj v Uniji,
pristojni organi sodelujejo z ESMA za zagotovitev, da se pri različnih
nacionalnih zahtevah upošteva razsežnost mreže. Pristojni organi dajo ESMA in drugim
pristojnim organom na voljo načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, ki
jih prejmejo v skladu s členom 43(4). ESMA načrtov ukrepov ob nepredvidljivih
dogodkih ne uradno odobri ali potrdi, vendar lahko predloži mnenje v zvezi z
njimi. Člen 53 Kolegiji pristojnih organov 1. Za lažje izvajanje nalog iz
členov 40, 41, 50, 51, 52 in 61 v zvezi s posebnimi zakonitimi
revizorji, revizijskimi podjetji ali njihovimi mrežami se lahko ustanovijo
kolegiji pristojnih organov. 2. Pristojni organ matične
države članice v zvezi s posebnimi zakonitimi revizorji ali revizijskimi
podjetji ustanovi kolegije pristojnih organov. Kolegij sestavljajo pristojni organ matične
države članice in drugi pristojni organi drugih držav članic,
če: (a) zakoniti revizor ali revizijsko podjetje
opravlja storitve obvezne revizije za subjekte javnega interesa v okviru
njihove pristojnosti ali (b) je v okviru njihove pristojnosti
ustanovljena podružnica, ki je del revizijskega podjetja. Pristojni organ matične države članice
deluje kot povezovalec. 3. ESMA v zvezi s posebnimi
mrežami na zahtevo enega ali več pristojnih organov ustanovi kolegije
pristojnih organov. Kolegij sestavljajo pristojni organi držav
članic, v katerih mreža izvaja pomembne dejavnosti. 4. Člani kolegija
pristojnih organov v zvezi s posebno mrežo v 15 delovnih dneh po
ustanovitvi kolegija izberejo povezovalca. Če se člani kolegija o
povezovalcu ne dogovorijo, ga imenuje ESMA. Člani kolegija vsaj vsakih pet let pregledajo
izbor povezovalca, da se zagotovi, da je izbrani povezovalec najustreznejši. 5. Povezovalec predseduje
srečanjem kolegija, usklajuje njegove dejavnosti in zagotavlja
učinkovito izmenjavo informacij med njegovimi člani. 6. Povezovalec v desetih
delovnih dneh po izboru pripravi pisne dogovore o usklajevanju v kolegiju, ki
obravnavajo: (a) informacije, ki se izmenjujejo med pristojnimi
organi; (b) primere, v katerih se morajo pristojni
organi medsebojno posvetovati; (c) primere, v katerih lahko pristojni organi
prenesejo nadzorne naloge v skladu s členom 54. 7. Če ni doseženo soglasje
o pisnih dogovorih o usklajevanju iz odstavka 6, lahko kateri koli
član kolegija zadevo predloži ESMA. Povezovalec natančno preuči
mnenje ESMA o pisnih dogovorih o usklajevanju, preden odobri končno
besedilo. Pisni dogovori so navedeni v enotnem dokumentu, ki zajema v celoti
utemeljeno pojasnilo o vseh bistvenih odstopanjih od mnenja ESMA. Povezovalec
predloži pisne dogovore o usklajevanju članom kolegija in ESMA. Člen 54 Prenos nalog Pristojni organ matične države
članice lahko na pristojni organ druge države članice prenese katero
koli nalogo, če se navedeni pristojni organ s tem strinja. Prenos nalog ne
vpliva na odgovornost pristojnega organa, ki je naloge prenesel. Člen 55 Zaupnost in poslovna skrivnost v zvezi z
ESMA 1. Za vse osebe, ki delajo ali
so delale pri ESMA ali pri kateri koli drugi osebi, na katero ESMA prenese
naloge, vključno s strokovnjaki, ki jih pogodbeno zaposli, velja obveznost
varovanja poslovne skrivnosti. Informacije, ki so poklicna skrivnost, se ne
razkrijejo drugi osebi ali organu, razen kadar je razkritje potrebno zaradi sodnega
postopka. 2. Odstavek 1 tega
člena in člen 37 ne preprečujeta izmenjave zaupnih
informacij med ESMA in pristojnimi organi. Za tako izmenjane informacije velja
obveznost varovanja poslovne skrivnosti, ki jo morajo spoštovati osebe, ki so
ali so bile zaposlene v pristojnih organih. 3. Vse informacije, izmenjane v
