EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document e8f75052-0bde-11ec-adb1-01aa75ed71a1

Consolidated text: Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008

02019R0787 — SL — 25.05.2021 — 001.002


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) 2019/787 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. aprila 2019

o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008

(UL L 130 17.5.2019, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1096 z dne 21. aprila 2021

  L 238

1

6.7.2021

►M2

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1334 z dne 27. maja 2021

  L 289

1

12.8.2021

►M3

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1335 z dne 27. maja 2021

  L 289

4

12.8.2021


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 316I, 6.12.2019, str.  3 (2019/787)

►C2

Popravek, UL L 178, 20.5.2021, str.  4 (2019/787)




▼B

UREDBA (EU) 2019/787 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. aprila 2019

o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008



POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV IN KATEGORIJE ŽGANIH PIJAČ

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  

Ta uredba določa pravila o:

— 
opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač ter zaščiti geografskih označb žganih pijač,
— 
etanolu in destilatih, ki se uporabljajo pri proizvodnji alkoholnih pijač ter
— 
uporabi pravnih imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil, ki niso žgane pijače.
2.  
Ta uredba se uporablja za proizvode iz odstavka 1, ki se dajo na trg Unije, ne glede na to, ali so proizvedeni v Uniji ali tretjih državah, ter za tiste, ki so v Uniji proizvedeni za izvoz.
3.  
Kar zadeva zaščito geografskih označb, se poglavje III te uredbe uporablja tudi za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet.

Člen 2

Opredelitev žganih pijač in zahteve zanje

V tej uredbi „žgana pijača“ pomeni alkoholno pijačo, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(a) 

namenjena je za uživanje ljudi;

(b) 

ima posebne organoleptične lastnosti;

(c) 

njen najmanjši volumenski delež alkohola je 15 %, razen za žgane pijače, ki ustrezajo zahtevam za kategorijo 39 iz Priloge I;

(d) 

proizvedena je bodisi:

(i) 

neposredno z uporabo ene od naslednjih metod, posamezno ali v kombinaciji:

— 
destilacije fermentiranih proizvodov z dodanimi aromami ali aromatičnimi živili ali brez teh arom ali živil,
— 
maceracije ali podobne obdelave rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla, destilatih kmetijskega porekla, žganih pijačah ali njihovih kombinacijah,
— 
tako, da se etanolu kmetijskega porekla, destilatom kmetijskega porekla ali žganim pijačam posamezno ali v kombinaciji doda kar koli od naslednjega:
— 
arome, uporabljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1334/2008,
— 
barvila, uporabljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008,
— 
druge odobrene sestavine, uporabljene v skladu z uredbama (ES) št. 1333/2008 in (ES) št. 1334/2008,
— 
sladila,
— 
drugi kmetijski proizvodi,
— 
živila, bodisi
(ii) 

tako, da se ji posamezno ali v kombinaciji doda kar koli od naslednjega:

— 
druge žgane pijače,
— 
etanol kmetijskega porekla,
— 
destilati kmetijskega porekla,
— 
druga živila;
(e) 

ne sodi v oznake KN 2203 , 2204 , 2205 , 2206 in 2207 ;

(f) 

če se pri njeni proizvodnji dodaja voda, ki je lahko destilirana, demineralizirana, izmenjana ali zmehčana:

(i) 

je kakovost te vode skladna z Direktivo Sveta 98/83/ES ( 1 ) in Direktivo 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) ter

(ii) 

po dodajanju vode delež alkohola žgane pijače še vedno ustreza najmanjšemu volumenskemu deležu alkohola, določenemu v točki (c) tega člena ali pod ustrezno kategorijo žgane pijače v Prilogi I.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„pravno ime“ pomeni ime, pod katerim se žgana pijača daje na trg, v smislu točke (n) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011;

(2) 

„sestavljeni izraz“ v zvezi z opisom, predstavitvijo in označevanjem alkoholne pijače pomeni kombinacijo bodisi pravnega imena iz kategorij žganih pijač iz Priloge I bodisi geografske označbe za žgano pijačo, iz katere izhaja ves alkohol končnega proizvoda, in vključuje eno ali več od naslednjega:

(a) 

ime enega ali več živil, razen alkoholne pijače in živil, ki se uporabljajo pri proizvodnji te žgane pijače v skladu s Prilogo I, ali pridevnike, ki izhajajo iz teh imen;

(b) 

izraz „liker“ ali „kremni liker“;

▼M1

(3) 

„sklicevanje“ pomeni neposredno ali posredno navezovanje na eno ali več pravnih imen iz kategorij žganih pijač iz Priloge I ali na eno ali več geografskih označb za žgane pijače, razen navezovanj na sestavljeni izraz ali seznam sestavin iz člena 13(2) do (4) pri opisu, predstavitvi ali označevanju:

(a) 

živila, ki ni žgana pijača, ali

(b) 

žgane pijače, ki ustreza zahtevam za kategorije 33 do 40 Priloge I;

▼B

(4) 

„geografska označba“ pomeni označbo, ki določa žgano pijačo kot pijačo s poreklom z ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, pri čemer se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti te žgane pijače pripisujejo zlasti njenemu geografskemu poreklu;

(5) 

„specifikacija proizvoda“ pomeni dokumentacijo, ki se priloži zahtevku za zaščito geografske označbe in določa specifikacije, ki jih mora žgana pijača izpolnjevati, in ki je bila opredeljena kot „tehnična dokumentacija“ v Uredbi (ES) št. 110/2008;

(6) 

„skupina“ pomeni vsako združenje, ne glede na njeno pravno obliko, sestavljeno predvsem iz proizvajalcev ali predelovalcev posamezne žgane pijače;

(7) 

„generično ime“ pomeni ime žgane pijače, ki je postalo občno in ki je v Uniji postalo splošno ime te žgane pijače, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bila prvotno proizvedena ali tržena;

(8) 

„vidno polje“ pomeni vidno polje, kakor je opredeljeno v točki (k) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011;

(9) 

„mešanje“ pomeni kombiniranje žgane pijače, ki ustreza kateri od kategorij žganih pijač iz Priloge I ali geografski označbi, z enim ali več od naslednjega:

(a) 

druge žgane pijače, ki ne spadajo v isto kategorijo žganih pijač iz Priloge I;

(b) 

destilati kmetijskega izvora;

(c) 

etanol kmetijskega izvora;

(10) 

„mešanica“ pomeni žgano pijačo, ki je narejena z mešanjem;

(11) 

„tipiziranje“ pomeni kombiniranje dveh ali več žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo in se ločijo samo po manjših razlikah v sestavi zaradi enega ali več naslednjih dejavnikov:

(a) 

načina proizvodnje;

(b) 

uporabljene metode destilacije;

(c) 

časa zorenja ali staranja;

(d) 

geografskega območja proizvodnje;

tako proizvedena žgana pijača spada v isto kategorijo žganih pijač kot prvotna žgana pijača pred tipiziranjem;

(12) 

„tipizirana žgana pijača“ pomeni žgano pijačo, ki je narejena s tipiziranjem.

Člen 4

Tehnična opredelitev pojmov in tehnične zahteve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje tehnične opredelitve pojmov in zahteve:

(1) 

„opis“ pomeni izraze, uporabljene pri označevanju, predstavitvi in na embalaži žgane pijače, na dokumentih, ki spremljajo prevoz žgane pijače, na trgovinskih dokumentih, predvsem na računih in dobavnicah, ter pri oglaševanju žgane pijače;

(2) 

„predstavitev“ pomeni izraze, uporabljene pri označevanju in na embalaži ter pri oglaševanju in pospeševanju prodaje proizvoda, na slikah ali podobnem ter na posodi, vključno s steklenico ali sistemom zapiranja;

(3) 

„označevanje“ pomeni vsako besedo, oznako, blagovno znamko, trgovsko ime, slikovno gradivo ali simbol v zvezi s proizvodom, ki se navede na embalaži, dokumentu, obvestilu, označbi, obročku ali vratni etiketi, ki tak proizvod spremlja ali se nanaša nanj;

(4) 

„označba“ pomeni vsak žig, znamko, znak, slikovni znak ali drug opis v pisni, tiskani, odtisnjeni, označeni, vtisnjeni ali ožigosani obliki, ali ki je pritrjen na embalažo ali posodo z živilom;

(5) 

„embalaža“ pomeni zaščitne ovoje, karton, škatle, posode in steklenice, ki se uporabljajo za prevoz ali prodajo žganih pijač;

(6) 

„destilacija“ pomeni postopek termičnega ločevanja, ki vključuje eno ali več faz ločevanja, s katerimi se dosežejo nekatere organoleptične značilnosti ali višja koncentracija alkohola ali oboje, ne glede na to, ali posamezne faze potekajo pri običajnem tlaku ali v vakuumu zaradi uporabljene destilacijske naprave; lahko je enkratna, večkratna ali ponovna destilacija;

(7) 

„destilat kmetijskega porekla“ pomeni alkoholno tekočino, ki je rezultat destilacije po alkoholni fermentaciji kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi, ki nima lastnosti etanola ter ki ohrani aromo in okus uporabljenih surovin;

(8) 

„sladkanje“ pomeni uporabo enega ali več sladil pri proizvodnji žganih pijač;

(9) 

„sladila“ pomeni:

(a) 

polbeli sladkor, beli sladkor, rafinirani beli sladkor, dekstroza, fruktoza, glukozni sirup, tekoči sladkor, invertni tekoči sladkor in invertni sladkorni sirup, kakor je opredeljeno v delu A Priloge k Direktivi Sveta 2001/111/ES ( 3 );

(b) 

rektificirani zgoščeni grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt in sveži grozdni mošt;

(c) 

karameliziran sladkor, ki je proizvod, pridobljen izključno z nadziranim segrevanjem saharoze brez baz, mineralnih kislin ali drugih kemičnih aditivov;

(d) 

med, kakor je opredeljen v točki 1 Priloge I k Direktivi Sveta 2001/110/ES ( 4 );

(e) 

rožičev sirup;

(f) 

vsi drugi naravni ogljikovi hidrati, ki imajo podoben učinek kot proizvodi iz točk (a) do (e);

(10) 

„dodajanje alkohola“ pomeni dodajanje etanola kmetijskega porekla ali destilatov kmetijskega porekla ali obojega žgani pijači; to ne vključuje uporabe alkohola za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih odobrenih sestavin, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač;

(11) 

„zorenje“ ali „staranje“ pomeni shranjevanje žgane pijače v ustreznih posodah za določeno obdobje, da se v njej omogoči potek naravnih reakcij, ki ji dajo posebne značilnosti;

(12) 

„aromatiziranje“ pomeni dodajanje arom ali aromatičnih živil pri proizvodnji žganih pijač z enim ali več od naslednjih postopkov: dodajanje, poparjanje, maceracija, alkoholna fermentacija ali destilacija alkohola v prisotnosti arom ali aromatičnih živil;

(13) 

„arome“ pomeni arome, kakor so opredeljene v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(14) 

„aromatična snov“ pomeni aromatično snov, kakor je opredeljena v točki (b) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(15) 

„naravna aromatična snov“ pomeni naravno aromatično snov, kakor je opredeljena v točki (c) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(16) 

„aromatični pripravek“ pomeni aromatični pripravek, kakor je opredeljen v točki (d) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(17) 

„druga aroma“ pomeni drugo aromo, kakor je opredeljena v točki (h) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(18) 

„aromatična živila“ pomeni živila, kakor so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta ( 5 ) in ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač z glavnim namenom aromatiziranja žganih pijač;

(19) 

„barvanje“ pomeni uporabo enega ali več barvil pri proizvodnji žgane pijače;

(20) 

„barvila“ pomeni barvila, kakor so opredeljena v točki 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1333/2008;

(21) 

„karamel“ pomeni aditiv za živila, ki ustreza E-številkam E 150a, E 150b, E 150c ali E 150d ter se nanaša na izdelke, ki so bolj ali manj intenzivno rjave barve in so namenjeni barvanju, kakor je navedeno v delu B Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008; ne ustreza pa sladkornemu aromatičnemu proizvodu, pridobljenemu z gretjem sladkorja, ki se uporablja za aromatiziranje;

(22) 

„druge odobrene sestavine“ pomeni sestavine živil z aromatičnimi lastnostmi, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1334/2008, in aditive za živila, ki niso barvila, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008;

(23) 

„volumenski delež alkohola“ pomeni razmerje med volumnom čistega alkohola, ki ga posamezni proizvod vsebuje pri 20 oC, in skupnim volumnom tega proizvoda pri enaki temperaturi;

(24) 

„vsebnost hlapljivih snovi“ pomeni količino hlapljivih snovi, razen etanola in metanola, v žgani pijači, proizvedeni izključno z destilacijo.

Člen 5

Opredelitev etanola kmetijskega porekla in zahteve zanj

V tej uredbi etanol kmetijskega porekla pomeni tekočino, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(a) 

pridobljena je izključno iz proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi;

(b) 

nima drugega zaznavnega okusa, razen okusa surovin, uporabljenih pri njeni proizvodnji;

(c) 

njen najmanjši volumenski delež alkohola je 96,0 %;

(d) 

njene največje vrednosti ostanka ne presegajo naslednjega:

(i) 

skupna kislost (izražena v ocetni kislini): 1,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(ii) 

estri (izraženi v etilacetatu): 1,3 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iii) 

aldehidi (izraženi v acetaldehidu): 0,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iv) 

višji alkoholi (izraženi v 2-metil-1-propanolu): 0,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(v) 

metanol: 30 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(vi) 

suhi ekstrakt: 1,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(vii) 

hlapljive baze, ki vsebujejo dušik (izražene v dušiku): 0,1 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(viii) 

furfural: pod mejo zaznavnosti.

Člen 6

Etanol in destilati, ki se uporabljajo pri proizvodnji alkoholnih pijač

1.  
Etanol in destilati, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, so izključno kmetijskega porekla v smislu Priloge I k Pogodbi.
2.  
Za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali drugih odobrenih sestavin, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, se ne uporablja drug alkohol kot etanol kmetijskega porekla, destilati kmetijskega porekla ali žgane pijače kategorij 1 do 14 iz Priloge I. Tak alkohol, ki se uporablja za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali drugih odobrenih sestavin, se uporablja samo v količinah, ki so v ta namen nujno potrebne.
3.  
Alkoholne pijače ne vsebujejo alkohola sintetičnega porekla niti drugih alkoholov nekmetijskega porekla v smislu Priloge I k Pogodbi.

Člen 7

Kategorije žganih pijač

1.  
Žgane pijače se razvrstijo v kategorije v skladu s splošnimi pravili iz tega člena in posebnimi pravili iz Priloge I.
2.  

Brez poseganja v posebna pravila za vsako od kategorij žganih pijač 1 do 14 iz Priloge I za žgane pijače iz teh kategorij velja naslednje:

(a) 

proizvedene so z alkoholno fermentacijo in destilacijo ter so izključno pridobljene iz surovin, določenih pod ustrezno kategorijo žganih pijač v Prilogi I;

(b) 

nimajo dodanega niti razredčenega niti nerazredčenega alkohola;

(c) 

niso aromatizirane;

(d) 

niso obarvane z ničimer drugim kot karamelom, ki se uporablja izključno za prilagoditev barve teh žganih pijač;

(e) 

niso sladkane, razen da se zaokroži končni okus proizvoda; največja količina sladil, izraženih kot invertni sladkor, ne presega mejnih vrednosti, določenih za vsako kategorijo v Prilogi I;

(f) 

ne vsebujejo dodatkov, razen celih neobdelanih surovin, iz katerih je pridobljen alkohol in ki imajo predvsem okrasni namen.

3.  

Brez poseganja v posebna pravila, določena za vsako od kategorij žganih pijač 15 do 44 iz Priloge I, za žgane pijače iz teh kategorij velja naslednje:

(a) 

lahko se proizvedejo iz katere koli kmetijske surovine, navedene v Prilogi I k Pogodbi;

(b) 

lahko jim je dodan alkohol;

(c) 

lahko vsebujejo aromatične snovi, naravne aromatične snovi, aromatične pripravke in aromatična živila;

(d) 

lahko so obarvane;

(e) 

lahko so sladkane.

4.  

Brez poseganja v posebna pravila, določena v Prilogi II, za žgane pijače, ki ne izpolnjujejo posebnih pravil za posamezne kategorije, določene v Prilogi I, velja naslednje:

(a) 

lahko se proizvedejo iz katere koli kmetijske surovine, navedene v Prilogi I k Pogodbi, ali katerega koli živila ali obojega;

(b) 

lahko jim je dodan alkohol;

(c) 

lahko so aromatizirane;

(d) 

lahko so obarvane;

(e) 

lahko so sladkane.

