1.0.1

Če ni drugače določeno, organ, upravljavec letališča, letalski prevoznik ali subjekt, pristojen v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008, zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju.

1.0.2

V tem poglavju se šteje, da so del letališča tudi zrakoplov, avtobus, voziček za prtljago ali vsa druga prevozna sredstva ali prehod ali koridor iz terminala v zrakoplov.

V tem poglavju „zavarovana prtljaga“ pomeni varnostno pregledano odhajajočo oddano prtljago, ki je fizično zavarovana, da se tako prepreči vnos kakršnih koli predmetov.

1.0.3

Brez poseganja v merila za odstopanja, kot so določena v delu K Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 272/2009 ( 1 ), lahko pristojni organ dovoli posebne varnostne postopke ali izvzetja za varovanje in varnost nadzorovanih območij letališč ob dnevih, kadar je v katerem koli trenutku treba natovoriti, raztovoriti, vkrcati ali izkrcati največ en zrakoplov, bodisi v kritičnem delu varnostnega območja omejenega gibanja bodisi na letališču, ki ne spada na področje uporabe točke 1.1.3.

1.0.4

V tej prilogi so „predmeti, ki jih nosijo osebe razen potnikov“ predmeti, namenjeni osebni uporabi osebe, ki jih nosi.

1.0.5

Navedbe tretjih držav v tem poglavju in po potrebi v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005 final ( 2 ) vključujejo druge države in ozemlja, za katere se v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije naslov VI tretjega dela navedene pogodbe ne uporablja.

1.0.6

Pristojni organ uvede in izvaja postopke za ustrezno, praktično in pravočasno izmenjavo ustreznih informacij v pomoč drugim nacionalnim organom in agencijam, upravljavcem letališč, letalskim prevoznikom in drugim zadevnim subjektom pri izvajanju učinkovitih ocen tveganja za varnost v zvezi z njihovimi dejavnostmi.

1.1.1.1

Meje med javnim in nadzorovanim delom letališča, varnostnimi območji omejenega gibanja, kritičnimi deli in, če je primerno, razmejenimi območji so jasno razpoznavne na vsakem letališču, da se tako omogoči izvajanje ustreznega varnostnega nadzora na vsakem od teh območij.

1.1.1.2

Meja med javnim in nadzorovanim delom letališča je fizična ovira, ki je jasno vidna širši javnosti in ki osebam onemogoča nepooblaščen dostop.

1.1.2.1

Varnostna območja omejenega gibanja vključujejo najmanj naslednje:

1.1.2.2

Del letališča se šteje za varnostno območje omejenega gibanja najmanj za čas, ko potekajo dejavnosti iz točke 1.1.2.1.

Ko je vzpostavljeno varnostno območje omejenega gibanja, se tik pred vzpostavitvijo takega območja izvede varnostni pregled delov, ki bi lahko bili kontaminirani, da se tako ustrezno zagotovi, da na njih ni nobenih prepovedanih predmetov. Ta določba se šteje za izpolnjeno pri zrakoplovih, ki so podvrženi varnostni preiskavi zrakoplova.

▼M15

Osebe, ki izvajajo varnostno preiskavo na območjih, ki se razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo za izkrcanje potnikov, ki niso bili varnostno pregledani v skladu s skupnimi osnovnimi standardi, morajo biti usposobljene v skladu s točkami 11.2.3.1, 11.2.3.2, 11.2.3.3, 11.2.3.4 ali 11.2.3.5.

▼B

1.1.2.3

Kadar koli so utegnile imeti dostop na varnostna območja omejenega gibanja nepooblaščene osebe, se čim prej izvede varnostni pregled delov, ki bi lahko bili kontaminirani, da se tako ustrezno zagotovi, da na njih ni nobenih prepovedanih predmetov. Ta določba se šteje za izpolnjeno pri zrakoplovih, ki so podvrženi varnostni preiskavi zrakoplova.

1.1.3.1

Kritični deli se vzpostavijo na letališčih, na katerih ima več kot 60 oseb identifikacijsko priponko za letališče za dostop na varnostna območja omejenega gibanja.

1.1.3.2

Kritični deli vključujejo najmanj naslednje:

Del letališča se šteje za kritični del najmanj za čas, ko potekajo dejavnosti iz točke (a) ali (b).