skladu s to uredbo med ESMA in pristojnimi organi ter drugimi organi, se
štejejo za zaupne, razen kadar ESMA ali pristojni organ ali drug zadevni organ
ob njihovem posredovanju navede, da se take informacije lahko razkrijejo, ali
kadar je tako razkritje potrebno za sodne postopke. Člen 56 Varstvo osebnih podatkov 1. Države članice za
obdelavo osebnih podatkov v državah članicah v skladu s to uredbo
uporabljajo Direktivo 95/46/ES. 2. Uredba (ES)
št. 45/2001 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo opravljajo
ESMA, EBA in EIOPA v okviru te uredbe. POGLAVJE IV Sodelovanje
z ORGANI tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami in organi Člen 57 Sporazum o izmenjavi informacij 1. Pristojni organi in ESMA
lahko sklenejo sporazume o sodelovanju za izmenjavo informacij s pristojnimi
organi tretjih držav le, če v zadevnih tretjih državah za razkrite
informacije veljajo jamstva poslovne skrivnosti, ki so vsaj enakovredna
jamstvom iz členov 37 in 55. Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju
nalog navedenih pristojnih organov. Kadar taka izmenjava informacij vključuje
prenos osebnih podatkov tretji državi, države članice ravnajo v skladu z
Direktivo 95/46/ES, ESMA pa z Uredbo (ES) št. 45/2001. 2. Pristojni organi sodelujejo s
pristojnimi organi ali drugimi ustreznimi organi tretjih držav v zvezi s
pregledi zagotavljanja kakovosti ter preiskavami revizorjev in revizijskih
podjetij. ESMA prispeva k temu sodelovanju. ESMA prispeva k vzpostavitvi konvergence nadzora s
tretjimi državami. 3. Kadar sodelovanje ali
izmenjava informacij zadeva revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki
jih imajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, se uporablja
člen 47 Direktive 2006/43/ES. Člen 58 Razkrivanje informacij, prejetih od tretjih
držav Pristojni organ države članice ali ESMA
lahko informacije, ki jih je prejel od pristojnih organov tretjih držav,
razkrije le, če je pridobil izrecno soglasje pristojnega organa, ki je
posredoval informacije, pri čemer se informacije po potrebi razkrijejo
izključno za namene, za katere je navedeni pristojni organ dal soglasje,
ali kadar je takšno razkritje potrebno za sodne postopke. Člen 59 Razkrivanje informacij, prenesenih v tretje
države Pristojni organ države članice ali ESMA
zahteva, da informacije, ki jih je poslal pristojnemu organu tretje države,
lahko navedeni pristojni organ tretjim osebam ali organom razkrije le, če
je pridobil izrecno soglasje pristojnega organa, ki je posredoval informacije,
v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, pri čemer se informacije po
potrebi razkrijejo izključno za namene, za katere je navedeni pristojni
organ države članice ali ESMA dal soglasje, ali kadar je takšno razkritje
potrebno za sodne postopke. Člen 60 Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami
in organi ESMA sodeluje z mednarodnimi organizacijami in
organi, ki pripravljajo mednarodne revizijske standarde. Naslov V Upravne sankcije in ukrepi Člen 61 Upravne sankcije in ukrepi 1. Države članice
določijo pravila za upravne sankcije in ukrepe, ki se v primeru kršitev
določb te uredbe, opredeljenih v Prilogi, uporabljajo za osebe, odgovorne
za te kršitve, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega
izvajanja. Določene sankcije in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in
odvračilni. 2. Države članice do
[24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo
Komisijo in ESMA o pravilih iz odstavka 1. Komisijo in ESMA takoj uradno
obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil. 3. Ta člen in