Člen 8

Delegirana in izvedbena pooblastila

1.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za spremembo te uredbe, tako da se uvedejo spremembe tehničnih opredelitev pojmov in zahtev iz točke (f) člena 2 ter členov 4 in 5.

Delegirani akti iz prvega pododstavka so strogo omejeni na izpolnitev dokazanih potreb, ki izhajajo iz razvijajočega se povpraševanja potrošnikov, tehnološkega napredka ali potreb po inovacijah v zvezi s proizvodi.

Komisija za vsako tehnično opredelitev pojma ali zahtevo iz prvega pododstavka sprejme ločen delegirani akt.

2.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe, tako da v izjemnih primerih, kadar to zahteva pravo tretje države, določi odstopanja od zahtev iz točke (f) člena 2 ter členov 4 in 5, zahtev za kategorije žganih pijač iz Priloge I in posebnih pravil za nekatere žgane pijače iz Priloge II.
3.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe, tako da določi, katere druge naravne snovi ali kmetijske surovine, ki imajo podoben učinek kot proizvodi iz točk (a) do (e) člena 4(9), se po vsej Uniji odobrijo kot sladila pri proizvodnji žganih pijač.
4.  
Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme enotna pravila za uporabo drugih naravnih snovi ali kmetijskih surovin, odobrenih z delegiranimi akti kot sladila pri proizvodnji žganih pijač iz odstavka 3, pri čemer se določijo predvsem ustrezni pretvorbeni faktorji za sladila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).



POGLAVJE II

OPIS, PREDSTAVITEV IN OZNAČEVANJE ŽGANIH PIJAČ TER UPORABA IMEN ŽGANIH PIJAČ PRI PREDSTAVITVI IN OZNAČEVANJU DRUGIH ŽIVIL

Člen 9

Predstavitev in označevanje

Žgane pijače, ki se dajejo na trg Unije, morajo ustrezati zahtevam glede predstavitve in označevanja, določenim v Uredbi (EU) št. 1169/2011, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Člen 10

Pravna imena žganih pijač

1.  
Ime žgane pijače je njeno pravno ime.

Žgane pijače nosijo pravno ime pri svojem opisu, predstavitvi in označevanju.

Pravna imena se jasno in vidno označijo na etiketi žgane pijače in se ne smejo nadomestiti ali spremeniti.

2.  
Za žgane pijače, ki ustrezajo zahtevam za eno izmed kategorij žganih pijač iz Priloge I, se ime te kategorije uporabi kot njihovo pravno ime, razen če ta kategorija dovoljuje uporabo drugega pravnega imena.
3.  
Za žgano pijačo, ki ne ustreza zahtevam, določenim za katero od kategorij žganih pijač iz Priloge I, se uporablja pravno ime „žgana pijača“.
4.  
Žgana pijača, ki ustreza zahtevam za več kot eno od kategorij žganih pijač iz Priloge I, se lahko da na trg pod enim ali več pravnimi imeni, navedenimi pod temi kategorijami v Prilogi I.
5.  

Ne glede na odstavka 1 in 2 tega člena se pravno ime žgane pijače lahko:

(a) 

dopolni ali nadomesti z geografsko označbo iz poglavja III. V tem primeru se lahko geografska označba nadalje dopolni s katerim koli izrazom, ki ga dovoljuje ustrezna specifikacija proizvoda, pod pogojem, da to ne zavaja potrošnika, in

(b) 

nadomesti s sestavljenim izrazom, ki vključuje izraz „liker“ ali „kremni liker“, pod pogojem, da končni proizvod ustreza zahtevam za kategorijo 33 iz Priloge I.

6.  

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1169/2011 in v posebna pravila za kategorije žganih pijač v Prilogi I k tej uredbi se pravno ime žgane pijače lahko dopolni z:

(a) 

imenom ali geografsko referenco iz zakonov in drugih predpisov, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri se žgana pijača da na trg, pod pogojem, da to ne zavaja potrošnika;

(b) 

običajnim imenom, kakor je opredeljeno v točki (o) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011, pod pogojem, da to ne zavaja potrošnika;

(c) 

sestavljenim izrazom ali sklicevanjem v skladu s členoma 11 in 12;

(d) 

izrazom „tipizirana žgana pijača“ ali „tipiziranje“ ali „tipizirano“, če je bila žgana pijača narejena s tipiziranjem;

(e) 

izrazom „mešanica“ ali „mešana žgana pijača“, če je bila žgana pijača narejena z mešanjem, ali

(f) 

izrazom „suh“ ali „dry“, razen v primeru žganih pijač, ki ustrezajo zahtevam za kategorijo 2 iz Priloge I, brez poseganja v posebne zahteve iz kategorij 20 do 22 iz Priloge I in pod pogojem, da žgana pijača ni sladkana, niti z namenom zaokroženja okusa. Z odstopanjem od prvega dela te točke lahko izraz „suh“ ali „dry“ nadomesti pravno ime žganih pijač, ki ustrezajo zahtevam za kategorijo 33 in so bile torej sladkane.

▼M1

7.  
Brez poseganja v člena 11 in 12 ter člen 13(2) do (4) je prepovedano uporabljati pravna imena iz odstavka 2 tega člena ali geografske označbe pri opisu, predstavitvi ali označevanju katere koli pijače, ki ne ustreza zahtevam za ustrezno kategorijo iz Priloge I ali zadevno geografsko označbo. Ta prepoved velja tudi za pravna imena ali geografske označbe, ki se uporabljajo skupaj z besedami ali izrazi, kot na primer „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“ ali kateri koli drug podoben izraz.

▼B

Brez poseganja v člen 12(1) imajo lahko arome, ki posnemajo žgano pijačo ali njeno rabo pri proizvodnji živila, ki ni pijača, pri svoji predstavitvi in označevanju sklicevanje na pravno ime iz odstavka 2 tega člena, če so takšna pravna imena dopolnjena z izrazom „aroma“ ali katerim koli drugim podobnim izrazom. Geografske označbe se ne uporabljajo za opisovanje takšnih arom.

Člen 11

Sestavljeni izrazi

1.  

Pri opisu, predstavitvi in označevanju alkoholne pijače se v sestavljenem izrazu uporaba pravnega imena iz kategorij žganih pijač iz Priloge I ali geografske označbe za žgane pijače dovoli, če:

(a) 

alkohol, uporabljen pri proizvodnji alkoholne pijače, izvira izključno iz žgane pijače, navedene v sestavljenem izrazu, razen alkohola, ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji te alkoholne pijače, ter

(b) 

žgana pijača ni bila razredčena le z dodajanem vode, da bi bil njen delež alkohola manjši od najmanjšega deleža, določenega za ustrezno kategorijo žganih pijač iz Priloge I.

2.  
Brez poseganja v pravna imena iz člena 10 izrazi „alkohol“, „žganje“, „pijača“, „žgana pijača“ in „voda“ niso del sestavljenega izraza, ki opisuje alkoholno pijačo.

▼M3

3.  

Za sestavljene izraze, ki opisujejo alkoholno pijačo, velja naslednje:

(a) 

zapišejo se z enotnimi znaki iste pisave, velikosti in barve;

(b) 

niso prekinjeni z besedilnim ali slikovnim elementom, ki ni del njih;

(c) 

velikost pisave ni večja od velikosti pisave, ki se uporabi za ime alkoholne pijače, ter

(d) 

če gre pri alkoholni pijači za žgano pijačo, jim je vselej dodano pravno ime žgane pijače, ki se prikaže v istem vidnem polju kot sestavljeni izraz, razen če je pravno ime nadomeščeno s sestavljenim izrazom v skladu s členom 10(5)(b).

▼B

Člen 12

Sklicevanja

1.  
Pri predstavitvi in označevanju živila, ki ni alkoholna pijača, se sklicevanje na pravna imena, določena v eni ali več kategorijah žganih pijač iz Priloge I, ali na eno ali več geografskih označb za žgane pijače dovoli, pod pogojem, da alkohol, uporabljen pri proizvodnji živila, izvira izključno iz žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja, razen alkohola, ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji tega živila.
2.  

Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena in brez poseganja v uredbi (EU) št. 1308/2013 ( 6 ) in (EU) št. 251/2014 ( 7 ) Evropskega parlamenta in Sveta se pri predstavitvi in označevanju alkoholne pijače, ki ni žgana pijača, sklicevanje na pravna imena, določena v eni ali več kategorijah žganih pijač iz Priloge I k tej uredbi, ali na eno ali več geografskih označb za žgane pijače dovoli, če:

(a) 

dodani alkohol izvira izključno iz žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja in

(b) 

je delež vsake alkoholne sestavine naveden vsaj enkrat v istem vidnem polju kot sklicevanje, in sicer v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v končnem proizvodu.

3.  

Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena in od člena 13(4) se pri opisu, predstavitvi in označevanju žgane pijače, ki ustreza zahtevam za kategorije 33 do 40 iz Priloge I, sklicevanje na pravna imena, določena pod eno ali več kategorijami žganih pijač iz navedene priloge, ali na eno ali več geografskih označb za žgane pijače dovoli, če:

(a) 

dodani alkohol izvira izključno iz žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja;

(b) 

je delež vsake alkoholne sestavine naveden vsaj enkrat v istem vidnem polju kot sklicevanje, in sicer v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v končnem proizvodu; in

(c) 

v pravnem imenu žgane pijače, ki ustreza zahtevam za kategorije 33 do 40 iz Priloge I, ali v pravnem imenu žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja ni izraza „cream“.

▼M2

4.  

Za sklicevanja iz odstavkov 2 in 3 velja naslednje:

(a) 

ne smejo biti v isti vrstici kot ime alkoholne pijače;

(b) 

zapisana so s pisavo, katere velikost ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za ime alkoholne pijače, kadar so uporabljeni sestavljeni izrazi, pa s pisavo, katere velikost ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za ta sestavljen izraz v skladu s točko (c) člena 11(3), ter

(c) 

v primeru sklicevanja pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač jim mora biti vselej dodano pravno ime žgane pijače, ki se pojavlja v istem vidnem polju kot sklicevanje.

▼B

Člen 13

Dodatna pravila za opis, predstavitev in označevanje

1.  
Opis, predstavitev ali označevanje žgane pijače se lahko nanaša na surovine, uporabljene za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla ali destilatov kmetijskega porekla, uporabljenih pri proizvodnji te žgane pijače, le kadar se ta etanol ali ti destilati pridobijo izključno iz teh surovin. V takem primeru se vsaka vrsta etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla navede v padajočem vrstnem redu glede na količino v volumenskem odstotku čistega alkohola.
2.  
Pravna imena iz člena 10 se lahko vključijo na seznam sestavin za živila pod pogojem, da je seznam skladen s členi 18 do 22 Uredbe (EU) št. 1169/2011.

▼M1

3.  
V primeru mešanice se pravna imena iz ene ali več kategorij žganih pijač iz Priloge I ali ena ali več geografskih označb za žgane pijače lahko zapišejo le na seznamu alkoholnih sestavin v istem vidnem polju kot pravno ime žgane pijače.

V primeru iz prvega pododstavka se seznamu alkoholnih sestavin doda vsaj eden od izrazov iz točke (e) člena 10(6). Tako seznam alkoholnih sestavin kot tudi spremljajoči izraz se zapišeta v istem vidnem polju kot pravno ime mešanice, in sicer z enotnimi znaki, ki so v isti pisavi in barvi ter v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, ki se uporabi za pravno ime.

Poleg tega se delež posamezne alkoholne sestavine na seznamu alkoholnih sestavin izrazi najmanj enkrat kot odstotek v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v mešanici.

▼M1

3a.  
V primeru tipizirane žgane pijače nosi žgana pijača pravno ime, določeno v ustrezni kategoriji žganih pijač iz Priloge I.

V primeru tipiziranih žganih pijač, pridobljenih iz kombinacije žganih pijač, ki spadajo pod različne geografske označbe, ali iz kombinacije žganih pijač, ki spadajo pod geografsko označbo, in žganih pijač, ki ne spadajo pod nobeno geografsko označbo, veljajo naslednji pogoji:

(a) 

pri opisu, predstavitvi ali označevanju tipizirane žgane pijače se lahko uporabijo pravna imena iz Priloge I ali geografske označbe, ki ustrezajo tipiziranim žganim pijačam, pod pogojem, da so ta imena zapisana:

(i) 

izključno na seznamu vseh alkoholnih sestavin tipizirane žgane pijače, ki se zapiše z enotnimi znaki, ki so v isti pisavi in barvi ter v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, ki se uporabi za pravno ime, in

(ii) 

najmanj enkrat v istem vidnem polju kot pravno ime tipizirane žgane pijače;

(b) 

seznamu alkoholnih sestavin se doda vsaj eden od izrazov iz točke (d) člena 10(6);

(c) 

delež posamezne alkoholne sestavine na seznamu alkoholnih sestavin se izrazi najmanj enkrat kot odstotek v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v tipizirani žgani pijači.

▼B

4.  
Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena, če mešanica ustreza zahtevam za eno od kategorij žganih pijač iz Priloge I, ta mešanica nosi pravno ime iz ustrezne kategorije.

V primeru iz prvega pododstavka se lahko pri opisu, predstavitvi ali označevanju mešanice uporabijo pravna imena iz Priloge I ali geografske označbe, ki ustrezajo mešanim žganim pijačam, pod pogojem, da so ta imena zapisana:

(a) 

izključno na seznamu vseh alkoholnih sestavin mešanice, ki se zapiše z enotnimi znaki, ki so v isti pisavi in barvi, ter v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, ki se uporabi za žgano pijačo, in

(b) 

najmanj enkrat v istem vidnem polju kot pravno ime mešanice.

Poleg tega se delež posamezne alkoholne sestavine na seznamu alkoholnih sestavin izrazi najmanj enkrat kot odstotek v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v mešanici.

5.  
Uporaba imen rastlinskih surovin, ki se uporabijo kot pravna imena nekaterih žganih pijač, ne posega v uporabo imen teh rastlinskih surovin pri predstavitvi in označevanju drugih živil. Imena teh surovin se lahko uporabijo pri opisu, predstavitvi ali označevanju drugih žganih pijač, če takšna uporaba ne zavaja potrošnika.
6.  
Čas zorenja ali starost se pri opisu, predstavitvi ali označevanju žgane pijače lahko navede le, če se nanaša na najmlajšo alkoholno sestavino žgane pijače in v vsakem primeru pod pogojem, da so bile vse dejavnosti staranja žgane pijače pod uradnim nadzorom države članice ali nadzorom, ki daje enakovredna jamstva. Komisija vzpostavi javni register s seznamom organov, ki so v posameznih državah članicah zadolženi za nadzor nad postopki staranja.
7.  
Pravno ime žgane pijače se označi na elektronskem administrativnem dokumentu iz Uredbe Komisije (ES) št. 684/2009 ( 8 ). Če je pri opisu, predstavitvi ali označevanju naveden čas zorenja ali starost žgane pijače, se navede tudi v elektronskem administrativnem dokumentu.

Člen 14

Navedba kraja izvora

1.  
Kadar je pri opisu, predstavitvi ali označevanju naveden kraj izvora žgane pijače, ki ni geografska označba ali blagovna znamka, se to nanaša na kraj ali območje, kjer je bila izvedena faza postopka proizvodnje, s katero je končna žgana pijača dobila značaj in dokončne bistvene lastnosti.
2.  
Za žgane pijače se ne zahteva navedba države porekla ali kraja izvora osnovne sestavine, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1169/2011.

Člen 15

Jezik, v katerem so navedena imena žganih pijač

1.  
Izrazi v poševnem tisku v prilogah I in II ter geografske označbe se ne prevajajo ne na etiketi ne pri opisu in predstavitvi žganih pijač.
2.  
Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko v primeru žganih pijač, proizvedenih v Uniji in namenjenih za izvoz, izrazi iz odstavka 1 in geografske označbe dopolnijo s prevodom, prepisom ali prečrkovanjem, če izrazi in geografske označbe v izvirnem jeziku niso skriti.

Člen 16

Uporaba simbola Unije za geografske označbe

Simbol Unije za zaščitene geografske označbe, določen s členom 12(7) Uredbe (EU) št. 1151/2012, se lahko uporablja pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, katerih imena so geografske označbe.