1.1.3.3

Ko je vzpostavljen kritični del, se tik pred vzpostavitvijo takega dela izvede varnostna preiskava delov, ki bi lahko bili kontaminirani, da se tako ustrezno zagotovi, da na njih ni nobenih prepovedanih predmetov. Ta določba se šteje za izpolnjeno pri zrakoplovih, ki so podvrženi varnostni preiskavi zrakoplova.

1.1.3.4

Čim prej se izvede varnostni pregled kritičnih delov, ki bi lahko bili kontaminirani, da se tako ustrezno zagotovi, da na njih ni prepovedanih predmetov, kadar koli so imeli dostop do kritičnih delov:

Ta točka se šteje za izpolnjeno pri zrakoplovih, ki so podvrženi varnostni preiskavi zrakoplova, in se ne uporablja, kadar so imele dostop do kritičnih delov osebe, ki jih zajemata točki 1.3.2 in 4.1.1.7.

V zvezi s točkama (b) in (c) se ta določba uporablja samo za tiste kritične dele, ki se uporabljajo za varnostno pregledano oddano prtljago in/ali varnostno pregledane odhajajoče potnike, ki ne odhajajo na istem zrakoplovu kot ti potniki in člani posadke.

1.2.1.1

Dostop do nadzorovanega dela letališča je dovoljen samo, če imajo osebe in vozila utemeljen razlog, da so tam. Za vodene oglede po letališču v spremstvu pooblaščenih oseb velja, da imajo utemeljen razlog.

1.2.1.2

Oseba, ki ji je dovoljen dostop do nadzorovanega dela letališča, ima pri sebi pooblastilo.

1.2.1.3

Vozilo, ki mu je dovoljen dostop do nadzorovanega dela letališča, ima nameščeno prepustnico za vozilo.

1.2.1.4

Osebe, ki so na nadzorovanem delu letališča, kontrolorjem na zahtevo predložijo pooblastilo.

1.2.2.1

Dostop do varnostnih območij omejenega gibanja se lahko dovoli samo, če imajo osebe in vozila utemeljen razlog, da so tam. Za vodene oglede po letališču v spremstvu pooblaščenih oseb velja, da imajo utemeljen razlog.

1.2.2.2

Oseba, ki ji je dovoljen dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, predloži eno od naslednjih pooblastil:

Dostop pa se lahko odobri tudi po pozitivni identifikaciji z biometričnim preverjanjem podatkov.

1.2.2.3

Vozilo, ki se mu dovoli dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, ima nameščeno veljavno prepustnico za vozilo.

1.2.2.4

Vstopni kupon ali enakovredno dokazilo iz točke 1.2.2.2(a) se preveri, preden se osebi dovoli dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, da se tako z gotovostjo prepriča o njegovi veljavnosti.

Identifikacijsko priponko/izkaznico iz točk 1.2.2.2(b)–(e) se preveri, preden se osebi dovoli dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, da se tako z gotovostjo prepriča o njeni veljavnosti in ujemanju z imetnikom.

Kadar se uporablja biometrična identifikacija, se s preverjanjem zagotovi, da je oseba, ki skuša pridobiti dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, nosilka enega od dovoljenj iz točke 1.2.2.2 ter da je to dovoljenje veljavno in ni bilo onemogočeno.

1.2.2.5

Za preprečitev nepooblaščenega dostopa do varnostnih območij omejenega gibanja točke dostopa nadzoruje:

Pristojni organ lahko v svojem nacionalnem programu varovanja v letalstvu opredeli, da se omejitev na eno osebo hkrati v točki (a) ne uporablja na točkah dostopa, ki jih uporabljajo izključno uradniki organov pregona.

1.2.2.6

Preden se vozilu dovoli dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, se preveri prepustnica za vozilo ter tako zagotovi njena veljavnost in ujemanje z vozilom.

1.2.2.7

Dostop do varnostnih območij omejenega gibanja je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

1.2.3.1

Identifikacijska priponka člana posadke, zaposlenega pri letalskem prevozniku Unije, in identifikacijska priponka za letališče se lahko izdata samo osebi, ki ima operativno potrebo in je uspešno opravila temeljito preverjanje preteklosti v skladu s točko 11.1.3.

1.2.3.2

Identifikacijske priponke za člane posadke in za letališče se izdajajo za največ pet let.

1.2.3.3

Identifikacijska priponka osebe, ki temeljitega preverjanja preteklosti ne opravi uspešno, se nemudoma onemogoči ali prekliče, kot je primerno, ter vrne pristojnemu organu, upravljavcu ali izdajatelju, kot je ustrezno.