členi 62 do 66 ne posegajo v določbe nacionalne kazenske
zakonodaje. Člen 62 Pooblastila za sankcioniranje 1. Ta člen se uporablja za
kršitve določb te uredbe iz Priloge. 2. Brez poseganja v nadzorna
pooblastila pristojnih organov v skladu s členom 38 imajo pristojni
organi v primeru kršitve iz odstavka 1 v skladu z nacionalno zakonodajo
pooblastilo za uvedbo vsaj naslednjih upravnih ukrepov in sankcij: (a) odredbe, v skladu s katero mora oseba,
odgovorna za kršitev, prenehati z ravnanjem in ga ne ponovi več; (b) javne izjave, v kateri je navedena
odgovorna oseba in narava kršitve in ki se objavi na spletni strani pristojnih
organov; (c) začasne prepovedi, da zakoniti
revizor, revizijsko podjetje ali ključni revizijski partner izvaja obvezne
revizije subjektov javnega interesa in/ali podpisuje revizijska poročila v
skladu s členom 22 in ki velja v celotni Uniji, dokler se kršitev ne
odpravi; (d) razglasitve, da revizijsko poročilo
ne izpolnjuje zahtev člena 22, dokler se kršitev ne odpravi; (e) začasne prepovedi izvajanja funkcij
v revizijskih podjetjih ali subjektih javnega interesa za člana upravnega
ali poslovodnega organa revizijskega podjetja ali subjekta javnega interesa; (f) upravnih denarnih sankcij v višini do
dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube,
preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti; (g) v primeru fizične osebe upravnih
denarnih sankcij v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne
vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri euro ni uradna
valuta, na datum začetka veljavnosti te uredbe; (h) v primeru pravne osebe upravnih denarnih
sankcij v višini do 10 % skupnega letnega prometa v predhodnem poslovnem
letu; kadar je pravna oseba odvisno podjetje nadrejenega podjetja iz
členov 1 in 2 Direktive 83/349/EGS, je zadevni skupni letni
promet skupni letni promet iz konsolidiranega računovodskega izkaza
končnega nadrejenega podjetja v predhodnem poslovnem letu. 3. Države članice lahko
pristojnim organom poleg pooblastil iz odstavka 2 podelijo druga
pooblastila za sankcioniranje ter lahko zagotovijo višje stopnje upravnih
denarnih sankcij od sankcij iz navedenega odstavka. Člen 63 Učinkovita uporaba sankcij 1. Pristojni organi pri
določanju vrste upravnih sankcij in ukrepov upoštevajo vse pomembne
okoliščine, vključno z: (a) resnostjo in trajanjem kršitve; (b) stopnjo odgovornosti odgovorne osebe; (c) finančno trdnostjo odgovorne osebe,
kakor je prikazana s skupnim prometom odgovornega podjetja ali letnim prihodkom
odgovorne fizične osebe; (d) pomenom pridobljenih dobičkov ali
preprečenih izgub s strani odgovorne osebe, če jih je mogoče
opredeliti; (e) stopnjo sodelovanja odgovorne osebe s
pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve
pridobljenega dobička ali preprečene izgube s strani navedene osebe; (f) prejšnjimi kršitvami odgovorne osebe. Pristojni organi lahko upoštevajo dodatne
dejavnike, če so ti dejavniki opredeljeni v nacionalni zakonodaji. 2. EBA, EIOPA in ESMA v skladu s
členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU)
št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 skupaj izdajo
smernice za pristojne organe o vrstah upravnih ukrepov in sankcij ter stopnji
upravnih denarnih sankcij, ki se uporabljajo v posameznih primerih v
nacionalnem pravnem okviru. Člen 64 Objava sankcij in ukrepov Vsak upravni ukrep ali sankcija, ki se uvede
zaradi kršitve te uredbe, se takoj objavi, pri čemer so vključene
vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb,
razen če bi taka objava resno ogrozila stabilnost finančnih trgov.