Člen 17

Prepoved uporabe zapork ali folij na osnovi svinca

Žgane pijače se lahko ponujajo za prodajo ali dajejo na trg samo v posodah, ki niso opremljene z zapiralnimi mehanizmi, prevlečenimi z zaporkami ali folijami na osnovi svinca.

Člen 18

Referenčne metode Unije za analizo

1.  
Kadar je treba analizirati etanol kmetijskega izvora, destilate kmetijskega izvora ali žgane pijače, da bi preverili, da izpolnjujejo zahteve te uredbe, mora biti takšna analiza v skladu z referenčnimi metodami Unije za analizo za ugotavljanje njihove kemijske in fizikalne sestave ter organoleptičnih lastnosti.

Dovoljene so druge metode za analizo, za kar je odgovoren direktor laboratorija, pod pogojem, da so točnost, ponovljivost in obnovljivost metod najmanj enake tistim, ki veljajo pri relevantnih referenčnih metodah Unije za analizo.

2.  

Kadar za zaznavanje in določanje vsebnosti snovi v žgani pijači niso predpisane metode Unije za analizo, se uporablja ena ali več od naslednjih metod:

(a) 

metode za analizo, ki so potrjene z mednarodno priznanimi postopki in ki zlasti ustrezajo merilom iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 );

(b) 

metode za analizo, ki ustrezajo priporočenim standardom Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO);

(c) 

metode za analizo, ki jih priznava in objavi Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV), ali

(d) 

če ni metode iz točke (a), (b) ali (c), se zavoljo njene točnosti, ponovljivosti in obnovljivosti uporablja:

— 
metoda za analizo, ki jo odobri zadevna država članica,
— 
po potrebi katera koli druga ustrezna metoda za analizo.

Člen 19

Prenos pooblastil

1.  

Da bi se upošteval tradicionalen postopek dinamičnega staranja v državah članicah za brandy, poznan kot sistem „criaderas y solera“ ali sistem „solera y criaderas“, kot je določeno v Prilogi III, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe z:

(a) 

določitvijo odstopanj od člena 13(6) glede specifikacije za čas zorenja ali starost pri opisu, predstavitvi ali označevanju takšnega brandyja in

(b) 

določitvijo ustreznih nadzornih mehanizmov za takšen brandy.

2.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe v zvezi z vzpostavitvijo javnega registra organov, ki jih imenuje vsaka država članica za nadzor nad postopki staranja iz člena 13(6).

Člen 20

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme:

(a) 

pravila, potrebna za sporočanje s strani držav članic v zvezi z organi, imenovanimi za nadzor nad postopki staranja v skladu s členom 13(6);

(b) 

enotna pravila za oznako države porekla ali kraja izvora pri opisu, predstavitvi ali označevanju žganih pijač iz člena 14;

(c) 

pravila o uporabi simbola Unije iz člena 16 pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač;

(d) 

podrobna tehnična pravila o referenčni metodi Unije za analizo iz člena 18.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).



POGLAVJE III

GEOGRAFSKE OZNAČBE

Člen 21

Zaščita geografskih označb

1.  
Geografske označbe, zaščitene s to uredbo, lahko uporablja vsak nosilec dejavnosti, ki trži žgano pijačo, proizvedeno v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.
2.  

Geografske označbe, zaščitene s to uredbo, so zaščitene pred:

(a) 

vsako neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena za proizvode, ki jih registracija ne zajema, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod zadevnim imenom, ali če se z uporabo imena izkorišča sloves zaščitenega imena, tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine;

(b) 

vsako napačno uporabo, posnemanjem ali navajanjem, tudi če je navedeno pravo poreklo proizvodov ali storitev ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz, kot so „vrsta“, „tip“, „sorta“„metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali podobno, tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine;

(c) 

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda, ki se uporablja pri opisu, predstavitvi ali označevanju proizvoda, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d) 

vsako drugo prakso, ki lahko potrošnika zavede glede pravega porekla proizvoda.

3.  
Geografske označbe, zaščitene s to uredbo, v Uniji ne morejo postati generične.
4.  
Zaščita iz odstavka 2 se uporablja tudi za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet.

Člen 22

Specifikacija proizvoda

1.  

Geografska označba, zaščitena s to uredbo, mora biti skladna s specifikacijo proizvoda, ki vključuje vsaj:

(a) 

ime, ki se zaščiti kot geografska označba, kot se uporablja pri trgovanju ali v skupnem jeziku, le v jezikih, ki se uporabljajo ali so se v preteklosti uporabljali za opis specifičnega proizvoda na opredeljenem geografskem območju v izvirni pisavi in v latinici, če izvirna pisava ni latinica;

(b) 

kategorijo žgane pijače ali izraz „žgana pijača“, če žgana pijača ne ustreza zahtevam za kategorije žganih pijač iz Priloge I;

(c) 

opis lastnosti žgane pijače, vključno s surovinami, iz katerih je proizvedena, če je ustrezno, ter glavnimi fizikalnimi, kemijskimi ali organoleptičnimi značilnostmi proizvoda ter posebnimi značilnostmi proizvoda v primerjavi z žganimi pijačami iste kategorije;

(d) 

opredelitev geografskega območja, omejenega glede na povezavo iz točke (f);

(e) 

opis metode proizvodnje žgane pijače ter, kjer je to primerno, opis pristnih in nespremenljivih lokalnih proizvodnih metod;

(f) 

podrobne podatke, ki dokazujejo povezavo med določeno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo žgane pijače in njenim geografskim poreklom;

(g) 

imena in naslove pristojnih organov ali, če so na voljo, imena in naslove drugih organov, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda v skladu s členom 38, ter njihove posebne naloge;

(h) 

vsa posebna pravila o zadevni geografski označbi.

Kjer je ustrezno, se v specifikacijo proizvoda vključijo zahteve o pakiranju, ki se jim doda utemeljitev, zakaj je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali nadzora, ob upoštevanju prava Unije zlasti s področja prostega pretoka blaga in prostega opravljanja storitev.

2.  
Tehnična dokumentacija, predložena kot del zahtevka pred 8. junijem 2019 na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008, v skladu s tem členom šteje kot specifikacija proizvoda iz tega člena.

Člen 23

Vsebina zahtevka za registracijo geografske označbe

1.  

Zahtevek za registracijo geografske označbe v skladu s členom 24(5) ali (8) vključuje vsaj:

(a) 

ime in naslov skupine vlagateljev ter pristojnih organov ali, če so na voljo, drugih organov, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda;

(b) 

specifikacijo proizvoda iz člena 22;

(c) 

enoten dokument, ki vsebuje naslednje:

(i) 

glavne točke specifikacije proizvoda, vključno z imenom, ki naj se zaščiti, kategorijo, v katero sodi žgana pijača, ali izraz „žgana pijača“, metodo proizvodnje, opis značilnosti žgane pijače, natančno opredelitev geografskega območja in, kjer je ustrezno, posebna pravila o pakiranju in označevanju;

(ii) 

opis povezave žgane pijače z njenim geografskim poreklom iz točke 4 člena 3, vključno, kjer je ustrezno, s posebnimi elementi opisa proizvoda ali metode proizvodnje, ki dokazujejo to povezavo.

Zahtevek, kot je naveden v členu 24(8), vključuje tudi sklic na objavo specifikacije proizvoda in dokaz, da je ime proizvoda zaščiteno v državi porekla.

2.  

Dokumentacija zahtevka iz člena 24(7) vključuje:

(a) 

ime in naslov skupine vlagateljev;

(b) 

enoten dokument iz točke (c) odstavka 1 tega člena;

(c) 

izjavo države članice, da po njenem mnenju zahtevek izpolnjuje zahteve iz te uredbe in določbe, sprejete na njeni podlagi;

(d) 

sklic na objavo specifikacije proizvoda.

Člen 24

Zahtevek za registracijo geografske označbe

1.  
Zahtevke za registracijo geografske označbe iz tega poglavja lahko vložijo le skupine, ki delajo z žgano pijačo, katere ime se predlaga za registracijo.
2.  
Organ, ki ga imenuje država članica, lahko za namene tega poglavja šteje kot skupina, če za zadevne proizvajalce zaradi njihovega števila, geografske lokacije ali organizacijskih značilnosti ni izvedljivo oblikovanje skupine. V tem primeru so ti razlogi navedeni v dokumentaciji zahtevka iz člena 23(2).
3.  

Ena sama fizična ali pravna oseba lahko šteje kot skupina za namene tega poglavja, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a) 

zadevna oseba je edini proizvajalec, ki je pripravljen vložiti zahtevek, in

(b) 

opredeljeno geografsko območje ima značilnosti, ki znatno odstopajo od sosednjih območij, značilnosti žgane pijače so različne od tistih, ki so proizvedene na sosednjih območjih ali pa ima žgana pijača posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, ki jih je jasno mogoče pripisati geografskemu poreklu.

4.  
V primeru geografske označbe, ki označuje čezmejno geografsko območje, lahko več skupin iz različnih držav članic ali tretjih držav predloži skupni zahtevek za registracijo.

Kadar se predloži skupni zahtevek, ga Komisiji predloži zadevna država članica ali skupina vlagateljev v zadevni tretji državi, in sicer neposredno ali prek organov v navedeni tretji državi, po posvetovanju z vsemi zadevnimi organi in skupinami vlagateljev. Skupni zahtevek vključuje izjavo iz točke (c) člena 23(2), ki jo podajo vse zadevne države članice. Zahteve iz člena 23 se izpolnijo v vseh zadevnih državah članicah in tretjih državah.

V primeru skupnega zahtevka se zadevni nacionalni postopki ugovora izvedejo v vseh zadevnih državah članicah.

5.  
Kadar zahtevek zadeva geografsko območje v državi članici, se zahtevek poda pri organih te države članice.

Država članica z ustreznimi sredstvi pregleda zahtevek, da preveri, ali je obrazložen in ali izpolnjuje zahteve iz tega poglavja.

6.  
V okviru pregleda iz drugega pododstavka odstavka 5 država članica sproži nacionalni postopek ugovora, s katerim zagotovi ustrezno objavo zahtevka iz odstavka 5 in določi razumen rok, v katerem lahko katera koli fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in prebivališčem ali sedežem na njenem ozemlju vloži ugovor zoper zahtevek.

Država članica preuči dopustnost vseh prejetih ugovorov v skladu z merili iz člena 28.

7.  
Če po oceni kakršnih koli prejetih ugovorov država članica meni, da so zahteve iz tega poglavja izpolnjene, lahko sprejme pozitivno odločitev in Komisiji predloži dokumentacijo zahtevka. V takem primeru Komisijo obvesti o dopustnih ugovorih, prejetih od fizične ali pravne osebe, ki je zakonito tržila zadevne proizvode in uporabljala zadevna imena neprekinjeno najmanj pet let pred datumom objave iz odstavka 6. Prav tako države članice obveščajo Komisijo o vseh nacionalnih sodnih postopkih, ki lahko vplivajo na postopek registracije.

Kadar na podlagi prvega pododstavka sprejme pozitivno odločitev, država članica zagotovi, da se ta odločitev objavi in da ima vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom možnost pritožbe.

Država članica zagotovi, da se objavi različica specifikacije proizvoda, na podlagi katere je sprejela svojo pozitivno odločitev, in zagotovi elektronski dostop do specifikacije proizvoda.

Država članica zagotovi tudi ustrezno objavo različice specifikacije proizvoda, na podlagi katere Komisija sprejme svojo odločitev v skladu s členom 26(2).

8.  
Kadar se zahtevek nanaša na geografsko območje v tretji državi, se zahtevek predloži Komisiji neposredno ali prek organov zadevne tretje države.
9.  
Dokumenti iz tega člena, ki se pošljejo Komisiji, se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

Člen 25

Začasna nacionalna zaščita

1.  
Država članica lahko le začasno odobri zaščito imena iz tega poglavja na nacionalni ravni, z učinkom od dneva predložitve zahtevka Komisiji.
2.  
Takšna nacionalna zaščita preneha veljati na dan, ko je sprejeta odločitev glede registracije v skladu s tem poglavjem ali ko je zahtevek umaknjen.
3.  
Kadar ime ni registrirano v skladu s tem poglavjem, je za posledice takšne nacionalne zaščite odgovorna izključno zadevna država članica.
4.  
Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1, imajo učinek le na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino znotraj Unije ali mednarodno trgovino.

Člen 26

Pregled s strani Komisije in objava za ugovor

1.  
Komisija z ustreznimi sredstvi pregleda vsak zahtevek, ki ga je prejela v skladu s členom 24, da preveri, če je obrazložen in izpolnjuje zahteve iz tega poglavja ter da so upoštevani interesi deležnikov zunaj države članice vloženega zahtevka. Tak pregled temelji na enotnem dokumentu iz točke (c) člena 23(1), vključuje preverjanje, da v zahtevku ni očitnih napak, in praviloma ne traja več kot šest mesecev. Kadar pa pregled traja dlje, Komisija vlagatelja takoj pisno obvesti o razlogih za zamudo.

Komisija vsaj enkrat na mesec objavi seznam imen, za katera je prejela zahtevke za registracijo, in datum njihove predložitve. Seznam vsebuje tudi ime države članice ali tretje države, iz katere prihaja zahtevek.

2.  
Kadar Komisija na podlagi pregleda v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 meni, da so zahteve iz tega poglavja izpolnjene, v Uradnem listu Evropske unije objavi enotni dokument iz točke (c) člena 23(1) in sklic na objavo specifikacije proizvoda.

Člen 27

Postopek ugovora

1.  
V treh mesecih od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in prebivališčem ali sedežem v tretji državi predložijo obvestilo o ugovoru Komisiji.

Vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki ni država, iz katere je bil zahtevek posredovan, lahko predloži obvestilo o ugovoru državi članici, v kateri ima ta oseba prebivališče ali sedež, v roku, ki omogoča predložitev obvestila o ugovoru v skladu s prvim pododstavkom.

Obvestilo o ugovoru vsebuje izjavo, da bi zahtevek lahko kršil zahteve iz tega poglavja.

Obvestilo o ugovoru, ki takšne izjave ne vsebuje, je nično.

Komisija obvestilo o ugovoru nemudoma pošlje organu, ki je predložil zahtevek.

2.  
Če se Komisiji predloži obvestilo o ugovoru in če mu v dveh mesecih sledi obrazložena izjava o ugovoru, Komisija preveri dopustnost te obrazložene izjave o ugovoru.
3.  
V dveh mesecih od prejema dopustne obrazložene izjave o ugovoru Komisija povabi organ ali osebo, ki je predložila ugovor, in organ, ki je predložil zahtevek, k ustreznim posvetovanjem za obdobje, ki ne sme biti daljše od treh mesecev. Ta rok začne teči na datum, ko je povabilo zainteresiranim stranem dostavljeno po elektronski poti.

Organ ali oseba, ki je ugovor predložila, in organ, ki je predložil zahtevek, takšna ustrezna posvetovanja začneta brez nepotrebnega odlašanja. Drug drugemu zagotovita ustrezne informacije, potrebne za oceno, ali zahtevek za registracijo ustreza zahtevam iz tega poglavja. Če ne dosežeta dogovora, se te informacije predložijo tudi Komisiji.

Če zainteresirane strani dosežejo dogovor, organi države članice ali tretje države, iz katere je bil zahtevek predložen, obvestijo Komisijo o vseh dejavnikih, na podlagi katerih je bil dogovor dosežen, vključno z mnenji vlagatelja zahtevka in organov države članice ali tretje države ali drugih fizičnih in pravnih oseb, ki so predložile ugovor.

Ne glede na to, ali je bil dogovor dosežen, se Komisija obvesti v enem mesecu po koncu posvetovanj.

Komisija lahko kadar koli v teh treh mesecih na zahtevo vlagatelja podaljša rok za posvetovanja za največ tri mesece.

4.  
Kadar se po ustreznih posvetovanjih iz odstavka 3 tega člena podrobni podatki, objavljeni v skladu s členom 26(2), bistveno spremenijo, Komisija ponovi pregled iz člena 26.
5.  
Obvestilo o ugovoru, obrazložena izjava o ugovoru in pripadajoči dokumenti, ki se pošljejo Komisiji v skladu z odstavki 1 do 4, se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

Člen 28

Razlogi za ugovor

1.  

