POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja.

Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije.

Naslov pobude

Olajšanje čezmejnih rešitev (spremenjeni predlog)

Vodilni GD – pristojna enota

REGIO D2

Verjetna vrsta pobude

Spremenjeni predlog uredbe

Okvirna časovnica

4. četrtletje 2023

Dodatne informacije

–

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

·Programi Interreg delujejo prek nacionalnih meja in finančno podpirajo nove projekte, vendar je njihovo izvajanje pogosto ovirano zaradi različnih pravnih in upravnih ureditev, ki veljajo na različnih straneh meje. Nekaterih projektov zato ni mogoče izvesti, kar negativno vpliva na blaginjo prebivalstva, ki živi na obmejnih območjih, in na delovanje enotnega trga. Za odpravo teh ovir je torej potreben pravni instrument EU.

·Evropski parlament je 14. septembra 2023 sprejel resolucijo 2022/2194(INL), v kateri je Komisijo pozval, naj sprejme predlog uredbe o uvedbi instrumenta za reševanje pravnih in upravnih ovir v obmejnih regijah.

·S to pobudo bi se predlog iz leta 2018 spremenil, pri čemer bi se upoštevali pomisleki Sveta in tudi zakonodajna pobuda Evropskega parlamenta.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

·Kljub enotnemu trgu se posamezniki in organizacije v obmejnih regijah (ki predstavljajo približno tretjino prebivalstva EU in BDP) pri svojih vsakodnevnih dejavnostih srečujejo s pravnimi in upravnimi ovirami. Izvajanje ukrepov in dejavnosti, ki so pogosto ključni za blaginjo ljudi in kakovost življenja, je v obmejnih regijah težje kot sicer in včasih celo nemogoče. To med drugim vpliva na zaposlitev pri delodajalcu, ki je blizu doma, vendar čez mejo, nakup ali prodajo blaga ter dostop do izobraževanja ali drugih javnih storitev.

·Ovire v čezmejnem kontekstu se običajno pojavijo, kadar pravila in/ali upravni postopki na eni strani meje niso združljivi s pravili in/ali upravnimi postopki sosednjega ozemlja na drugi strani meje. To niso primeri kršitev, temveč gre zgolj za pomanjkanje kompatibilnosti različnih pravnih okvirov. Če naj bi na primer v eni državi reševalna vozila imela opozorilne luči rumene barve, v drugi pa modre, bi bilo lahko nezakonito, če bi reševalno vozilo prepeljalo žrtev prometne nesreče v najbližjo bolnišnico, ki je v drugi državi.

·Te ovire imajo tudi gospodarski učinek zaradi izgube BDP in zaposlitvenih možnosti v obmejnih regijah. Če bi odpravili 20 % sedanjih ovir, bi se lahko BDP v teh regijah povečal za 2 %.

·Druga težava je diskriminacija, saj imajo posamezniki v obmejnih regijah slabši dostop do javnih storitev, soočajo se z izzivi pri interakciji s svojimi sosedi ali pa imajo višje stroške v vsakdanjem življenju (izpolnjevati morajo na primer dva sklopa tehničnih standardov, enega na vsaki strani meje).

·Te ovire se pogosto pojavljajo na lokalni ali regionalni ravni, pravna pristojnost za njihovo reševanje pa je na nacionalni ravni. Zato državljani in državljanke, organizacije in uprave nimajo jasnih možnosti za obravnavo teh ovir.

·Nova uredba, ki bo z uvedbo standardnega postopka za reševanje ovir ustvarila pravno jasnost, bo zagotovila, da bodo državljani in državljanke EU, ki živijo na obmejnih območjih, prejeli (pozitivni ali negativni) odziv svoje države članice. Hkrati bi morale imeti države članice vedno pravico, da se odločijo, ali bodo zadevno oviro odpravile in kako bodo to storile. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da se za reševanje čezmejnih ovir oprejo na strukture, ki jih že imajo.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

·Zagotoviti je treba, da bodo obmejne regije EU in ljudje, ki tam živijo, lahko opredelili ovire, predlagali rešitve in od pristojnih organov prejeli ustrezen odziv na ključne ovire, s katerimi se srečujejo v čezmejnem kontekstu, ter po potrebi rešitve za vsak primer posebej. Nekaj držav članic ima morda vzpostavljene učinkovite postopke, druge takih postopkov nimajo. Postopek, ki bo določen v spremenjenem predlogu, bi zagotovil, da imajo vse obmejne regije delujoč mehanizem za iskanje rešitev za obstoječe ovire, če bi to želele.

·Države članice bi imele pravico, da za vsak primer posebej odločijo, ali in kako bodo odpravile posamezno oviro.

Pravna podlaga

Člen 175, odstavek 3, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Poleg tega bi bila ta pobuda odziv na resolucijo, ki jo je Evropski parlament sprejel na lastno pobudo, na podlagi člena 225 PDEU.