1.2.3.4

Identifikacijska priponka se nosi na vidnem mestu vsaj takrat, kadar se imetnik nahaja na varnostnih območjih omejenega gibanja.

Osebe, pristojne za izvajanje točke 1.5.1(c), opozorijo in po potrebi prijavijo osebo, ki ne nosi identifikacijske priponke na varnostnih območjih omejenega gibanja, razen na tistih območjih, kjer so prisotni potniki.

1.2.3.5

Identifikacijska priponka se nemudoma vrne v naslednjih primerih:

1.2.3.6

Izdajatelja se nemudoma uradno obvesti o izgubi, kraji ali nevrnitvi identifikacijske priponke.

1.2.3.7

Elektronska priponka se po vrnitvi, poteku veljavnosti, odvzemu ali obvestilu o izgubi, kraji ali nevrnitvi nemudoma onemogoči.

1.2.4.1

Identifikacijska priponka člana posadke, zaposlenega pri letalskem prevozniku Unije, izkazuje:

1.2.5.1

Identifikacijska priponka za letališče izkazuje:

Imena in območja dostopa lahko nadomesti ustrezna identifikacija.

1.2.5.2

Za preprečitev zlorabe identifikacijskih priponk za letališče je vzpostavljen sistem, s katerim se ustrezno zagotovi zaznava poskusa uporabe priponk, ki so bile izgubljene ali ukradene ali niso bile vrnjene. Ob zaznavi se izvede ustrezen ukrep.

1.2.6.1

Prepustnica za vozilo se lahko izda le v primerih, ko je ugotovljena operativna potreba.

1.2.6.2

Prepustnica za vozilo je specifična za vozilo in izkazuje:

▼M2 —————

1.2.6.3

Elektronska prepustnica za vozilo je bodisi:

▼M5

▼M2

Za elektronske prepustnice za vozila ni potrebno, da izkazujejo območja, za dostop do katerih je vozilo pooblaščeno, ali datum prenehanja veljavnosti, če so ti podatki elektronsko berljivi in preverjeni, preden je dovoljen dostop na varnostna območja omejenega gibanja. ►M5  Elektronske prepustnice za vozila so tudi elektronsko berljive na nadzorovanem delu letališča. ◄

1.2.6.4

Prepustnica za vozilo se namesti na vidnem mestu, kadar koli je vozilo na nadzorovanem delu letališča.

1.2.6.5

Prepustnica za vozilo se nemudoma vrne izdajatelju:

1.2.6.6

Izdajatelj se nemudoma uradno obvesti o izgubi, kraji ali nevrnitvi prepustnice za vozilo.

1.2.6.7

Elektronska prepustnica za vozilo se po vrnitvi, poteku veljavnosti ali obvestilu o izgubi, kraji ali nevrnitvi nemudoma onemogoči.

1.2.6.8

Za preprečitev zlorabe prepustnic za vozila je vzpostavljen sistem, s katerim se ustrezno zagotovi zaznava poskusa uporabe prepustnic, ki so bile izgubljene ali ukradene ali niso bile vrnjene. Ob zaznavi se izvede ustrezen ukrep.

1.2.6.9

Vozila, ki se uporabljajo samo na nadzorovanem delu letališča in nimajo dovoljenja za vožnjo po javnih cestah, so lahko izvzeta iz uporabe točk 1.2.6.2 do 1.2.6.8, če so na zunanji strani jasno označena kot operativna vozila za uporabo na navedenem letališču.

1.2.7.1

Člani posadke, ki nimajo veljavne identifikacijske priponke za letališče, imajo spremstvo vedno, kadar so na varnostnih območjih omejenega gibanja, razen na:

1.2.7.2

Izjemoma je lahko oseba izvzeta iz zahtev iz točke 1.2.5.1 in obveznosti v zvezi s preverjanji preteklosti, in sicer pod pogojem, da ima vedno, kadar je na varnostnih območjih omejenega gibanja, spremstvo. Oseba je lahko izvzeta iz zahtev v zvezi s spremstvom, če ima ta oseba pooblastilo in veljavno identifikacijsko priponko za letališče.

1.2.7.3

Spremljevalec:

1.2.7.4

Vozilo je lahko izvzeto iz zahtev iz točke 1.2.6 pod pogojem, da ima vedno, kadar je na nadzorovanem delu letališča, spremstvo.