Obrazložena izjava o ugovoru, kot je navedena v členu 27(2), je dopustna le, če jo Komisija prejme v roku, določenem v navedenem členu, in če dokazuje, da:

(a) 

predlagana geografska označba ne ustreza opredelitvi iz točke 4 člena 3 ali zahtevam iz člena 22;

(b) 

bi bila registracija predlagane geografske označbe v nasprotju s členom 34 ali 35;

(c) 

bi registracija predlagane geografske označbe ogrozila obstoj popolnoma ali delno identičnega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave iz člena 26(2), ali

(d) 

ne ustreza zahtevam iz členov 31 in 32

2.  
Razlogi za ugovor se ocenijo glede na ozemlje Unije.

Člen 29

Prehodna obdobja za uporabo geografskih označb

1.  

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za odobritev prehodnega obdobja do pet let, da se za žgane pijače s poreklom iz države članice ali tretje države, katerih ime je v nasprotju s členom 21(2), omogoči, da še naprej uporabljajo označbo, pod katero so bile tržene, pod pogojem, da dopustna izjava o ugovoru v skladu s členom 24(6) ali členom 27 dokazuje, da bi registracija imena ogrozila obstoj:

(a) 

popolnoma identičnega imena ali sestavljenega imena, v katerem je en izraz enak imenu za registracijo, ali

(b) 

drugih imen, ki so podobna imenu za registracijo, ki se nanašajo na žgane pijače, ki so zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave iz člena 26(2).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

2.  

Komisija lahko brez poseganja v člen 36 sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša prehodno obdobje iz odstavka 1 do 15 let ali dovoli nadaljnjo uporabo do 15 let v ustrezno utemeljenih primerih, če se izkaže, da:

(a) 

se je označba iz odstavka 1 zakonito ter stalno in pošteno uporabljala že najmanj 25 let, preden je bil pri Komisiji vložen zahtevek za zaščito;

(b) 

uporaba označbe iz odstavka 1 v nobenem trenutku ni imela namena izkoriščati slovesa registrirane geografske označbe in

(c) 

potrošniki niso bili in niso mogli biti zavedeni glede pravega porekla proizvoda.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

3.  
Kadar se uporablja označba iz odstavkov 1 in 2, se država porekla pri označevanju jasno in vidno zapiše.

Člen 30

Odločitev o registraciji

1.  
Kadar Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po pregledu, izvedenem v skladu s prvim pododstavkom člena 26(1), meni, da pogoji za registracijo predlagane geografske označbe niso izpolnjeni, obvesti državo članico ali zadevnega vlagatelja iz tretje države o razlogih za zavrnitev in mu omogoči, da v roku dveh mesecev predloži pripombe. Če Komisija ne prejme nobenih pripomb ali če kljub prejetim pripombam še vedno meni, da pogoji za registracijo niso izpolnjeni, z izvedbenimi akti zavrne zahtevek, razen če je zahtevek umaknjen. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).
2.  
Če Komisija ne prejme nobenega obvestila o ugovoru ali dopustne obrazložene izjave o ugovoru v skladu s členom 27, brez uporabe postopka iz člena 47(2) sprejme izvedbene akte, s katerimi registrira ime.
3.  

Če Komisija prejme dopustno obrazloženo izjavo o ugovoru, po ustreznih posvetovanjih iz člena 27(3) in ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj:

(a) 

če je bil dogovor dosežen, registrira ime z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 47(2), ter po potrebi spremeni informacije, objavljene v skladu s členom 26(2), če te spremembe niso bistvene, ali

(b) 

če dogovor ni bil dosežen, sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme odločitev glede registracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

4.  
Akti o registraciji in odločitve o zavrnitvi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Akt o registraciji zagotovi zaščito geografske označbe iz člena 21.

Člen 31

Sprememba specifikacije proizvoda

1.  
Vsaka skupina s pravnim interesom lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije proizvoda.

Zahtevki vsebujejo opis zahtevanih sprememb in razloge zanje.

2.  

Spremembe specifikacije proizvoda se razvrstijo v dve kategoriji glede na njihov pomen:

(a) 

spremembe Unije, ki zahtevajo postopek ugovora na ravni Unije;

(b) 

standardne spremembe, ki jih je treba obravnavati na ravni države članice ali tretje države.

3.  

Sprememba šteje za spremembo Unije, če:

(a) 

vključuje spremembo imena ali katerega koli dela imena geografske označbe, registrirane v skladu s to uredbo;

(b) 

zajema spremembo pravnega imena ali kategorije žgane pijače;

(c) 

obstaja tveganje zmanjšanja kakovosti, slovesa ali druge značilnosti žgane pijače, ki jo je mogoče pripisati predvsem njenemu geografskemu poreklu, ali

(d) 

predvideva nadaljnje omejitve trženja proizvoda.

Vse ostale spremembe štejejo za standardne spremembe.

Za standardno spremembo šteje tudi začasna sprememba, ki zadeva začasno spremembo specifikacije proizvoda zaradi obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki jih naložijo javni organi, ali je povezana z naravnimi nesrečami ali neugodnimi vremenskimi razmerami, ki jih uradno potrdijo pristojni organi.

4.  
Spremembe Unije odobri Komisija. Za postopek odobritve se smiselno uporablja postopek iz člena 24 ter členov 26 do 30. Zahtevki za spremembe Unije, ki jih vloži tretja država ali proizvajalci iz tretjih držav, vsebujejo dokaz, da je zahtevana sprememba skladna z zakonodajo, ki se v tej tretji državi uporablja za zaščito geografskih označb.
5.  
Standardne spremembe odobri država članica, na ozemlju katere je geografsko območje zadevnega izdelka. Kar zadeva tretje države, se spremembe potrdijo v skladu z veljavno zakonodajo zadevne tretje države.
6.  
Pri pregledu zahtevka za spremembo se obravnava samo predlagana sprememba.

Člen 32

Preklic

1.  

Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom sprejme izvedbene akte za preklic registracije geografske označbe v katerem koli od naslednjih primerov:

(a) 

kadar upoštevanja zahtev za specifikacije proizvoda ni več mogoče zagotoviti;

(b) 

kadar vsaj sedem zaporednih let ni na trg dan noben proizvod z geografsko označbo.

Za postopek preklica se smiselno uporabljajo členi 24, 26, 27, 28 in 30.

2.  
Ne glede na odstavek 1 lahko Komisija na zahtevo proizvajalcev žgane pijače, ki se trži pod registrirano geografsko označbo, sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče ustrezno registracijo.
3.  
V primerih iz odstavkov 1 in 2 se Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta posvetuje z organi države članice, organi tretje države ali, kjer je mogoče, s proizvajalcem iz tretje države, ki so prvotno zaprosili za registracijo zadevne geografske označbe, razen če preklic zahtevajo ti prvotni vlagatelji.
4.  
Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

Člen 33

Register geografskih označb žganih pijač

1.  
Komisija do 8. junija 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe, s katerimi vzpostavi in posodablja javno dostopen posodobljen elektronski register geografskih označb žganih pijač, priznanih v okviru te sheme (v nadaljnjem besedilu: register).
2.  
Ime geografske označbe se v register vpiše v izvirni pisavi. Če izvirna pisava ni latinica, se skupaj z imenom v izvirni pisavi registrira prepis ali prečrkovanje v latinici.

Za geografske označbe, registrirane v skladu s tem poglavjem, register zagotavlja neposreden dostop do enotnih dokumentov in vsebuje tudi sklic na objavo specifikacije proizvoda.

Za geografske označbe, registrirane pred 8. junijem 2019, register zagotavlja neposreden dostop do glavnih specifikacij tehnične dokumentacije, kot je določeno v členu 17(4) Uredbe (ES) št. 110/2008.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 46 za dopolnitev tega odstavka, s katerimi določi nadaljnja podrobna pravila o obliki in vsebini registra.

3.  
Geografske označbe žganih pijač, proizvedenih v tretjih državah, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register kot geografske označbe.

Člen 34

Homonimne geografske označbe

1.  
Če je ime, za katero je vložen zahtevek za registracijo, popoln ali delen homonim imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo, se pri registraciji imena ustrezno upoštevajo lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjevanja.
2.  
Homonimno ime, zaradi katerega potrošnik zavedeno meni, da proizvodi prihajajo z drugega območja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu območju, regiji ali kraju porekla teh proizvodov.
3.  
Uporaba registrirane homonimne geografske označbe je dovoljena samo, kadar se v praksi pozneje registrirani homonim dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva potreba po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in nezavajanju potrošnika.
4.  
Zaščita geografskih označb žganih pijač iz člena 21 te uredbe ne posega v zaščitene geografske označbe in označbe porekla proizvodov iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 251/2014.

Člen 35

Posebni razlogi za zavrnitev zaščite

1.  
Generično ime se ne zaščiti kot geografska označba.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti pa:

(a) 

obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;

(b) 

ustrezna zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.

2.  
Ime se ne zaščiti kot geografska označba, če bi zaradi slovesa in ugleda blagovne znamke lahko taka zaščita zavedla potrošnika glede resnične identitete žgane pijače.
3.  
Ime se zaščiti kot geografska označba, samo če proizvodne faze, ki žgani pijači zagotavljajo kakovost, sloves ali druge značilnosti, ki se pripisuje zlasti njenemu geografskemu poreklu, potekajo na zadevnem geografskem območju.

Člen 36

Razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami

1.  
Registracija blagovne znamke se zavrne ali razveljavi, če njena uporaba ustreza ali bi ustrezala kateri od situacij iz člena 21(2).
2.  
Blagovna znamka, katere uporaba ustreza eni ali več situacij iz člena 21(2) in za katero je bil vložen zahtevek, je bila registrirana ali, če to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije, bodisi pred dnem predložitve zahtevka za zaščito geografske označbe Komisiji, se lahko še naprej uporablja in podaljša ne glede na registracijo geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev njene registracije, določeni v Direktivi (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) ali Uredbi (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ).

Člen 37

Obstoječe registrirane geografske označbe

Geografske označbe žganih pijač, registrirane v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 110/2008 in s tem zaščitene v skladu z navedeno uredbo, se samodejno zaščitijo kot geografske označbe v skladu s to uredbo. Komisija jih vključi v register iz člena 33 te uredbe.

Člen 38

Preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda

1.  
Države članice pripravijo in posodabljajo seznam nosilcev dejavnosti, ki proizvajajo žgane pijače z geografsko označbo, ki je registrirana v skladu s to uredbo.
2.  

V zvezi z geografskimi označbami, ki označujejo žgane pijače s poreklom iz Unije, registriranimi v skladu s to uredbo, skladnost s specifikacijo proizvoda iz člena 22 pred dajanjem proizvoda na trg preveri:

(a) 

en ali več pristojnih organov iz člena 43(1) ali

(b) 

izvajalci nadzora v smislu točke 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot organi za certificiranje proizvodov.

Kadar država članica uporablja člen 24(2), preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda zagotovi organ, ki ni skupina v skladu z navedenim odstavkom.

Ne glede na nacionalno pravo držav članic stroške takega preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda lahko krijejo nosilci dejavnosti, ki so predmet tega nadzora.

3.  

V zvezi z geografskimi označbami v tretji državi, ki označujejo žgane pijače s poreklom v tretji državi, registriranimi v skladu s to uredbo, skladnost s specifikacijo proizvoda pred dajanjem proizvoda na trg preveri:

(a) 

pristojni javni organ, ki ga imenuje tretja država, ali

(b) 

organ za certificiranje proizvodov.

4.  
Države članice objavijo imena in naslove pristojnih organov in izvajalcev iz odstavka 2 ter te informacije redno posodabljajo.

Komisija objavi imena in naslove pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz odstavka 3 ter te informacije redno posodablja.

5.  
Izvajalci nadzora iz točke (b) odstavka 2 in organi za certificiranje proizvodov iz točke (b) odstavka 3 ravnajo v skladu z evropskim standardom ISO/IEC 17065:2012 ter so akreditirani v skladu z njim ali ustrezno prihodnjo revizijo ali spremenjeno različico standarda.
6.  
Pristojni organi iz odstavkov 2 in 3, ki preverjajo skladnost geografskih označb, zaščitenih v skladu s to uredbo, s specifikacijo proizvoda, morajo biti objektivni in nepristranski. Na voljo imajo usposobljeno osebje ter sredstva, potrebna za izvajanje svojih nalog.

Člen 39

Nadzorovanje uporabe imen na trgu

1.  
Države članice na podlagi analize tveganja izvajajo preglede glede uporabe geografskih označb na trgu, registriranih v skladu s to uredbo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe v primeru kršitve zahtev iz tega poglavja.
2.  
Države članice sprejmejo ustrezne upravne in sodne ukrepe, da bi preprečile ali onemogočile nezakonito uporabo imen proizvodov ali storitev, ki se proizvajajo ali tržijo na njihovem ozemlju in so zajete v geografskih označbah, registriranih v skladu s to uredbo.

Države članice v ta namen imenujejo organe, ki so odgovorni za sprejetje teh ukrepov v skladu s postopki, ki jih določi vsaka posamezna država članica.

Ti organi zagotavljajo ustrezno objektivnost in nepristranskost, pri čemer imajo na voljo usposobljeno osebje in sredstva, potrebna za izvajanje svojih nalog.

3.  
Države članice Komisijo obvestijo o imenih in naslovih pristojnih organov, ki so odgovorni za nadzorovanje uporabe imen na trgu in imenovani v skladu s členom 43. Komisija objavi imena in naslove teh organov.

Člen 40

Postopek in zahteve ter načrtovanje nadzornih dejavnosti in poročanje o njih

1.  
Postopki in zahteve iz Uredbe (ES) št. 882/2004 se smiselno uporabljajo za preglede iz členov 38 in 39 te uredbe.
2.  
Države članice zagotovijo, da so dejavnosti nadzora obveznosti v okviru tega poglavja posebej vključene v ločen oddelek večletnih nacionalnih načrtov nadzora v skladu s členi 41 do 43 Uredbe (ES) št. 882/2004.
3.  
Letna poročila iz člena 44(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 v ločenem oddelku vključujejo informacije iz navedene določbe v zvezi z nadzorom obveznosti, določenih v tej uredbi.

Člen 41

Prenos pooblastil

1.  

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe z določitvijo dodatnih pogojev, ki jih je treba izpolnjevati, tudi v primerih, ko geografsko območje obsega več kot eno državo, v zvezi z:

(a) 

zahtevkom za registracijo geografske označbe iz členov 23 in 24 in

(b) 

predhodnimi nacionalnimi postopki iz člena 24, pregledom s strani Komisije, postopkom ugovora in preklicem geografskih označb.

2.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev in zahtev za postopek v zvezi s spremembami Unije in standardnimi spremembami, vključno z začasnimi spremembami, v zvezi s specifikacijami proizvodov iz člena 31.

Člen 42

Izvedbena pooblastila

1.  

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo podrobna pravila glede:

(a) 

oblike specifikacije proizvoda iz člena 22 in ukrepov v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom iz točke (f) člena 22(1);

(b) 

postopkov, oblike in predložitve ugovora iz členov 27 in 28;

(c) 

oblike in predložitve zahtevkov za spremembe Unije ter sporočil v zvezi s standardnimi in začasnimi spremembami iz člena 31(4) oziroma (5);

(d) 

postopkov in oblike postopka preklica iz člena 32 ter predložitve zahtevkov za preklic ter

(e) 

pregledov in preverjanj, ki jih morajo izvesti države članice, vključno s testiranjem, iz člena 38.

2.  
Komisija do 8. junija 2021 sprejme izvedbene akte za določitev podrobnih pravil v zvezi s postopki, obliko in predložitvijo zahtevkov iz členov 23 in 24, vključno z zahtevki, ki zadevajo več kot eno nacionalno ozemlje.
3.  
Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).



POGLAVJE IV

PREGLEDI, IZMENJAVA INFORMACIJ, ZAKONODAJA DRŽAV ČLANIC

Člen 43

Pregledi žganih pijač

1.  
Države članice so odgovorne za preglede žganih pijač. Sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo ter imenujejo pristojne organe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti s to uredbo.
2.  
Komisija zagotovi enotno uporabo te uredbe ter po potrebi z izvedbenimi akti sprejme pravila glede upravnih in fizičnih pregledov, ki jih države članice izvajajo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

Člen 44

Izmenjava informacij

1.  
Države članice in Komisija si medsebojno sporočajo informacije, potrebne za uporabo te uredbe.
2.  
Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi z naravo in vrsto informacij, ki se izmenjujejo, in metodami izmenjave informacij.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

Člen 45

Zakonodaja držav članic

1.  
Države članice lahko ob uporabi politike kakovosti za žgane pijače, ki se proizvajajo na njihovem ozemlju, zlasti za geografske označbe, vključene v register, ali za zaščito novih geografskih označb, določijo strožja pravila o proizvodnji, opisu, predstavitvi in označevanju od tistih iz prilog I in II, če so združljiva s pravom Unije.
2.  
Ne glede na odstavek 1 države članice ne prepovejo ali omejijo uvoza, prodaje ali uživanja žganih pijač, proizvedenih v drugih državah članicah ali tretjih državah, ki so skladne s to uredbo.