Kadar bi objava vpletenim stranem povzročila nesorazmerno škodo, pristojni
organi ukrepe in sankcije objavijo anonimno. Pristojni organi o vsaki sankciji ali ukrepu,
ki se sprejme zaradi kršitve te uredbe, takoj obvestijo ESMA. Pri objavi sankcij se spoštujejo temeljne pravice
iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do spoštovanja
zasebnega in družinskega življenja ter pravica do varstva osebnih podatkov. Člen 65 Pritožba Države članice zagotovijo, da je zoper
odločitve pristojnega organa v skladu s to uredbo možna pritožba. Člen 66 Poročanje o kršitvah 1. Države članice vzpostavijo
učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja pristojnim organom o
kršitvah te uredbe. 2. Mehanizmi iz odstavka 1
vključujejo vsaj: (a) posebne postopke za prejem poročil o
kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje; (b) ustrezno varstvo oseb, ki poročajo o
morebitnih ali dejanskih kršitvah; (c) varstvo osebnih podatkov o osebi, ki
prijavi morebitne ali dejanske kršitve, in obtoženi osebi v skladu z
načeli iz Direktive 95/46/ES. (d) ustrezne postopke za zagotavljanje
pravice obtožene osebe do obrambe in zaslišanja pred sprejetjem odločitve
v zvezi z njo ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred
sodiščem zoper odločitev ali ukrep v zvezi z njo. 3. Revizijska podjetja in
subjekti javnega interesa uvedejo ustrezne postopke, ki zaposlenim
omogočajo notranje poročanje o morebitnih ali dejanskih kršitvah te
uredbe po posebni poti. Člen 67 Izmenjava informacij z ESMA 1. Pristojni in pravosodni
organi vsako leto posredujejo ESMA združene informacije o vseh upravnih
ukrepih, sankcijah in kaznih, izrečenih v skladu s členi 61, 62,
63, 64, 65, in 66. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu. 2. Kadar pristojni organ
razkrije upravne ukrepe, sankcije in kazni javnosti, o tem hkrati obvesti ESMA.
Naslov VI Delegirani akti, poročanje ter prehodne in
končne določbe Člen 68 Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje
delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastilo za sprejetje
delegiranih aktov iz členov 10(6) in 50(4) se na Komisijo
prenese za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te
uredbe]. 3. Evropski parlament ali Svet
lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 10(6)
in 50(4). S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha
veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu
Evropske unije ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih
delegiranih aktov ne vpliva. 4. Komisija takoj po sprejetju
delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet v
skladu s členoma 10(6) in 50(4), začne veljati le, če
mu Evropski parlament ali Svet v [dva meseca] od uradnega obvestila, ki
sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred
iztekom navedenega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na
pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za [dva
meseca]. Člen 69 Poročilo Komisija do X. X. 20XX [pet let
po koncu prehodnega obdobja] pripravi poročilo o uporabi te uredbe.
Poročilo ustrezno upošteva poročilo, ki ga pripravi ESMA, iz
četrtega pododstavka člena 46(4). Člen 70 Prehodna določba 1. Z odstopanjem od
členov 32 in 33 za pogodbe za izvajanje obvezne revizije subjektov
javnega interesa, ki so veljavne na [datum začetka veljavnosti te
uredbe], se uporabljajo naslednje zahteve: (a) vse revizijske pogodbe, sklenjene pred
XX. XX. XXXX [datum sprejetja predloga Komisije], ki še vedno
veljajo na [datum začetka veljavnosti te uredbe], se uporabljajo
največ štiri poslovna leta po [datum začetka veljavnosti te uredbe];
(b) vse revizijske pogodbe, sklenjene po
XX. XX. XXXX [sprejetje predloga Komisije], vendar pred
XX. XX. XXXX [datum začetka veljavnosti te uredbe], ki še
vedno veljajo, se uporabljajo največ pet poslovnih let po
XX. XX. XXXX [datum začetka veljavnosti te uredbe]; (c) kadar se revizijska pogodba iz