Praktična potreba po ukrepanju EU

Spremenjeni predlog uredbe bi državam članicam omogočil uporabo drugih orodij. Pomisleki glede suverenosti parlamentov so bili odpravljeni s črtanjem „evropske čezmejne zaveze“ iz predloga iz leta 2018. Vsako odstopanje od nacionalnega prava bo vključeno v zakonodajo te države. Z drugimi besedami, ne bo prenosa tujega prava. Države članice bodo imele več možnosti za vzpostavitev točk za čezmejno sodelovanje, vključno s skupnimi koordinacijskimi točkami s svojimi sosedami. Cilj predloga je še naprej obravnavati posamezne primere ali projekte, ne pa reševati ovir, ki vplivajo na celotno mejo.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

·S sprejetjem uredbe bi se vzpostavil postopek, ki bi deležnikom v obmejnih regijah zagotovil pravno jasnost o tem, kako sprožiti postopek za iskanje rešitve za določeno čezmejno oviro.

·Zagotovila bi se vzpostavitev čezmejnih koordinacijskih točk v vseh državah članicah. S tem bi se omogočila jasnost glede dodelitve pristojnosti v vsaki državi za obravnavanje posameznih čezmejnih ovir, hkrati pa tudi usklajevanje med upravami v različnih državah članicah.

·Sprejetje uredbe bi bilo sorazmerno, saj postopek, ki bi ga uredba uvedla, ne bi pomenil povečanja javnih izdatkov. Države članice bi lahko vzpostavile čezmejne koordinacijske točke na način, ki je glede na njihovo oceno potreb na njihovih mejah najbolj primeren (npr. dodeljevanje nalog obstoječim strukturam ali oblikovanje novih struktur).

Verjetni učinki

Pobuda bi omogočila iskanje rešitev za ovire, ki otežujejo različne vrste interakcij v obmejnih regijah. Neposredni učinek bi bil, da bi se lokalni in regionalni trgi (vključno s trgom dela) v čezmejnih regijah lažje razvijali.

Če bi odpravili zgolj 20 % čezmejnih ovir, bi se po ocenah BDP v čezmejnih regijah povečal za 2 %, kar ustreza enemu milijonu delovnih mest.

Poleg tega je bilo v oceni evropske dodane vrednosti, ki jo je Evropski parlament izvedel leta 2023 za pripravo svoje pobude, ugotovljeno, da bi odprava 20 % čezmejnih ovir privedla do povečanja bruto dodane vrednosti za 123 milijard evrov na leto.

Vzporedno pobuda „b-rešitve“ (v okviru katere Komisija podpira pilotne rešitve za čezmejne ovire na podlagi vsakega primera posebej) kaže, da bi bil lahko pravni instrument EU v 38 % ocenjenih primerov koristen pri reševanju teh ovir (kompendij b-rešitev, stran 156).

Učinki bi se občutili predvsem v čezmejnih regijah, kjer živi tretjina prebivalstva EU. Sporočilo o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU je pokazalo, da bi bili učinki večji v regijah z intenzivnejšimi čezmejnimi interakcijami.

Poleg gospodarskih učinkov bi pobuda jasno prispevala k zagotavljanju, da nihče ni zapostavljen. Več študij, ki jih je izvedla kontaktna točka za meje, kaže, da imajo posamezniki v obmejnih regijah slabši dostop do javnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo ali izobraževanje, in da se soočajo z višjimi stroški, ker so izpostavljeni vzporednim pravnim okvirom. Pobuda bi torej prispevala k zmanjšanju tovrstne diskriminacije.

Prihodnje spremljanje

Spremenjeni predlog uredbe bi uvedel načela za prihodnje spremljanje. Komisija bi imela nalogo povezovanja s koordinacijskimi točkami v državah članicah in zlasti vodenja registra vseh ovir, ki bi jih države članice obravnavale v okviru tega mehanizma.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Ocena učinka ni potrebna, saj se pobuda nanaša na spremembo predloga uredbe in je obstoječa ocena učinka še vedno veljavna. Vsi ustrezni dokazi so že na voljo in bodo vključeni v obrazložitveni memorandum. 

Poleg tega spremenjeni predlog uredbe sledi resoluciji, ki jo je Evropski parlament sprejel na lastno pobudo. Služba Evropskega parlamenta za raziskave je v okviru priprav na sprejetje navedene resolucije že izvedla oceno evropske dodane vrednosti za mehanizem za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru.

Strategija posvetovanja

Ta poziv k predložitvi dokazov je objavljen na osrednji spletni strani Komisije za javna posvetovanja Povejte svoje mnenje, na kateri je v naslednjih štirih tednih mogoče predložiti povratne informacije deležnikov. Ker so Komisija in drugi organi že organizirali različne dejavnosti posvetovanja z deležniki, kot je opisano zgoraj, ne bo izvedeno odprto javno posvetovanje.

Namen posvetovanja

Namen poziva k predložitvi dokazov je zbrati informacije ustreznih deležnikov o potrebi po evropskem pravnem orodju za reševanje čezmejnih ovir. To je tudi priložnost za deležnike, da zagotovijo informacije o ovirah, s katerimi se srečujejo, o učinkih teh ovir in o obstoju (ali neobstoju) alternativnih orodij za iskanje rešitev.

Ciljna skupina

Ciljna skupina so predvsem deležniki v obmejnih regijah. To vključuje regionalne in lokalne uprave, organe, ki sodelujejo v programih in projektih Interreg, civilno družbo in nevladne organizacije. Posebna ciljna skupina so tudi čezmejne pravne strukture, kot so evropska združenja za teritorialno sodelovanje.