POGLAVJE V

PRENOS POOBLASTILA TER IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE



ODDELEK 1

Prenos pooblastila in izvedbene določbe

Člen 46

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8 in 19 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 24. maja 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 33 in 41 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 24. maja 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
4.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 50 se prenese na Komisijo za obdobje šestih let od 24. maja 2019.
5.  
Prenos pooblastila iz členov 8, 19, 33, 41 in 50 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
6.  
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
7.  
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
8.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8, 19, 33, 41 in 50 začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 47

Postopek v odboru

1.  
Komisiji pomaga Odbor za žgane pijače, ustanovljen z Uredbo (EGS) št. 1576/89. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.



ODDELEK 2

Določba o odstopanju ter prehodne in končne določbe

Člen 48

Odstopanje od zahtev glede nazivnih količin v Direktivi 2007/45/ES

Z odstopanjem od člena 3 Direktive 2007/45/ES in od šeste vrstice oddelka 1 Priloge k navedeni direktivi se lahko enojno destilirano žganje šoču ( 12 ), ki se proizvaja v kotlu in stekleniči na Japonskem, daje na trg Unije v nazivnih količinah 720 ml in 1 800 ml.

Člen 49

Razveljavitev

1.  
Brez poseganja v člen 50 se Uredba (ES) št. 110/2008 razveljavi z učinkom od 25. maja 2021. Poglavje III navedene uredbe pa se razveljavi z učinkom od 8. junija 2019.
2.  

Z odstopanjem od odstavka 1:

(a) 

se člen 17(2) Uredbe (ES) št. 110/2008 še naprej uporablja do 25. maja 2021;

(b) 

se člen 20 Uredbe (ES) št. 110/2008 in, brez poseganja v uporabo drugih določb Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 716/2013 ( 13 ), člen 9 navedene izvedbene uredbe še naprej uporabljata do zaključka postopkov iz člena 9 navedene izvedbene uredbe, v nobenem primeru pa ne dlje kot do 25. maja 2021, in

(c) 

se Priloga III k Uredbi (ES) št. 110/2008 še naprej uporablja, dokler se ne vzpostavi register iz člena 33 te uredbe.

3.  
Sklicevanje na Uredbo (ES) št. 110/2008 se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 50

Prehodni ukrepi

▼C2

1.  
Proizvodi iz člena 1(1) te uredbe, ki ne ustrezajo zahtevam iz te uredbe, ustrezajo pa zahtevam iz Uredbe (ES) št. 110/2008 in so bili proizvedeni pred 25. majem 2021, se lahko še naprej tržijo do izčrpanja zalog.

▼B

2.  
Ne glede na odstavek 1 tega člena žgane pijače, katerih opis, predstavitev ali označevanje ni v skladu s členoma 21 in 36 te uredbe, vendar so v skladu s členoma 16 in 23 Uredbe (ES) št. 110/2008 in so bile označene pred 8. junijem 2019, se še naprej tržijo do izčrpanja zalog.
3.  
Na Komisijo se do 25. maja 2025 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za spremembo člena 3(2), (3), (9), (10), (11) in (12), člena 10(6) in (7), členov 11, 12 in 13 ali za dopolnitev te uredbe z odstopanjem od navedenih določb.

Delegirani akti iz prvega pododstavka so strogo omejeni na izpolnitev dokazanih potreb, ki izhajajo iz razmer na trgu.

Komisija za vsako opredelitev pojma, tehnično opredelitev pojma ali zahtevo v določbah iz prvega pododstavka sprejme ločen delegirani akt.

4.  
Členi 22 do 26, 31 in 32 te uredbe se ne uporabljajo za zahtevke za registracijo ali spremembo ali zahteve za preklic, ki so 8. junija 2019 še nerešeni. Člen 17(4), (5) in (6) ter člena 18 in 21 Uredbe (ES) št. 110/2008 se še naprej uporabljajo za takšne zahtevke in zahteve za preklic.

Določbe o postopku ugovora iz členov 27, 28 in 29 te uredbe se ne uporabljajo za zahtevke za registracijo oziroma zahtevke za spremembo, za katere so bile glavne specifikacije tehnične dokumentacije oziroma zahtevek za spremembo že objavljeni za ugovor v Uradnem listu Evropske unije8. junija 2019. Člen 17(7) Uredbe (ES) št. 110/2008 se še naprej uporablja za te zahtevke.

Določbe o postopku ugovora iz členov 27, 28 in 29 te uredbe se ne uporabljajo za zahtevo za preklic, ki je 8. junija 2019 še nerešena. Člen 18 Uredbe (ES) št. 110/2008 se še naprej uporablja za te zahteve za preklic.

5.  
Za geografske označbe, registrirane v skladu s poglavjem III te uredbe, katerih zahtevek za registracijo še ni bil rešen na dan začetka uporabe izvedbenih aktov o določitvi podrobnih pravil o postopkih, obliki in predstavitvi zahtevkov iz člena 23, kot je določeno v členu 42(2) te uredbe, lahko register zagotovi neposreden dostop do glavnih specifikacij tehnične dokumentacije v smislu člena 17(4) Uredbe (ES) št. 110/2008.
6.  
Glede geografskih označb, registriranih v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, Komisija na zahtevo države članice objavi enotni dokument, ki ga predloži ta država članica, v Uradnem listu Evropske unije. To objavo spremlja sklic na objavo specifikacije proizvoda in ji ne sledi postopek ugovora.

Člen 51

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 25. maja 2021.

▼C1

2.  
Ne glede na odstavek 1 se člen 14(2), člen 16, točka (c) člena 20, členi 21, 22 in 23, člen 24(1), (2) in (3), prvi in drugi pododstavek člena 24(4), člen 24(8) in (9), členi 25 do 42, člena 46 in 47, člen 50(1), (4) in (6), točki 39(d) in 40(d) Priloge I ter opredelitve pojmov iz člena 3, ki se nanašajo na te določbe, uporabljajo od 8. junija 2019.

▼B

3.  
Delegirani akti iz členov 8, 19 in 50, sprejeti v skladu s členom 46, in izvedbeni akti iz člena 8(4) in členov 20, 43 in 44, sprejeti v skladu s členom 47, se uporabljajo od 25. maja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

KATEGORIJE ŽGANIH PIJAČ

1.    Rum

(a) 

Rum je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo proizvoda, pridobljenega z alkoholno fermentacijo melase ali sirupa, dobljenih pri proizvodnji trsnega sladkorja, ali soka sladkornega trsa, destilirana pri manj kot 96 vol. %, tako da ima destilat opazne posebne organoleptične značilnosti ruma.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v rumu je 37,5 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Rum se ne aromatizira.

(e) 

Rum lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Rum je lahko sladkan, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 20 gramov sladila na liter, izraženega kot invertni sladkor.

(g) 

Pri geografskih označbah, registriranih v skladu s to uredbo, se lahko pravno ime ruma dopolni z:

(i) 

izrazom „traditionnel“ ali „tradicional“, če je zadevni rum:

— 
proizveden z destilacijo pri manj kot 90 vol. %, po alkoholni fermentaciji surovin, ki dajejo alkohol in izvirajo izključno iz zadevnega kraja proizvodnje, in
— 
vsebuje najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola in
— 
ni sladkan,
(ii) 

izrazom „kmetijski“, če zadevni rum ustreza zahtevam iz točke (i) in je proizveden izključno z destilacijo po alkoholni fermentaciji soka sladkornega trsa. Izraz „kmetijski“ se lahko uporablja samo za geografsko označbo francoskega čezmorskega departmaja ali avtonomne regije Madeire.

Ta točka ne vpliva na uporabo izraza „kmetijski“, „traditionnel“ ali „tradicional“ v povezavi z vsemi proizvodi, ki jih ta kategorija ne zajema, v skladu z njihovimi posebnimi merili.

2.    Whisky ali whiskey

(a) 

Whisky ali whiskey je žgana pijača, proizvedena izključno z izvedbo vseh naslednjih proizvodnih operacij:

(i) 

destilacijo drozge žitnega slada z ali brez celih zrn žit, ki so bila:

— 
sladkana s sladno diastazo, z drugimi naravnimi encimi ali brez njih,
— 
fermentirana z delovanjem kvasa,
(ii) 

vsaka destilacija se izvaja pri manj kot 94,8 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus, ki izhajata iz uporabljenih surovin;

(iii) 

zorenjem končnega destilata najmanj tri leta v lesenih sodih s prostornino največ 700 litrov.

Končni destilat, ki se mu lahko doda le voda in navaden karamel (za obarvanje), obdrži barvo, aromo in okus, ki izhajajo iz postopka proizvodnje iz točk (i), (ii) in (iii).

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači whisky ali whiskey je 40 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Whisky ali whiskey ni sladkan, tudi ne za zaokroženje okusa, ali aromatiziran, prav tako ne vsebuje nikakršnih aditivov, razen navadnega karamela (E 150a) za prilagoditev barve.

(e) 

Uradno ime „whisky“ ali „whiskey“ se lahko dopolni z izrazom „proizvedeno iz enega slada“ samo, če je bil destiliran izključno iz ječmenovega slada v eni sami destilarni.

3.    Žitno žganje

(a) 

Žitno žganje je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo fermentirane drozge iz celih žitnih zrn, ki ima organoleptične značilnosti, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.

(b) 

Z izjemo pijače Korn je najmanjši volumenski delež alkohola v žitnem žganju 35 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Žitno žganje se ne aromatizira.

(e) 

Žitno žganje lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Žitno žganje je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 10 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(g) 

Žitno žganje lahko nosi pravno ime „žitni brandy“, če je bilo proizvedeno z destilacijo pri manj kot 95 vol. % alkohola iz fermentirane drozge iz celih žitnih zrn in ima organoleptične značilnosti, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.

(h) 

V pravnem imenu „žitno žganje“ ali „žitni brandy“ se lahko beseda „žitni“ nadomesti z imenom vrste žita, ki se uporablja izključno pri proizvodnji žgane pijače.

4.    Žganje iz vina

(a) 

Žganje iz vina je žgana pijača, ki ustreza naslednjim zahtevam:

▼C1

(i) 

proizvedena je izključno z destilacijo pri manj kot 86 vol. % alkohola, in sicer vina, vina, alkoholiziranega za destilacijo, ali vinskega destilata;

▼B

(ii) 

vsebuje najmanj 125 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iii) 

njena največja vsebnost metanola je 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz vina je 37,5 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Žganje iz vina se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(e) 

Žganje iz vina lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Žganje iz vina je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 20 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(g) 

Če je žganje iz vina zorelo, se lahko še naprej trži kot „žganje iz vina“ pod pogojem, da je zorelo vsaj toliko časa, kot je predvideno za žgano pijačo v kategoriji 5.

(h) 

Ta uredba ne posega v uporabo izraza „Branntwein“ v kombinaciji z izrazom „Essig“ pri predstavitvi in označevanju kisa.

5.    Brandy ali Weinbrand

(a) 

Brandy ali Weinbrand je žgana pijača, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) 

proizvedena je iz žganja iz vina, ki mu je lahko dodan vinski destilat, če je ta destiliran pri manj kot 94,8 vol. % alkohola in ne presega 50 % vsebnosti alkohola v končnem proizvodu;

(ii) 

zorela je najmanj:

— 
eno leto v hrastovih posodah s prostornino posamezne posode najmanj 1 000 litrov ali
— 
šest mesecev v hrastovih sodih s prostornino posameznega soda, manjšo od 1 000 litrov,
(iii) 

vsebuje najmanj 125 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola in je dobljena izključno z destilacijo uporabljenih surovin;

(iv) 

njena največja vsebnost metanola je 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači brandy ali Weinbrand je 36 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Brandy ali Weinbrand se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(e) 

Brandy ali Weinbrand lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Brandy ali Weinbrand je lahko sladkan, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 35 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

6.    Žganje iz grozdnih tropin ali tropinovec

(a) 

Žganje iz grozdnih tropin ali tropinovec je žgana pijača, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) 

proizvedena je izključno iz fermentiranih grozdnih tropin in destilirana neposredno z vodno paro ali po tem, ko se doda voda, in izpolnjuje oba naslednja pogoja:

— 
vsaka destilacija se izvaja pri manj kot 86 vol. % alkohola,
— 
prva destilacija se izvaja v prisotnosti tropin,
(ii) 

100 kg uporabljenih grozdnih tropin se lahko doda največ 25 kg droži;

(iii) 

količina alkohola, dobljenega iz droži, ne sme presegati 35 % skupne količine alkohola v končnem proizvodu;

(iv) 

vsebuje najmanj 140 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola in ima največjo vsebnost metanola 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz grozdnih tropin ali tropinovcu je 37,5 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola,.

(d) 

Žganje iz grozdnih tropin ali tropinovec se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(e) 

Žganje iz grozdnih tropin ali tropinovec lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Žganje iz grozdnih tropin ali tropinovec je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 20 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

7.    Žganje iz sadnih tropin ali sadni tropinovec

(a) 

Žganje iz sadnih tropin ali sadni tropinovec je žgana pijača, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) 

proizvedena je izključno s fermentacijo in destilacijo sadnih tropin, razen grozdnih, in izpolnjuje oba naslednja pogoja:

— 
vsaka destilacija se izvaja pri manj kot 86 vol. % alkohola,
— 
prva destilacija se izvaja v prisotnosti tropin,
(ii) 

vsebuje najmanj 200 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iii) 

največja vsebnost metanola na hektoliter 100 vol. % alkohola je 1 500 gramov;

(iv) 

pri žganju iz tropin koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline 7 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadnih tropin je 37,5 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Žganje iz sadnih tropin se ne aromatizira.

(e) 

Žganje iz sadnih tropin lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Žganje iz sadnih tropin je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 20 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(g) 

Pravno ime je sestavljeno iz imena sadja, ki mu sledi „tropinovec“. Če se uporabijo tropine različnih vrst sadja, je pravno ime „sadni tropinovec“ in se lahko dopolni z imeni uporabljenega sadja, ki se navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.

8.    Žganje iz rozin ali raisin brandy

(a) 

Žganje iz rozin ali raisin brandy je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo proizvoda, pridobljenega z alkoholno fermentacijo ekstrakta rozin sorte korint ali rozin aleksandrijskega muškata, destiliranih pri manj kot 94,5 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus, ki izhajata iz uporabljenih surovin.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz rozin ali pijači raisin brandy je 37,5 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Žganje iz rozin ali raisin brandy se ne aromatizira.

(e) 

Žganje iz rozin ali raisin brandy lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Žganje iz rozin ali raisin brandy je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 20 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

9.    Žganje iz sadja

(a) 

Žganje iz sadja je žgana pijača, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) 

proizvedena je izključno z alkoholno fermentacijo in destilacijo svežega in mesnatega sadja, vključno z bananami, ali mošta takega sadja, jagodičja ali rastlin, in sicer s koščicami ali brez;

(ii) 

vsaka destilacija se izvede pri manj kot 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus, ki izhajata iz uporabljenih surovin;

(iii) 

vsebuje najmanj 200 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iv) 

pri žganju iz koščičastega sadja je največja vsebnost cianovodikove kisline 7 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) 

Največja vsebnost metanola v žganju iz sadja je 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola, razen:

(i) 

za žganja iz sadja, proizvedena iz naslednjega sadja ali jagodičja, pri katerih je največja vsebnost metanola 1 200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola:

— 
jabolka (Malus domestica Borkh.),
— 
marelice (Prunus armeniaca L.),
— 
slive (Prunus domestica L.),
— 
češplje (Prunus domestica L.),
— 
mirabele (Prunus domestica L. subsp. syriaca (Borkh.) Janch. ex Mansf.),
— 
breskve (Prunus persica (L.) Batsch),
— 
hruške (Pyrus communis L.), razen hrušk viljamovk (Pyrus communis L. cv „Williams“),
— 
robidnice (Rubus sect. Rubus),
— 
maline (Rubus idaeus L.),
(ii) 

za žganja iz sadja, proizvedena iz naslednjega sadja ali jagodičja, pri katerih je največja vsebnost metanola 1 350 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola:

— 
kutine (Cydonia oblonga Mill.),
— 
brinove jagode (Juniperus communis L. ali Juniperus oxicedrus L.),
— 
viljamovke (Pyrus communis L. cv „Williams“),
— 
črni ribez (Ribes nigrum L.),
— 
rdeči ribez (Ribes rubrum L.),
— 
šipek (Rosa canina L.),
— 
bezgove jagode (Sambucus nigra L.),
— 
plodovi jerebike (Sorbus aucuparia L.),
— 
plodovi skorša (Sorbus domestica L.),
— 
plodovi breka (Sorbus torminalis (L.) Crantz).
(c) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadja je 37,5 %.