točke (a) ali (b) tega odstavka izteče ali preneha, lahko
subjekt javnega interesa tako pogodbo z istim zakonitim revizorjem ali
revizijskim podjetjem enkrat obnovi, pri čemer se ne uporabljajo
določbe člena 31(3). Taka obnovljena pogodba ne traja dlje kot: (i) 1 leto: če revizor opravlja
storitve za revidirani subjekt v zaporednem obdobju, ki presega 100 let; (ii) 2 leti: če revizor opravlja
storitve za revidirani subjekt v zaporednem obdobju, ki traja od 51 do
100 let; (iv) 3 leta: če revizor opravlja
storitve za revidirani subjekt v zaporednem obdobju, ki traja od 21 do
50 let; (v) 4 leta: če revizor opravlja
storitve za revidirani subjekt v zaporednem obdobju, ki traja od 11 do
20 let; (vi) 5 let: če revizor opravlja
storitve za revidirani subjekt v zaporednem obdobju, ki ne presega 10 let. Ne glede na merila iz točke (c) lahko
revizijska pogodba velja do konca prvega poslovnega leta, ki se konča po [2 leti
po začetku veljavnosti te uredbe]. Ne glede na točke (a) do (c), kadar
nacionalni predpisi določajo najdaljše trajanje pogodbenega razmerja med
zakonitim revizorjem ali revizijskim podjetjem in revidiranim subjektom, ki ne
presega 9 let, in od revidiranega subjekta zahtevajo izbiro drugega
zakonitega revizorja ali revizijskega podjetja, kadar se tako najdaljše
trajanje doseže, lahko revizijska pogodba velja do izteka navedenega obdobja
najdaljšega trajanja. 2. Člen 33 se uporablja
za vse revizijske pogodbe, sklenjene po […] [datum začetka veljavnosti
te uredbe], vendar pred […] [2 leti po začetku veljavnosti te
uredbe]. Člen 32(3) se za tako pogodbo
uporabljata le po izteku ali prenehanju prve obnovitve take pogodbe. Člen 71 Nacionalne določbe Države članice sprejmejo ustrezne
določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe. Člen 72 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od [dve leti po začetku
veljavnosti]. Vendar se člen 32(7) uporablja od
[…] [datum začetka veljavnosti Uredbe], člen 10(5) pa od
[…] [3 leta po začetku veljavnosti Uredbe]. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I. Kršitve zakonitih revizorjev,
revizijskih podjetij ali ključnih revizijskih partnerjev A. Kršitve v zvezi z nasprotjem
interesov, organizacijskimi ali operativnimi zahtevami 1. Zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje krši člen 6(1), če ne oblikuje ustreznih politik in
postopkov za zagotovitev skladnosti z minimalnimi organizacijskimi zahtevami iz
odstavka 1(a) do (k). 2. Zakoniti revizor ali
ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo v imenu revizijskega
podjetja, krši člen 8(1)(a), če prevzame pomemben vodstveni
položaj v revidiranem subjektu pred pretekom vsaj dveh let po tem, ko je
prenehal sodelovati pri revizijskem poslu kot zakoniti revizor ali ključni
revizijski partner. 3. Zakoniti revizor ali
ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo v imenu
revizijskega podjetja, krši člen 8(1)(b), če postane član
revizijske komisije revidiranega subjekta ali enakovrednega organa pred
pretekom vsaj dveh let po tem, ko je prenehal sodelovati pri revizijskem
poslu kot zakoniti revizor ali ključni revizijski partner. 4. Zakoniti revizor ali
ključni revizijski partner, ki izvaja obvezno revizijo v imenu
revizijskega podjetja, krši člen 8(1)(c), če postane neizvršni
član upravnega organa ali član nadzornega organa revidiranega
subjekta pred pretekom vsaj dveh let po tem, ko je prenehal sodelovati pri
revizijskem poslu kot zakoniti revizor ali ključni revizijski partner. 5. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 9(2), če ne zagotovi, da povezane
storitve finančne revizije, ki se opravijo za revidirani subjekt, ne
presegajo 10 % plačil, ki jih revidirani subjekt plača za
obvezno revizijo. 6. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 10, če za revidirani subjekt
opravi storitve, ki niso storitve obvezne revizije ali povezane storitve
finančne revizije. B. Kršitve v zvezi z izvajanjem obvezne