1.2.7.5

Če potnik ne potuje zaradi pogodbe za zračni prevoz, katere posledica je predaja vstopnega kupona za vkrcanje ali enakovrednega dokumenta, je član posadke, ki spremlja takšnega potnika, lahko izvzet iz zahtev iz točke 1.2.7.3(a).

1.3.1.1

Osebe, razen potnikov, se varnostno pregledajo z eno od naslednjih metod:

▼M5

▼M5

Detektorji kovin za čevlje in detektorji eksplozivov za čevlje se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda.

▼B

1.3.1.2

Za varnostni pregled oseb, razen potnikov, se uporabljajo točke 4.1.1.3–4.1.1.6 in 4.1.1.10–4.1.1.11.

1.3.1.3

Psi za odkrivanje eksplozivov, naprave za zaznavanje sledi eksplozivov in naprave za zaznavanje sledi eksplozivov v kombinaciji z detektorjem eksplozivov za čevlje se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda oseb, razen potnikov, ali pri nepredvidljivem izmenjevanju z ročnimi preiskavami, ročnimi preiskavami v kombinaciji z detektorjem kovin za čevlje, prehodnim detektorjem kovin ali varnostnimi skenerji.

1.3.1.4

Osebni predmeti, ki jih nosijo osebe razen potnikov, se varnostno pregledajo z eno od naslednjih metod:

1.3.1.5

Točke 4.1.2.4 do 4.1.2.7 in 4.1.2.11 do 4.1.2.12 se uporabljajo za varnostni pregled osebnih predmetov, ki jih nosijo osebe razen potnikov.

1.3.1.6

Psi za odkrivanje eksplozivov in naprave za zaznavanje sledi eksplozivov se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda osebnih predmetov oseb, razen potnikov, ali pri nepredvidljivem izmenjevanju z ročnimi preiskavami, rentgenskim aparatom ali sistemi za odkrivanje eksploziva.

1.3.1.7

Kadar je treba osebe, razen potnikov, in njihove osebne predmete stalno naključno varnostno pregledovati, pogostost določi pristojni organ na podlagi ocene tveganja.

1.3.1.8

Živali, ki se uporabljajo za operativne potrebe in s katerimi ravna oseba z veljavno identifikacijsko priponko za letališče, se pred odobritvijo dostopa do varnostnega območja omejenega gibanja vizualno pregledajo.

1.3.1.9

Varnostni pregled oseb, razen potnikov, in njihovih osebnih predmetov je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

1.3.2.1

Pristojni organ lahko iz objektivnih razlogov osebam, razen potnikom, dovoli izvzetje iz varnostnih pregledov ali zanje predvidi posebne postopke varnostnih pregledov, če jih spremlja oseba, pooblaščena za spremljanje v skladu s točko 1.2.7.3.

1.3.2.2

Pregledane osebe, razen potnikov, ki začasno zapustijo kritične dele, se lahko ob vrnitvi izvzamejo iz varnostnih pregledov, če so bile pod stalnim nadzorom pooblaščenih oseb, ki zadostuje, da se ustrezno zagotovi, da osebe v te kritične dele ne vnesejo prepovedanih predmetov.

1.3.2.3

Izvzetja in posebni postopki varnostnih pregledov so prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

1.4.1.1

Vsa vozila se pred vstopom v kritične dele preiščejo. Zavarovana so pred nezakonitim vmešavanjem od trenutka takoj po preiskavi do vstopa v kritične dele.

1.4.1.2

Voznik in drugi potniki med preiskavo niso v vozilu. Svoje osebne predmete vzamejo iz vozila in odnesejo s seboj na varnostni pregled.

1.4.1.3

Vzpostavljene so določene metodologije za zagotovitev naključnosti izbire območij preiskave.

1.4.1.4

Vozila, ki vstopajo v kritične dele, so prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

1.4.2.1

Voznik in drugi potniki med preiskavo niso v vozilu. Svoje osebne predmete vzamejo iz vozila in odnesejo s seboj na varnostni pregled.

1.4.2.2

Vzpostavljene so določene metodologije za zagotovitev naključnosti izbire vozil in območij preiskave.

1.4.2.3

Vozila, ki vstopajo na varnostna območja omejenega gibanja, razen kritičnih delov, so prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

1.4.3.1

Ročna preiskava obsega temeljit ročni pregled izbranih območij, vključno z vsebino, s katerim se ustrezno zagotovi, da na teh ni prepovedanih predmetov.