(d) 

Žganje iz sadja se ne barva.

(e) 

Ne glede na točko (d) te kategorije in z odstopanjem od kategorije živil 14.2.6 dela E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se lahko uporabi karamel za prilagoditev barve žganja iz sadja, ki se je vsaj eno leto staralo v stiku z lesom.

(f) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(g) 

Žganje iz sadja se ne aromatizira.

(h) 

Žganje iz sadja je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 18 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(i) 

Pravno ime za žganje iz sadja je „žganje“, ki ga dopolnjuje ime sadja, jagodičja ali rastlin. V bolgarskem, češkem, grškem, hrvaškem, poljskem, romunskem, slovaškem in slovenskem jeziku se lahko to ime izrazi z imenom sadja, jagodičja ali rastlin, ki se mu doda pripona.

Alternativno:

(i) 

je lahko pravno ime iz prvega pododstavka tudi „wasser“ skupaj z imenom sadja ali

(ii) 

se lahko v naslednjih primerih uporabijo tudi naslednja pravna imena:

— 
kirsch“ za češnjevec (Prunus avium (L.) L.),
— 
„slivovec“, „češpljevec“ ali „slivovica“ za slivovko (Prunus domestica L.),
— 
„žganje iz mirabel“ za žganje iz mirabel (Prunus domestica L. subsp. syriaca (Borkh.) Janch. ex Mansf.),
— 
„navadna jagodičnica“ za žganje iz plodov navadne jagodičnice (Arbutus unedo L.),
— 
„zlati delišes“ za žganje iz zlatega delišesa (Malus domestica var. „Golden Delicious“),
— 
Obstler“ za žganje iz sadja, z jagodičjem ali brez, pod pogojem, da je vsaj 85 % drozge iz različnih sort jabolk, hrušk ali obojega.

Ime „Williams“ ali „viljamovka“ se lahko uporabi samo za prodajo hruškovega žganja, proizvedenega izključno iz hrušk viljamovk.

Če obstaja tveganje, da končni potrošnik ne bi razumel katerega od pravnih imen, ki ne vsebujejo besede „žganje“ iz te točke, morajo opis, predstavitev in označevanje vsebovati besedo „žganje“, po možnosti dopolnjeno z razlago.

(j) 

Kadar se skupaj destilirata dve ali več vrst sadja, jagodičja ali rastlin, se proizvod da na trg pod pravnim imenom:

— 
„sadjevec“ za žgane pijače, proizvedene izključno z destilacijo sadja ali jagodičja ali obojega, ali
— 
„žganje iz rastlin“ za žgane pijače, proizvedene izključno z destilacijo rastlin, ali
— 
„žganje iz sadja in rastlin“ za žgane pijače, proizvedene z destiliranjem kombinacije sadja, jagodičja in rastlin.

Pravno ime se lahko dopolni z imeni vsakega sadja, jagodičja ali rastlin, ki se navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.

10.    Žganje iz jabolčnika, žganje iz hruškovca ter žganje iz jabolčnika in hruškovca

(a) 

Žganje iz jabolčnika, žganje iz hruškovca ter žganje iz jabolčnika in hruškovca so žgane pijače, ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(i) 

proizvedene so izključno z destilacijo jabolčnika ali hruškovca pri manj kot 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus, ki izhajata iz sadja;

(ii) 

vsebujejo najmanj 200 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iii) 

njihova največja vsebnost metanola je 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz jabolčnika, žganju iz hruškovca ter žganju iz jabolčnika in hruškovca je 37,5 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Niti žganje iz jabolčnika niti žganje iz hruškovca niti žganje iz jabolčnika in hruškovca se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(e) 

Žganje iz jabolčnika, žganje iz hruškovca ter žganje iz jabolčnika in hruškovca lahko vsebujejo samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Žganje iz jabolčnika, žganje iz hruškovca ter žganje iz jabolčnika in hruškovca je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 15 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(g) 

Pravno ime je:

— 
„žganje iz jabolčnika“ za žgane pijače, proizvedene izključno z destilacijo jabolčnika,
— 
„žganje iz hruškovca“ za žgane pijače, proizvedene izključno z destilacijo hruškovca, ali
— 
„žganje iz jabolčnika in hruškovca“ za žgane pijače, proizvedene z destilacijo jabolčnika in hruškovca.

11.    Medeno žganje

(a) 

Medeno žganje je žgana pijača, ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(i) 

proizvedena je izključno s fermentacijo in destilacijo medene drozge;

(ii) 

destilirana je pri manj kot 86 vol. % alkohola, tako da ima destilat organoleptične značilnosti, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem žganju je 35 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Medeno žganje se ne aromatizira.

(e) 

Medeno žganje lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Medeno žganje se lahko sladka samo z medom, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 20 gramov medu na liter, izraženega kot invertni sladkor.

12.    Hefebrand ali žganje iz droži

(a) 

Hefebrand ali žganje iz droži je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo vinskih ali pivskih droži ali droži fermentiranega sadja pri manj kot 86 vol. % alkohola.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Hefebrand ali žganju iz droži je 38 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Hefebrand ali žganje iz droži se ne aromatizira.

(e) 

Hefebrand ali žganje iz droži lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Hefebrand ali žganje iz droži je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 20 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(g) 

Pravno ime „Hefebrand“ ali „žganje iz droži“ se dopolni z imenom uporabljenih surovin.

13.    Žganje iz piva

(a) 

Žganje iz piva je žgana pijača, proizvedena izključno z neposredno destilacijo svežega piva pod normalnim pritiskom, z volumenskim deležem alkohola največ 86 %, pri čemer ima tako dobljeni destilat organoleptične značilnosti, ki izhajajo iz piva.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz piva je 38 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Žganje iz piva se ne aromatizira.

(e) 

Žganje iz piva lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Žganje iz piva je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 20 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

14.    Topinambur ali žganje iz laške repe

(a) 

Topinambur ali žganje iz laške repe je žgana pijača, proizvedena izključno s fermentacijo in destilacijo gomoljev laške repe ali topinamburja (Helianthus tuberosus L.) pri manj kot 86 vol. % alkohola.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači topinambur ali žgani pijači iz laške repe je 38 %.

(c) 

Ni dodajanja razredčenega ali nerazredčenega alkohola.

(d) 

Topinambur ali žganje iz laške repe se ne aromatizira.

(e) 

Topinambur ali žganje iz laške repe lahko vsebuje samo dodan karamel kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f) 

Topinambur ali žganje iz laške repe je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 20 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

15.    Vodka

(a) 

Vodka je žgana pijača, proizvedena iz etanola kmetijskega porekla, pridobljena s fermentacijo s kvasom iz:

— 
krompirja, žit ali obojega,
— 
drugih kmetijskih surovin,

destiliranih tako, da se selektivno zmanjšajo organoleptične značilnosti uporabljenih surovin in stranskih proizvodov, ki nastanejo pri fermentaciji.

Temu lahko sledi dodatna destilacija ali obdelava z ustreznimi pomožnimi tehnološkimi sredstvi ali oboje, vključno z obdelavo z aktivnim ogljem, zato da pijača pridobi posebne organoleptične značilnosti.

Največja vrednost ostanka za etanol kmetijskega porekla, uporabljenega za proizvodnjo vodke, ustreza ravnem iz točke (d) člena 5, razen za metanol, katerega vsebnost ne sme presegati 10 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v vodki je 37,5 %.

(c) 

Edina aroma, ki se sme dodati, so naravne aromatične snovi ali aromatični pripravki, ki so prisotni v destilatu, pridobljenem iz fermentiranih surovin. Proizvodu se lahko poleg prevladujoče arome dodajo posebne organoleptične značilnosti.

(d) 

Vodka se ne barva.

(e) 

Vodka je lahko sladkana, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 8 g sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(f) 

Opis, predstavitev ali označevanje vodke, ki ni proizvedena izključno iz krompirja ali žit ali obojega, nosi vidno navedbo „proizvedeno iz …“, ki se dopolni z imenom surovin, uporabljenih za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla. Ta navedba se zapiše v istem vidnem polju kot pravno ime.

(g) 

Pravno ime v vseh državah članicah je lahko „vodka“.

16.    Žganje (dopolnjeno z imenom sadja, jagodičja ali lupinastega sadja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo

(a) 

Žganje (dopolnjeno z imenom sadja, jagodičja ali lupinastega sadja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, je žgana pijača, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) 

proizvedena je:

— 
z maceracijo sadja, jagodičja ali lupinastega sadja iz točke (ii), delno fermentiranega ali nefermentiranega, z morebitnim dodatkom največ 20 litrov etanola kmetijskega porekla ali žganja ali destilata iz iste vrste sadja, jagodičja ali lupinastega sadja ali njihove kombinacije na 100 kg fermentiranega sadja, jagodičja ali lupinastega sadja,
— 
ki ji sledi destilacija; vsaka faza destilacije se izvaja pri manj kot 86 vol. % alkohola,
(ii) 

proizvedena je iz naslednjega sadja, jagodičja ali lupinastega sadja:

— 
aronija (Aronia Medik. nom cons.),
— 
črnoplodna aronija (Aronia melanocarpa (Michx.) Elliott),
— 
pravi kostanj (Castanea sativa Mill.),
— 
agrumi (Citrus spp.),
— 
lešniki (Corylus avellana L.),
— 
sibirska črna mahunica (Empetrum nigrum L.),
— 
jagode (Fragaria spp.),
— 
plodovi rakitovca ali morske krhlike (Hippophae rhamnoides L.),
— 
plodovi bodike (Ilex aquifolium in Ilex cassine L.),
— 
drnulje ali drenove jagode (Cornus mas),
— 
orehi (Juglans regia L.),
— 
banane (Musa spp.),
— 
plodovi mirte (Myrtus communis L.),
— 
indijske fige ali opuncije (Opuntia ficus-indica (L.) Mill.),
— 
plodovi pasijonke (Passiflora edulis Sims),
— 
plodovi čremse (Prunus padus L.),
— 
trnulje (Prunus spinosa L.),
— 
črni ribez (Ribes nigrum L.),
— 
beli ribez (Ribes niveum Lindl.),
— 
rdeči ribez (Ribes rubrum L.),
— 
kosmulje (Ribes uva-crispa L. syn. Ribes grossularia),
— 
šipek (Rosa canina L.),
— 
arktične robidnice (Rubus arcticus L.),
— 
plodovi barjanske robide (Rubus chamaemorus L.),
— 
robidnice (Rubus sect. Rubus),
— 
maline (Rubus idaeus L.),
— 
bezgove jagode (Sambucus nigra L.),
— 
plodovi jerebike (Sorbus aucuparia L.),
— 
plodovi skorša (Sorbus domestica L.),
— 
plodovi breka (Sorbus torminalis (L.) Crantz),
— 
rdeče slive mombin (Spondias dulcis Parkinson),
— 
rumene slive mombin (Spondias mombin L.),
— 
ameriške borovnice (Vaccinium corymbosum L.),
— 
plodovi dlakave mahovnice (Vaccinium oxycoccos L.),
— 
borovnice (Vaccinium myrtillus L.),
— 
brusnice (Vaccinium vitis-idaea L.).
(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju (dopolnjeno z imenom sadja, jagodičja ali lupinastega sadja), pridobljenem z maceracijo in destilacijo, je 37,5 %.

(c) 

Žganje (dopolnjeno z imenom sadja, jagodičja ali lupinastega sadja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, se ne aromatizira.

(d) 

Žganje (dopolnjeno z imenom sadja, jagodičja ali lupinastega sadja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, se ne barva.

(e) 

Ne glede na točko (d) in z odstopanjem od kategorije živil 14.2.6 dela E Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 se lahko uporabi karamel za prilagoditev barve žganja (dopolnjeno z imenom sadja, jagodičja ali lupinastega sadja), pridobljenega z maceracijo in destilacijo, ki se je vsaj eno leto staralo v stiku z lesom.

(f) 

Žganje (dopolnjeno z imenom sadja, jagodičja ali lupinastega sadja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, je lahko sladkano, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 18 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(g) 

Pri opisu, predstavitvi in označevanju žganja (dopolnjeno z imenom sadja, jagodičja ali lupinastega sadja), pridobljenega z maceracijo in destilacijo, je besedilo „proizvedeno z maceracijo in destilacijo“ pri opisu, predstavitvi ali označevanju v črkah iste pisave, velikosti in barve ter v istem vidnem polju kot besedilo „žganje (dopolnjeno z imenom sadja, jagodičja ali lupinastega sadja)“, pri steklenicah pa na sprednji etiketi.

17.    Geist (dopolnjeno z imenom uporabljenega sadja ali surovin)

(a) 

Geist (dopolnjeno z imenom uporabljenega sadja ali surovin) je žgana pijača, proizvedena z maceracijo nefermentiranega sadja in jagodičja iz točke (a)(ii) kategorije 16 ali rastlin, lupinastega sadja ali drugih rastlinskih snovi, kot so zelišča ali cvetni listi vrtnice ali gobe, v etanolu kmetijskega porekla, ki ji sledi destilacija pri manj kot 86 vol. %.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Geist (dopolnjeno z imenom uporabljenega sadja ali surovine) je 37,5 %.

(c) 

Geist (dopolnjeno z imenom uporabljenega sadja ali surovin) se ne aromatizira.

(d) 

Geist (dopolnjeno z imenom uporabljenega sadja ali surovin) se ne barva.

(e) 

Geist (dopolnjeno z imenom sadja ali uporabljenih surovin) je lahko sladkan, da se zaokroži končni okus. Vendar končni proizvod ne sme vsebovati več kot 10 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(f) 

Izraz „-geist“, pred katerim je izraz, ki ni ime sadja, rastline ali druge surovine, lahko dopolnjuje pravno ime drugih žganih in alkoholnih pijač, če takšna uporaba ne zavaja potrošnika.

18.    Encijan

(a) 

Encijan je žgana pijača, proizvedena iz destilata encijana, pridobljenega s fermentacijo korenine encijana z dodatkom etanola kmetijskega porekla ali brez njega.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v encijanu je 37,5 %.

(c) 

Encijan se ne aromatizira.

19.    Žgana pijača z aromo brinja

(a) 

Žgana pijača z aromo brinja je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla ali žitnega žganja ali žitnega destilata ali njihove kombinacije z brinovimi jagodami (Juniperus communis L. ali Juniperus oxicedrus L.).

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žgani pijači z aromo brinja je 30 %.

(c) 

Poleg brinovih jagod se smejo uporabiti tudi aromatične snovi, aromatični pripravki, rastline, ki imajo aromatične lastnosti, ali njihovi deli, ki imajo aromatične lastnosti, ali kombinacija vsega navedenega, vendar morajo biti zaznavne organoleptične značilnosti brinja, tudi če so včasih oslabljene.

(d) 

Žgana pijača z aromo brinja lahko nosi pravno ime „Wacholder“ ali „genebra“.

20.    Gin

(a) 

Gin je žgana pijača z aromo brinja, proizvedena z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z brinovimi jagodami (Juniperus communis L.).

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu je 37,5 %.

(c) 

Za proizvodnjo gina se uporabljajo le aromatične snovi ali aromatični pripravki ali oboje, tako da prevladuje okus po brinu.

(d) 

Izraz „gin“ se lahko dopolni z izrazom „dry“, če pijača ne vsebuje dodatnih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladil na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor.

21.    Destilirani gin

(a) 

Destilirani gin je:

(i) 

žgana pijača z aromo brinja, proizvedena izključno z destilacijo etanola kmetijskega porekla z začetno alkoholno stopnjo najmanj 96 vol. % alkohola, ob prisotnosti brinovih jagod (Juniperus communis L.) in drugih aromatičnih rastlin, pod pogojem, da prevladuje okus po brinju;

(ii) 

kombinacija proizvoda takšne destilacije in etanola kmetijskega porekla enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola; za aromatiziranje destiliranega gina se lahko uporabljajo tudi aromatične snovi ali aromatični pripravki ali oboje, kakor je navedeno v točki (c) kategorije 20.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem ginu je 37,5 %.