revizije 7. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 16(3), če ne evidentira primerov,
v katerih njegovi zaposleni ne upoštevajo določb iz te uredbe, ali ne
pripravi letnega poročila o sprejetih ukrepih za zagotavljanje skladnosti
z navedenimi določbami. 8. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 16(4), če ne vodi
računovodske evidence stranke, ki zajema podatke iz točk (a),
(b) in (c) navedenega odstavka. 9. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 16(5), če za vsako izvedeno
obvezno revizijo ne ustvari revizijskega spisa, ki zajema informacije iz
točk (a) do (j) navedenega odstavka. 10. Zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje krši člen 17(1)(c), če pristojnega organa iz
člena 36 ne obvesti o dogodku, ki ima ali lahko ima resne posledice
za integriteto njegovih dejavnosti obvezne revizije. 11. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 17(2), če pristojnega organa, ki
nadzoruje subjekte javnega interesa, ne obvesti o kakršni koli storitvi ali
poskusu goljufije v zvezi z računovodskimi izkazi revidiranega subjekta. 12. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 19, če ne zagotovi, da se pregled
notranjega obvladovanja kakovosti izvede v skladu z zahtevami iz
odstavkov 2 do 6 navedenega člena. C. Kršitve v zvezi z revizijskim
poročanjem 13. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 22, če ne predloži revizijskega
mnenja, pripravljenega v skladu z zahtevami iz odstavkov 2, 3, 4, 5
in 7 navedenega člena. 14. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 23, če revizijski komisiji
revidiranega subjekta ne predloži dodatnega poročila, pripravljenega v
skladu z zahtevami iz odstavkov 2 do 5 navedenega člena. 15. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 25, če pristojnim organom, ki
nadzorujejo subjekte javnega interesa, ne poroča takoj o vsakem dejstvu
ali sklepu v zvezi z navedenim subjektom javnega interesa, ki ga odkrije med
izvajanjem navedene obvezne revizije in ki je lahko povezan s katero koli
kršitvijo iz točk (a) do (c) prvega odstavka člena 25.
D. Kršitve v zvezi z določbami o
razkritju 16. Revizijsko podjetje krši prvi
pododstavek člena 26(1) v povezavi s členom 26(4), če
na svoji spletni strani najpozneje štiri mesece po koncu vsakega poslovnega
leta ne objavi letnega finančnega poročila v skladu z
odstavkom 2 člena 4 Direktive 2004/109/ES, ki mora biti na
voljo vsaj pet let. 17. Zakoniti revizor krši drugi
pododstavek člena 28(2) v povezavi s členom 27(1), če
na svoji spletni strani ne objavi letnega izkaza poslovnega izida, ki mora biti
na voljo vsaj pet let. 18. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 26(2), če v letnem izkazu
poslovnega izida ali letnem finančnem poročilu plačil, prejetih
za obvezno revizijo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov
subjektov javnega interesa in subjektov, ki so vključeni v skupino
podjetij, katerih nadrejeno podjetje je subjekt javnega interesa, ne navede
ločeno od plačil, prejetih za obvezno revizijo letnih in
konsolidiranih računovodskih izkazov drugih subjektov, ter plačil za
povezane storitve finančne revizije iz člena 10. 19. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje, ki je vključeno v mrežo, krši člen 26(3),
če informacij iz točk (a) do (d) člena 26(3) ne
predloži kot priloge k letnemu izkazu poslovnega izida ali letnemu
finančnemu poročilu, razen če se uporablja odstopanje iz drugega
pododstavka navedenega odstavka. 20. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 27, če ne objavi preglednega
poročila ali ga ne objavi pravočasno, vključno z informacijami
iz odstavka 2 navedenega člena in po potrebi z informacijami iz
člena 28. 21. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 29, če svojemu pristojnemu organu
iz člena 35(1) vsako leto ne predloži seznama revidiranih subjektov
javnega interesa glede na prihodek, ki ga ustvarijo. 22. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 30(1), če ne hrani dokumentov in