1.4.3.2

Kot dodatno sredstvo preiskave se lahko uporabljajo le naslednje metode:

1.4.3.3

Metode preiskave so prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

1.4.4.1

Pristojni organ lahko iz objektivnih razlogov vozilom dovoli izvzetje iz preiskav ali zanje predvidi posebne postopke preiskav, če jih spremlja oseba, pooblaščena za spremljanje v skladu s točko 1.2.7.3.

1.4.4.2

Pregledana vozila, ki začasno zapustijo kritične dele, se lahko ob vrnitvi izvzamejo iz pregleda, če so bila pod stalnim nadzorom pooblaščenih oseb, ki zadostuje, da se ustrezno zagotovi, da v vozila niso bili vneseni prepovedani predmeti.

1.4.4.3

Izvzetja in posebni postopki preiskav so prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa C(2015) 8005.

1.5.1

Nadzorstvo ali patrulje se izvajajo zaradi nadzora:

1.5.2

Pogostost in način izvajanja nadzorstva in patrulj temeljita na oceni tveganja in ju odobri pristojni organ. Upoštevata:

Deli ocene tveganja, ki se nanašajo na pogostost in način izvajanja nadzorstva in patrulj, se na zahtevo dajo na voljo v pisni obliki za potrebe nadzora skladnosti.

1.5.3

Nadzorstvo in patrulje ne sledijo predvidljivemu vzorcu. Veljavnost identifikacijskih priponk se preverja naključno.

1.5.4

Vzpostavljeni so ukrepi, ki osebe odvračajo od kršenja varnosti na kontrolnih točkah in, če pride do take kršitve, nemudoma omogočajo omilitev in odpravo kršitve ter njenih posledic.

1.5.5

Vzpostavijo se postopki za ravnanje z neznano prtljago in sumljivimi predmeti v skladu z oceno tveganja za varnost, ki jo izvedejo ali odobrijo ustrezni nacionalni organi.

1.6.1

Osebam, razen potnikov, ni dovoljeno, da na varnostna območja omejenega gibanja nosijo predmete, navedene v Dodatku 1-A.

1.6.2

Izvzetje iz točke 1.6.1 se lahko odobri pod pogojem, da je oseba pooblaščena, da na varnostna območja omejenega gibanja nosi predmete za izvajanje opravil, ki so bistvenega pomena za delovanje letaliških objektov ali zrakoplovov, ali za opravljanje nalog med letom.

1.6.3

Da se dovoli povezava osebe, pooblaščene za nošenje enega ali več predmetov iz Dodatka 1-A, na nošeni predmet:

1.6.4

Povezava osebe s predmeti se opravi, preden se osebi dovoli nesti zadevni(-e) predmet(-e) na varnostna območja omejenega gibanja in ob pozivu k identifikaciji s strani oseb, ki opravljajo nadzor ali patrulje v skladu s točko 1.5.1(c).

1.6.5

Predmeti iz Dodatka 1-A se lahko shranijo na varnostnih območjih omejenega gibanja, če se zavarujejo. Predmeti iz točk (c), (d) in (e) iz Dodatka 4-C se lahko hranijo na varnostnih območjih omejenega gibanja, ki niso dostopni potnikom.

1.7.1

Pristojni organ zagotovi, da upravljavci letališč, letalski prevozniki in subjekti, kot so opredeljeni v nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu, opredelijo in zaščitijo svoje kritične sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije ter podatke pred kibernetskimi napadi, ki bi lahko vplivali na varovanje civilnega letalstva.

1.7.2

Upravljavci letališč, letalski prevozniki in drugi subjekti v svojem programu varovanja ali katerem koli ustreznem dokumentu, na katerega se program varovanja sklicuje, opredelijo kritične sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije ter podatke, opisane v 1.7.1

V programu varovanja ali katerem koli ustreznem dokumentu, na katerega se program varovanja sklicuje, so podrobno opisani ukrepi, ki naj bi zagotovili zaščito pred kibernetskimi napadi, opisanimi 1.7.1, njihovo odkrivanje, odzivanje nanje in odpravljanje njihovih posledic.

1.7.3

Podrobni ukrepi za zaščito takih sistemov in podatkov pred nezakonitim vmešavanjem se opredelijo, oblikujejo in izvajajo v skladu z oceno tveganja, ki jo, kot je ustrezno, opravi upravljavec letališča, letalski prevoznik ali drug subjekt.