(c) 

Gin, proizveden zgolj z dodajanjem esenc ali arom etanolu kmetijskega izvora, ne šteje za destilirani gin.

(d) 

Izraz „gin“ se lahko dopolni z izrazom „dry“ ali se vanj vključi, če pijača ne vsebuje dodatnih sladil, ki presegajo 0,1 grama sladil na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor.

22.    London gin

(a) 

London gin je destilirani gin, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) 

proizvaja se izključno iz etanola kmetijskega porekla z največjo vsebnostjo metanola 5 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola, aromatizira pa se izključno z destilacijo etanola kmetijskega izvora ob prisotnosti vseh uporabljenih naravnih rastlinskih snovi;

(ii) 

tako dobljeni destilat vsebuje vsaj 70 vol. % alkohola;

(iii) 

kadar se doda nadaljnji etanol kmetijskega porekla, mora izpolnjevati zahteve iz člena 5, vendar z največjo vsebnostjo metanola 5 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iv) 

ni obarvan;

(v) 

ni sladkan z več kot 0,1 grama sladil na liter končnega proizvoda, izraženih kot invertni sladkor;

(vi) 

ne vsebuje drugih sestavin, razen sestavin iz točk (i), (iii) in (v) ter vode.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači London gin je 37,5 %.

(c) 

Izraz „London gin“ se lahko dopolni izraz „dry“ ali se vanj vključi.

23.    Žgana pijača z aromo kumine ali Kümmel

(a) 

Žgana pijača z aromo kumine ali Kümmel je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla s kumino (Carum carvi L.).

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žgani pijači z okusom kumine ali Kümmel je 30 %.

(c) 

Dodatno se smejo uporabiti aromatične snovi ali aromatični pripravki ali oboje, vendar mora prevladati okus po kumini.

24.    Akvavit ali aquavit

(a) 

Akvavit ali aquavit je žgana pijača z aromo kumine ali semen kopra ali obojega, proizvedena z uporabo etanola kmetijskega porekla in aromatizirana z destilatom rastlin ali začimb.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači akvavit ali aquavit je 37,5 %.

(c) 

Dodatno se lahko uporabljajo naravne aromatične snovi ali aromatični pripravki ali oboje, vendar mora aroma teh pijač izhajati predvsem iz destilatov kumine (Carum carvi L.) ali semen kopra (Anethum graveolens L.) ali obojega, pri čemer je prepovedana uporaba eteričnih olj.

(d) 

Grenke snovi v okusu ne smejo prevladovati; vsebnost suhega ekstrakta ne sme biti večja od 1,5 grama na 100 mililitrov.

25.    Žgana pijača z aromo janeža

(a) 

Žgana pijača z aromo janeža je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z naravnimi ekstrakti zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.), janeža (Pimpinella anisum L.), koromača (Foeniculum vulgare Mill.) ali drugih rastlin, ki vsebuje isto glavno aromatično sestavino, in sicer z uporabo enega od naslednjih postopkov ali njihove kombinacije:

(i) 

maceracije ali destilacije ali obojega;

(ii) 

destilacije alkohola ob prisotnosti semen ali drugih delov teh rastlin;

(iii) 

dodajanja naravnih destiliranih ekstraktov rastlin z aromo janeža.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v žgani pijači z okusom janeža je 15 %.

(c) 

Za aromatiziranje žgane pijače z okusom janeža se lahko uporabljajo samo aromatični pripravki in naravne aromatične snovi.

(d) 

Uporabijo se lahko tudi drugi naravni rastlinski ekstrakti ali aromatična semena, vendar mora prevladovati okus po janežu.

26.    Pastis

(a) 

Pastis je žgana pijača z aromo janeža, ki vsebuje tudi naravne ekstrakte sladiča ali golostebelnega sladkega korena (Glycyrrhiza spp.), pri čemer morajo biti prisotna barvila, poznana kot „halkoni“, in glicirizinska kislina, katere najmanjša vsebnost znaša 0,05, največja pa 0,5 grama na liter.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pastisu je 40 %.

(c) 

Za aromatiziranje pastisa se lahko uporabljajo samo aromatični pripravki in naravne aromatične snovi.

(d) 

Pastis vsebuje manj kot 100 gramov sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor, in ima najmanjšo vrednost anetola 1,5, največjo pa 2 grama na liter.

27.    Pastis de Marseille

(a) 

Pastis de Marseille je pastis z izrazitim okusom janeža in vsebnostjo anetola med 1,9 in 2,1 grama na liter.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači pastis de Marseille je 45 %.

(c) 

Za aromatiziranje pijače pastis de Marseille se lahko uporabljajo samo aromatični pripravki in naravne aromatične snovi.

28.    Anis ali janeževec

(a) 

Anis ali janeževec je žgana pijača z aromo janeža, katerega značilna aroma izhaja izključno iz janeža (Pimpinella anisum L.) ali zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.) ali koromača (Foeniculum vulgare Mill.) ali njihove kombinacije.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v anisu ali janeževcu je 35 %.

(c) 

Za aromatiziranje anisa ali janeževca se lahko uporabljajo samo aromatični pripravki in naravne aromatične snovi.

29.    Destilirani anis

(a) 

Destilirani anis je anis, ki vsebuje alkohol, destiliran v prisotnosti semen iz točke (a) kategorije 28, oziroma pri geografskih označbah mastike in drugih aromatičnih semen, rastlin ali sadja, če ta alkohol predstavlja vsaj 20 % vsebnosti alkohola destiliranega anisa.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem anisu je 35 %.

(c) 

Za aromatiziranje anisa se lahko uporabljajo samo aromatični pripravki in naravne aromatične snovi.

30.    Grenka žgana pijače ali bitter

(a) 

Grenka žgana pijača ali bitter je žgana pijača s prevladujočim grenkim okusom, ki se pridobiva z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla ali obojega z aromatičnimi snovmi ali aromatičnimi pripravki ali obojim.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v grenki žgani pijač ali bitter je 15 %.

(c) 

Brez poseganja v uporabo teh izrazov pri predstavitvi in označevanju živil, ki niso žgane pijače, se lahko grenke žgane pijače ali bitter dajo na trg pod imenom „grenčica“ ali „bitter“ z dodatnim izrazom ali brez.

(d) 

Ne glede na točko (c) se lahko izraz „grenčica“ ali „bitter“ uporablja pri opisu, predstavitvi in označevanju grenkih likerjev.

31.    Aromatizirana vodka

(a) 

Aromatizirana vodka je vodka, ki ima poleg okusa surovin, iz katerih se proizvaja, dodano prevladujočo aromo.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v aromatizirani vodki je 37,5 %.

(c) 

Aromatizirana vodka je lahko sladkana, tipizirana, aromatizirana, zorjena ali obarvana.

(d) 

Kadar je aromatizirana vodka sladkana, mora vsebovati manj kot 100 g sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(e) 

Pravno ime aromatizirane vodke je lahko tudi ime katere koli prevladujoče arome v kombinaciji z besedo „vodka“. Izraz „vodka“ v katerem koli uradnem jeziku Unije se lahko nadomesti z izrazom „vodka“.

32.    Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami, ali pacharán

(a) 

Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami, ali pacharán je žgana pijača, ki ima prevladujoč okus po trnuljah in je proizvedena z maceracijo jagod črnega trna (Prunus spinosa) v etanolu kmetijskega porekla z dodatkom naravnih ekstraktov janeža ali destilatov janeža ali obojega.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola žgane pijače, aromatizirane s trnuljami, ali pacharána je 25 %.

(c) 

Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami, ali pacharán se proizvaja iz najmanj 125 gramov trnulj na liter končnega proizvoda.

(d) 

Žgana pijača, aromatizirana s trnuljami, ali pacharán ima vsebnost sladil, izraženih kot invertni sladkor, med 80 in 250 grami na liter končnega proizvoda.

(e) 

Organoleptične značilnosti, barvo in okus žgane pijače, aromatizirane s trnuljami, ali pacharána določata izključno dodano sadje in janež.

(f) 

Izraz „pacharán“ se lahko uporablja kot pravno ime samo, če je pijača proizvedena v Španiji. Če je pijača proizvedena zunaj Španije, se sme izraz „pacharán“ uporabiti samo kot dodatek pravnemu imenu „žgana pijača, aromatizirana s trnuljami“, pod pogojem, da je dodano tudi besedilo: „proizveden v …“, ki mu sledi ime države članice ali tretje države, kjer je pijača proizvedena.

33.    Liker

(a) 

Liker je žgana pijača:

(i) 

ki vsebuje najmanjšo količino sladil, izraženo kot invertni sladkor:

— 
70 gramov na liter za češnjeve ali višnjeve likerje, kjer etanol izhaja izključno iz češnjevega ali višnjevega žganja,
— 
80 gramov na liter za likerje, ki so aromatizirani izključno z encijanom ali podobno rastlino ali pelinom,
— 
100 gramov na liter za vse druge primere,
(ii) 

proizvedena z uporabo etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla ali ene ali več žganih pijač ali njihove kombinacije, sladkana in z dodatkom ene ali več arom, proizvodov kmetijskega porekla ali živil.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju je 15 %.

(c) 

Pri proizvodnji likerja se lahko uporabljajo aromatične snovi in aromatični pripravki.

Vendar se za aromatiziranje naslednjih likerjev lahko uporabljajo samo aromatična živila, aromatični pripravki in naravne aromatične snovi:

(i) 

sadni likerji:

— 
ananas (Ananas),
— 
agrumi (Citrus L.),
— 
rakitovec ali morska krhlika (Hippophae rhamnoides L.),
— 
murva (Morus alba, Morus rubra),
— 
višnja (Prunus cerasus),
— 
češnja (Prunus avium),
— 
črni ribez (Ribes nigrum L.),
— 
arktična robida (Rubus arcticus L.),
— 
barjanska robida (Rubus chamaemorus L.),
— 
malina (Rubus idaeus L.),
— 
plodovi dlakave mahovnice (Vaccinium oxycoccos L.),
— 
borovnica (Vaccinium myrtillus L.),
— 
brusnica (Vaccinium vitis-idaea L.),
(ii) 

rastlinski likerji:

— 
klasnati pelin (Artemisia genepi),
— 
encijan (Gentiana L.),
— 
meta (Mentha L.),
— 
janež (Pimpinella anisum L.).
(d) 

Pravno ime v vseh državah članicah je lahko „liqueur“ in:

— 
za likerje, proizvedene z maceracijo višenj ali češenj (Prunus cerasus ali Prunus avium) v etanolu kmetijskega porekla, je lahko pravno ime „guignolet“ ali „češnjevec“ z dodanim izrazom „liker“ ali brez,
— 
za likerje, proizvedene z maceracijo višenj (Prunus cerasus) v etanolu kmetijskega porekla, je lahko pravno ime „ginja“ ali „ginjinha“ ali „višnjevec“ z dodanim izrazom „liker“ ali brez,
— 
za likerje, za katere se kot alkoholna vsebina uporabi izključno rum, je lahko pravno ime „punch au rhum“ z dodanim izrazom „liker“ ali brez,
— 
brez poseganja v točko 2 člena 3, točko (b) člena 10(5) in člen 11 je lahko pravno ime za likerje z mlekom ali mlečnimi izdelki „kremni liker“, dopolnjeno z imenom uporabljene surovine, ki pijači daje prevladujoči okus, z dodanim izrazom „liker“ ali brez.
(e) 

Pri opisu, predstavitvi in označevanju likerjev, proizvedenih v Uniji z uporabo etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla, se lahko za ponazoritev ustaljenih metod proizvodnje uporabljajo naslednji sestavljeni izrazi:

— 
prune brandy,
— 
orange brandy,
— 
apricot brandy,
— 
cherry brandy,
— 
solbaerrom ali rum iz črnega ribeza.

Pri opisu, predstavitvi in označevanju likerjev iz te točke se sestavljeni izraz zapiše v eni vrstici, z enotnimi črkami iste pisave in barve, beseda „liker“ pa v neposredni bližini, zapisana vsaj z enako velikostjo črk. Če alkohol ne izhaja iz navedene žgane pijače, se njegovo poreklo navede na etiketi v istem vidnem polju kot sestavljeni izraz in beseda „liker“, bodisi z navedbo vrste kmetijskega alkohola bodisi z besedama „kmetijski alkohol“, pred katerima piše „izdelano iz“ ali „izdelano z uporabo“.

(f) 

Brez poseganja v člene 11, 12 in 13(4) se pravno ime „liker“ lahko dopolni z imenom arome ali živila, ki žgani pijači daje prevladujoči okus, če ji okus dajejo aromatična živila, aromatični pripravki in naravne aromatične snovi, pridobljene iz surovine, ki je v imenu navedena kot aroma ali živilo, pri čemer se aromatične snovi dodajo samo, če je treba okus te surovine okrepiti.

34.    Crème de (dopolnjeno z imenom uporabljenega sadja ali druge surovine)

(a) 

Crème de (dopolnjeno z imenom uporabljenega sadja ali druge uporabljene surovine) je liker z najmanjšo vsebnostjo sladil 250 gramov na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači crème de (dopolnjeno z imenom uporabljenega sadja ali druge uporabljene surovine) je 15 %.

(c) 

Za to žgano pijačo veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 33.

▼C2

(d) 

Uporabljene surovine ne vključujejo mleka in mlečnih izdelkov.

▼B

(e) 

Sadje ali druga surovina, uporabljena v pravnem imenu, je sadje ali druga surovina, ki likerju daje prevladujoči okus.

(f) 

Pravno ime se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(g) 

Pravno ime „crème de cassis“ se lahko uporabi samo za likerje, ki so proizvedeni s črnim ribezom in imajo vsebnost sladil več kot 400 gramov na liter, izraženih kot invertni sladkor.

35.    Sloe gin

(a) 

Sloe gin je liker, ki se proizvaja z maceracijo trnulj v ginu z morebitnim dodajanjem soka iz trnulj.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v sloe ginu je 25 %.

(c) 

Pri proizvodnji sloe gina se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.

(d) 

Pravno ime se lahko dopolni z izrazom „liker“.

36.    Sambuca

(a) 

Sambuca je brezbarven liker z okusom janeža, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) 

vsebuje destilate janeža (Pimpinella anisum L.), zvezdastega janeža (Illicium verum L.) ali drugih aromatičnih zelišč;

(ii) 

ima najmanjšo vsebnost sladil 350 gramov na liter, izraženo kot invertni sladkor;

(iii) 

njegova vsebnost naravnega anetola je med 1 in 2 gramoma na liter.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v sambuci je 38 %.

(c) 

Za sambuco veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 33.

(d) 

Sambuca se ne barva.

(e) 

Pravno ime se lahko dopolni z izrazom „liker“.

37.    Maraschino, marrasquino ali maraskino

(a) 

Maraschino, marrasquino ali maraskino je brezbarven liker, katerega aroma izhaja večinoma iz destilata češenj maraska ali izdelka, proizvedenega z maceracijo češenj ali delov češenj v etanolu kmetijskega porekla ali v destilatu češenj maraska, z najmanjšo vsebnostjo sladil 250 gramov na liter, izraženo kot invertni sladkor.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači maraschino, marrasquino ali maraskino je 24 %.

(c) 

Za maraschino, marrasquino ali maraskino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 33.

(d) 

Maraschino, marrasquino ali maraskino se ne barva.

(e) 

Pravno ime se lahko dopolni z izrazom „liker“.

38.    Nocino ali orehovec

(a) 

Nocino ali orehovec je liker, katerega aroma izhaja večinoma iz maceracije ali maceracije in destilacije celih zelenih orehov (Juglans regia L.) z najmanjšo vsebnostjo sladil 100 gramov na liter, izraženo kot invertni sladkor.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači nocino ali orehovec je 30 %.

(c) 

Za nocino ali orehovec veljajo pravila o aromatičnih snoveh in aromatičnih pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 33.

(d) 

Pravno ime se lahko dopolni z izrazom „liker“.

39.    Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat

(a) 

Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat je aromatiziran ali nearomatiziran liker, proizveden iz etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla ali žgane pijače ali kombinacije le-teh, ki vsebuje kakovosten jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med ali oboje. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu znaša 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost čistega jajčnega rumenjaka znaša 140 gramov na liter končnega proizvoda. Če se uporabljajo druga jajca kot jajca domače kokoši (Gallus gallus), se to navede na etiketi.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v jajčnem likerju ali advocaatu ali avocatu ali advokatu je 14 %.