informacij iz člena 30(1). E. Kršitve v zvezi z imenovanjem zakonitih
revizorjev ali revizijskih podjetij s strani subjektov javnega interesa 23. Zakoniti revizor ali revizijsko
podjetje krši člen 33(2), če po preteku dveh zaporednih poslov
iz člena 33(1) izvede obvezno revizijo subjekta javnega interesa pred
pretekom vsaj štirih let. 24. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 33(6), če novemu zakonitemu
revizorju ali revizijskemu podjetju na koncu revizijskega posla ne predloži
popolnega dokumenta o primopredaji z ustreznimi informacijami. F. Kršitve v zvezi z zagotavljanjem
kakovosti 25. Zakoniti revizor ali
revizijsko podjetje krši člen 40(6), če v obdobju, ki ga
določi pristojni organ, ne upošteva priporočil inšpekcijskih
pregledov. II. Kršitve subjektov javnega
interesa A. Kršitve v zvezi z imenovanjem
zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij 1. Brez poseganja v
člen 31(2), (3) in (4) subjekt javnega interesa krši
člen 31(1), če ne ustanovi revizijske komisije in/ali ne imenuje
zahtevanega števila neodvisnih članov in/ali ne imenuje zahtevanega
števila članov, posebej usposobljenih na področju računovodstva
in/ali revizije. 2. Subjekt javnega interesa krši
člen 32(1), če ne imenuje zakonitih revizorjev ali revizijskih
podjetij v skladu s pogoji iz člena 32(2) do (6). 3. Subjekt javnega interesa krši
člen 33, če isti zakoniti revizor ali revizijsko podjetje zanj
izvaja revizije za obdobje, daljše od obdobja navedenega v členu 33. 4. Subjekt javnega interesa krši
člen 34, če zakonitega revizorja ali revizijsko podjetje razreši
brez utemeljenih razlogov. [1] Veliki zneski pomoči, odobreni v okviru shem, se
lahko utemeljijo z dejstvom, da so nekatere države članice sprejele sheme
splošnih jamstev, ki so zajemale njihove celotne bančne dolgove. Države
članice so večinoma sprejele ukrepe v zvezi z jamstvi. Za ukrepe
dokapitalizacije je bilo odobrene 546,08 milijarde EUR
(4,5 % BDP), od katere so države članice leta 2009 dejansko
porabile približno 141,5 milijarde EUR. Komisija je med oktobrom 2008
in oktobrom 2010 odobrila ukrepe v zvezi s finančno krizo na
področju državne pomoči v 22 državah članicah, tj. v vseh
državah članicah, razen v Bolgariji, Češki republiki, Estoniji, na
Malti in v Romuniji. [2] Evropska komisija, zelena knjiga z naslovom
Revizijska politika: kaj smo se naučili iz krize, COM(2010) 561,
13.10.2010. [3] http://ec.europa.eu/internal_market/accounting/conferenc_20110209_en.htm. [4] http://www.europarl.europa.eu/oeil/FindByProcnum.do?lang=en&procnum=INI/2011/2037. [5] COM(2010) 561 konč., UL C 248,
25.8.2011, str. 92. [6] Za podrobnejše informacije o področju uporabe
vsakega predloga glej oddelek 4.3 obrazložitvenega memoranduma v predlogu
spremembe Direktive 2006/43/ES. [7] Po potrebi ob upoštevanju ustreznih prehodnih ureditev. [8] COM(2010) 716 konč. [9] COM(2009) 501 konč., COM(2009) 502
konč., COM(2009) 503 konč. [10] UL C , ,str. . [11] Datum mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. [12] UL L 372, 31.12.1986, str. 1. [13] UL L 374, 31.12.1991, str. 7. [14] UL L 390, 31.12.2004, str. 38. [15] UL L 319, 5.12.2007, str. 1. [16] UL L 302, 17.11.2009, str. 32. [17] UL L 267, 10.10.2009, str. 7. [18] UL L 174, 1.7.2011, str. 1. [19] UL L 145, 30.4.2004, str. 1. [20] UL L 222, 14.8.1978, str. 11. [21] UL L 193, 18.7.1983, str. 1. [22] UL L 157, 9.6.2006, str. 87. [23] COM(2010)561 konč. [24] UL L 281, 23.11.1995,
str. 31. [25] UL L 8, 12.1.2001,
str. 1. [26] UL L 52, 25.2.2005, str. 51. [27] UL L 309, 25.11.2005, str. 15. [28] UL L 120, 7.5.2008, str. 20. [29] UL L 331, 15.12.2010, str. 84. [30] UL L 331, 15.12.2010, str. 12. [31] UL L 331, 15.12.2010, str. 48. [32] COM(2010)716 konč. [33] UL L 162, 30.4.2004, str. 70. [34] UL L 177, 30.6.2006, str. 1. [35] UL L 335, 17.12.2009, str. 1. [36] UL L 345, 31.12.2003, str. 64. [37] UL L 149, 30.4.2004,
str. 1.