(c) 

Pri proizvodnji jajčnega likerja ali advocaata ali avocata ali advokata se lahko uporabljajo samo aromatična živila, aromatične snovi in aromatični pripravki.

▼C2

(d) 

Pri proizvodnji jajčnega likerja ali advocaata ali avocata ali advokata se lahko uporabljajo mleko in mlečni izdelki.

▼B

40.    Liker z jajci

(a) 

Liker z jajci je aromatiziran ali nearomatiziran liker, proizveden iz etanola kmetijskega porekla, destilata kmetijskega porekla ali žgane pijače, ali kombinacije le-teh, ki vsebuje značilne sestavine, kot so kakovosten jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med ali oboje. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu znaša 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost rumenjakov znaša 70 gramov na liter končnega proizvoda.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju z jajci je 15 %.

(c) 

Pri proizvodnji likerja z jajci se lahko uporabljajo samo aromatična živila, naravne aromatične snovi in aromatični pripravki.

▼C2

(d) 

Pri proizvodnji likerja z jajci se lahko uporabljajo mleko in mlečni izdelki.

▼B

41.    Mistrà

(a) 

Mistrà je brezbarvna žgana pijača z aromo janeža ali naravnega anetola, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) 

njena vsebnost anetola je med 1 in 2 gramoma na liter;

(ii) 

lahko vsebuje tudi destilat aromatičnih zelišč;

(iii) 

ni sladkana.

(b) 

Volumenski delež alkohola v pijači mistrà je najmanj 40 % in največ 47 %.

(c) 

Za aromatiziranje pijače mistrà se lahko uporabljajo samo aromatični pripravki in naravne aromatične snovi.

(d) 

Mistrà se ne barva.

42.    Väkevä glögi ali spritglögg

(a) 

Väkevä glögi ali spritglögg je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem vina ali vinskih proizvodov in etanola kmetijskega porekla z aromo nageljnovih žbic ali cimeta ali obojega z uporabo enega od naslednjih postopkov ali kombinacije teh postopkov:

(i) 

maceracije ali destilacije;

(ii) 

destilacije alkohola v prisotnosti navedenih delov rastlin;

(iii) 

dodajanjem naravnih aromatičnih snovi nageljnovih žbic ali cimeta.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači väkevä glögi ali spritglögg je 15 %.

(c) 

Väkevä glögi ali spritglögg se lahko aromatizira samo z aromatičnimi snovmi, aromatičnimi pripravki ali drugimi aromami, vendar prevladuje aroma začimb iz točke (a).

(d) 

Vsebnost vina ali vinskih proizvodov ne sme presegati 50 % končnega proizvoda.

43.    Berenburg ali Beerenburg

(a) 

Berenburg ali Beerenburg je žgana pijača, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(i) 

proizvedena je z uporabo etanola kmetijskega porekla;

(ii) 

proizvedena je z maceracijo sadja ali rastlin ali njihovih delov;

(iii) 

vsebuje poseben aromatiziran destilat korenine encijana (Gentiana lutea L.), brinovih jagod (Juniperus communis L.) in lovorovih listov (Laurus nobilis L.);

(iv) 

je svetlo do temno rjave barve;

(v) 

je lahko sladkana z največ 20 grami sladil na liter, izraženih kot invertni sladkor.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Berenburg ali Beerenburg je 30 %.

(c) 

Berenburg ali Beerenburg se lahko aromatizira samo z aromatičnimi pripravki in naravnimi aromatičnimi snovmi.

44.    Medeni nektar ali medični nektar

(a) 

Medeni nektar ali medični nektar je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem mešanice fermentirane medene drozge in medenega destilata ali etanola kmetijskega porekla ali obojega, ki vsebuje vsaj 30 vol. % fermentirane medene drozge.

(b) 

Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem nektarju ali medičnem nektarju je 22 %.

(c) 

Medeni nektar ali medični nektar se lahko aromatizira samo z aromatičnimi pripravki in naravnimi aromatičnimi snovmi, pod pogojem, da prevlada okus po medu.

(d) 

Medeni nektar ali medični nektar se lahko sladka samo z medom.




PRILOGA II

POSEBNA PRAVILA ZA NEKATERE ŽGANE PIJAČE

1.

Rum-Verschnitt je proizveden v Nemčiji in pridobljen z mešanjem ruma in etanola kmetijskega porekla na tak način, da vsaj 5 % delež alkohola, ki ga vsebuje končni proizvod, izhaja iz ruma. Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Rum-Verschnitt je 37,5 %. Pri opisu, predstavitvi in označevanju je beseda „Verschnitt“ zapisana z znaki iste pisave, velikosti in barve ter v isti vrstici kot beseda „Rum“, pri steklenicah pa se navede na sprednji etiketi. Pravno ime tega proizvoda je „žgana pijača“. Če se Rum-Verschnitt da na trg zunaj Nemčije, se na etiketi zapiše njegova alkoholna sestava.

2.

Pijača slivovice je proizvedena na Češkem in pridobljena tako, da se slivovemu destilatu pred končno destilacijo doda etanol kmetijskega porekla na tak način, da vsaj 70 % alkohola, ki ga vsebuje končni proizvod, izhaja iz slivovega destilata. Pravno ime tega proizvoda je „žgana pijača“. Ime „slivovice“ se lahko doda, če je zapisano v istem vidnem polju na sprednji etiketi. Če se pijača slivovice da na trg zunaj Češke, se na etiketi zapiše njena alkoholna sestava. Ta določba ne posega v uporabo pravnih imen za sadna žganja iz kategorije 9 Priloge I.

3.

Guignolet Kirsch je proizveden v Franciji in pridobljen z mešanjem pijač guignolet in kirsch na tak način, da vsaj 3 % vsega čistega alkohola, ki ga vsebuje končni proizvod, izhaja iz pijače kirsch. Pri opisu, predstavitvi in označevanju se beseda „guignolet“ zapiše z znaki iste pisave, velikosti in barve ter v isti vrstici kot beseda „kirsch“, pri steklenicah pa se navede na sprednji etiketi. Pravno ime tega proizvoda je „liker“. V alkoholni sestavi se navede volumenski odstotek čistega alkohola, ki ga pijači guignolet in kirsch predstavljata v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na volumen pijače guignolet kirsch.




PRILOGA III

DINAMIČNI SISTEM STARANJA ALI SISTEM STARANJA„CRIADERAS Y SOLERA“ ALI „SOLERA E CRIADERAS

Dinamični sistem staranja ali sistem staranja „criaderas y solera“ ali „solera e criaderas“ zajema redne odtočitve dela brandyja iz posameznih hrastovih sodov in posod, ki predstavljajo stopnje staranja, ter ustrezne dotočitve brandyja, odtočenega iz predhodne stopnje staranja.

Opredelitve pojmov

„Stopnja staranja“ pomeni vsako skupino hrastovih sodov in posod z isto stopnjo zorenja, skozi katere se brandy pomika v procesu staranja. Posamezne stopnje so poznane kot „criadera“, zadnja stopnja pred odpošiljanjem brandyja pa se kot „solera“.
„Odtočitev“ pomeni del brandyja, ki se odtoči iz vsakega hrastovega soda in posode v okviru ene stopnje staranja, da se ga doda v hrastove sode in posode naslednje stopnje staranja, v primeru solere pa, da ga se odpošlje naprej.
„Dotočitev“ pomeni del brandyja iz hrastovih sodov in posod posamezne stopnje staranja, ki se ga doda v hrastove sode in posode naslednje stopnje staranja ter se premeša z njihovo vsebino.
„Povprečna starost“ pomeni čas, ki ustreza rotaciji vse količine brandyja, ki se stara, izračunan z deljenjem skupnega volumna brandyja na vseh stopnjah staranja z volumnom odtočitev na zadnji stopnji staranja (solera) v enem letu.

Povprečna starost brandyja, odtočenega iz solere, se izračuna po naslednji formuli: t = Vt/Ve, pri čemer:

— 
t pomeni povprečni čas staranja, izražen v letih,
— 
Vt pomeni skupni volumen zalog v sistemu staranja, izražen v litrih čistega alkohola,
— 
Ve pomeni skupni volumen proizvoda, odtočenega za odpošiljanje v enem letu, izražen v litrih čistega alkohola.

Pri manj kot tisočlitrskih hrastovih sodih in posodah je število letnih odtočitev in dotočitev enako ali nižje od dvakratnega števila stopenj staranja v sistemu, da se zagotovi, da je najmlajša sestavina stara šest mesecev ali več.

Pri najmanj tisočlitrskih hrastovih sodih in posodah je število letnih odtočitev in dotočitev enako ali nižje od števila stopenj staranja v sistemu, da se zagotovi, da je najmlajša sestavina stara eno leto ali več.




PRILOGA IV

Korelacijska tabela



Ta uredba

Uredba (ES) št. 110/2008

Člen 1(1) in (2)

Člen 1(1) in (2)

Člen 2, točke (a) to (d)

Člen 2(1) in (3)

Člen 2, točka (e)

Člen 2(2)

Člen 2, točka (f)

Priloga I, točka 6

Člen 3(1)

Člen 8

Člen 3(2) in (3)

Člen 10

Člen 3(4)

Člen 15(1)

Člen 3(5)

Člen 3(6)

Člen 3(7)

Člen 15(3), tretji pododstavek

Člen 3(8)

Člen 3(9) in (10)

Člen 11(2) in Priloga I, točka 4

Člen 3(11) in (12)

Priloga I, točka 7

Člen 4(1)

Člen 7 in Priloga I, točka 14

Člen 4(2)

Člen 7 in Priloga I, točka 15

Člen 4(3)

Člen 7 in Priloga I, točka 16

Člen 4(4)

Člen 4(5)

Priloga I, točka 17

Člen 4(6)

Člen 4(7)

Priloga I, točka 2

Člen 4(8)

Priloga I, točka 3

Člen 4(9)

Priloga I, točka 3

Člen 4(10)

Priloga I, točka 5

Člen 4(11)

Priloga I, točka 8

Člen 4(12)

Priloga I, točka 9

Člen 4(13)

Člen 4(14)

Člen 4(15)

Člen 4(16)

Člen 4(17)

Člen 4(18)

Člen 4(19) in (20)

Priloga I, točka 10

Člen 4(21)

Člen 4(22)

Člen 4(23)

Priloga I, točka 11

Člen 4(24)

Priloga I, točka 12

Člen 5

Priloga I, točka 1

Člen 6(1)

Člen 3(1)

Člen 6(2)

Člen 3(3)

Člen 6(3)

Člen 3(4)

Člen 7(1)

Člen 4

Člen 7(2)

Člen 5(1)

Člen 7(3)

Člen 5(2)

Člen 7(4)

Člen 5(3)

Člen 8(1)

Člen 26

Člen 8(2)

Člen 1(3)

Člen 8(3)

Člen 8(4)

Člen 9

Člen 10(1)

Člen 10(2)

Člen 9(1)

Člen 10(3)

Člen 9(2)

Člen 10(4)

Člen 9(3)

Člen 10(5)

Člen 9(5) in (6)

Člen 10(6), točke (a) do (c), (e) in (f)

Člen 10(6)(d)

Člen 12(2)

Člen 10(7), prvi pododstavek

Člen 9(4) in (7)

Člen 10(7), drugi pododstavek

Člen 11(1)

Člen 10(1) in (2)

Člen 11(2) in (3)

Člen 12(1)

Člen 10(1)

Člen 12(2),(3) in (4)

Člen 13(1)

Člen 12(1)

Člen 13(2)

Člen 9(9)

Člen 13(3), prvi in drugi pododstavek

Člen 11(4)

Člen 13(3), tretji pododstavek

Člen 11(5)

Člen 13(3), četrti pododstavek

Člen 13(4), prvi pododstavek

Člen 11(3)

Člen 13(4), drugi pododstavek

Člen 11(4)

Člen 13(4), tretji pododstavek

Člen 11(5)

Člen 13(5)

Člen 13(6)

Člen 12(3)

Člen 13(7)

Člen 14(1)

Priloga I, točka 13

Člen 14(2)

Člen 15(1)

Člen 14(2)

Člen 15(2)

Člen 16

Člen 17

Člen 13

Člen 18

Člen 19(1)

Člen 12(3)

Člen 19(2)

Člen 20, točka (a)

Člen 20, točka (b)

Člen 28(2)

Člen 20, točka (c)

Člen 20, točka (d)

Člen 21(1)

Člen 21(2)

Člen 16

Člen 21(3)

Člen 15(3), prvi pododstavek

Člen 21(4)

Člen 22(1), prvi pododstavek

Člen 17(4)

Člen 22(1), drugi pododstavek

Člen 22(2)

Člen 23(1), uvodno besedilo in točke (a), (b) in (c)

Člen 23(1), drugi pododstavek

Člen 17(3)

Člen 23(2)

Člen 17(1), drugi stavek

Člen 24(1) do (4)

Člen 24(5), (6) in (7)

Člen 17(2)

Člen 24(8)

Člen 17(3)

Člen 24(9)

Člen 17(1), prvi stavek

Člen 25

Člen 26(1), prvi pododstavek

Člen 17(5)

Člen 26(1), drugi pododstavek

Člen 26(2)

Člen 17(6)

Člen 27(1)

Člen 17(7), prvi stavek

Člen 27(2), (3) in (4)

Člen 27(5)

Člen 17(7), drugi stavek

Člen 28

Člen 29

Člen 30(1), (2) in (3)

Člen 17(8), prvi stavek

Člen 30(4), prvi pododstavek

Člen 17(8), drugi stavek

Člen 30(4), drugi pododstavek

Člen 31

Člen 21

Člen 32

Člen 18

Člen 33(1)

Člen 15(2)

Člen 33(2) in (3)

Člen 34(1), (2) in (3)

Člen 19

Člen 34(4)

Člen 35(1), prvi pododstavek

Člen 15(3), drugi pododstavek

Člen 35(1), drugi pododstavek

Člen 35(2)

Člen 23(3)

Člen 35(3)

Člen 36(1)

Člen 23(1)

Člen 36(2)

Člen 23(2)

Člen 37

Člen 38(1)

Člen 38(2)

Člen 22(1)

Člen 38(3)

Člen 22(2)

Člen 38(4)

Člen 38(5)

Člen 22(3)

Člen 38(6)

Člen 22(4)

Člen 39(1)

Člen 39(2) in (3)

Člen 40

Člen 41

Člen 42

Člen 43(1)

Člen 24(1)

Člen 43(2)

Člen 24(3)

Člen 44(1)

Člen 24(2)

Člen 44(2)

Člen 45

Člen 6

Člen 46

Člen 47

Člen 25

Člen 48

Člen 49

Člen 29

Člen 50

Člen 28

Člen 51

Člen 30

Priloga I, kategorije 1 do 31

Priloga II, kategorije 1 do 31

Priloga I, kategorija 32

Priloga II, kategorija 37a

Priloga I, kategorija 33

Priloga II, kategorija 32

Priloga I, kategorija 34

Priloga II, kategorija 33

Priloga I, kategorija 35

Priloga II, kategorija 37

Priloga I, kategorija 36

Priloga II, kategorija 38

Priloga I, kategorija 37

Priloga II, kategorija 39

Priloga I, kategorija 38

Priloga II, kategorija 40

Priloga I, kategorija 39

Priloga II, kategorija 41

Priloga I, kategorija 40

Priloga II, kategorija 42

Priloga I, kategorija 41

Priloga II, kategorija 43

Priloga I, kategorija 42

Priloga II, kategorija 44

Priloga I, kategorija 43

Priloga II, kategorija 45

Priloga I, kategorija 44

Priloga II, kategorija 46

Priloga II

Priloga II, del pod naslovom „Druge žgane pijače“

Priloga III

Priloga IV



( 1 ) Direktivo Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

( 2 ) Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).

( 3 ) Direktiva Sveta 2001/111/ES z dne 20. decembra 2001 o nekaterih vrstah sladkorja, namenjenega za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 53).

( 4 ) Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L 10, 12.1.2002, str. 47).

( 5 ) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

( 6 ) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

( 7 ) Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).

( 8 ) Uredba Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine (UL L 197, 29.7.2009, str. 24).

( 9 ) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

( 10 ) Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 336, 23.12.2015, str. 1).

( 11 ) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).

( 12 ) Kot je določeno v Prilogi 2-D k Sporazumu o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko.

( 13 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 716/2013 z dne 25. julija 2013 o pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (UL L 201, 26.7.2013, str. 21).

Top