1.7.4

Če je za ukrepe v zvezi s kibernetskimi grožnjami v posamezni državi članici pristojen poseben organ ali agencija, se ta organ ali agencija lahko imenuje za pristojno za usklajevanje in/ali spremljanje določb te uredbe v zvezi s kibernetsko varnostjo.

1.7.5

Kadar za upravljavce letališč, letalske prevoznike in subjekte, opredeljene v nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu, veljajo ločene zahteve glede kibernetske varnosti, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU ali nacionalne zakonodaje, lahko pristojni organ skladnost z zahtevami te uredbe nadomesti s skladnostjo z elementi iz druge zakonodaje EU ali nacionalne zakonodaje. Pristojni organ se uskladi z vsemi drugimi ustreznimi pristojnimi organi, da se zagotovijo usklajene ali združljive nadzorne ureditve.

3.0.1

Če ni drugače določeno, letalski prevoznik zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju, za svoj zrakoplov.

3.0.2

Tretje države, v katerih so veljavni varnostni standardi priznani kot enakovredni skupnim osnovnim standardom, kar zadeva varnost zrakoplovov, so naštete v Dodatku 3-B.

3.0.3

Ni potrebno, da se na zrakoplovu opravi varnostno preverjanje. Na njem se opravi varnostna preiskava v skladu s točko 3.1.

3.0.4

Upravljavec letališča letalskega prevoznika na zahtevo uradno obvesti, ali je njegov zrakoplov v kritičnem delu ali ne. Kadar to ni nedvoumno, se predpostavlja, da je zrakoplov v delu, ki ni kritični del.

3.0.5

Če se območje ne šteje več za kritični del zaradi spremembe varnostnega statusa, potem letališče o tem obvesti tiste prevoznike, ki jih to zadeva.

3.0.6

Seznam prepovedanih predmetov za varnostne preiskave notranjosti zrakoplova je enak seznamu iz Dodatka 1-A. Sestavljene eksplozivne in zažigalne naprave se štejejo za prepovedane predmete za varnostne preiskave zunanjosti zrakoplova.

3.0.7

Za namene tega poglavja „plošče in lopute za oskrbovanje zrakoplova“ pomenijo zunanje dostopne točke in oddelke zrakoplova, ki imajo zunanje ročaje ali zunanje oskrbovalne odprtine, katerih pokrovi se odpirajo navzdol, in se redno uporabljajo za zagotavljanje storitev zemeljske oskrbe zrakoplova.

3.0.8

Navedbe tretjih držav v tem poglavju in v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005 vključujejo druge države in ozemlja, za katere se v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije naslov VI tretjega dela navedene pogodbe ne uporablja.

3.1.1.1

Na zrakoplovu se varnostna preiskava izvede vedno, kadar obstaja razlog za sum, da so utegnile imeti dostop vanj nepooblaščene osebe.

3.1.1.2

Varnostna preiskava zrakoplova obsega preiskavo določenih območij zrakoplova, predpisanih v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005.

3.1.1.3

Na zrakoplovu, ki prihaja v kritični del iz tretje države, ki ni na seznamu v Dodatku 3-B, se varnostna preiskava izvede po vsakem izkrcanju potnikov iz območja, ki ga je treba preiskati, in/ali raztovoru prtljažnega prostora. ►M15  Preiskava se ne sme začeti, dokler zrakoplov ne doseže svojega končnega parkirnega položaja. ◄

3.1.1.4

Zrakoplov, ki prihaja iz države članice, v kateri je bil v tranzitu, potem ko je prispel iz tretje države, ki ni na seznamu v Dodatku 3-B, se šteje za zrakoplov, ki prihaja iz tretje države.

3.1.1.5

Kdaj izvesti varnostno preiskavo zrakoplova se prav tako odloči na podlagi dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

3.2.1.1

Ne glede na to, kje na letališču je zrakoplov parkiran, so vsa njegova zunanja vrata zavarovana pred nepooblaščenim dostopom, tako da:

3.2.1.2

Točka 3.2.1.1 se ne uporablja za zrakoplov, parkiran v hangarju, ki je zaklenjen ali drugače zavarovan pred nepooblaščenim dostopom.

3.2.2.1

Kadar so zunanja vrata zaprta in je zrakoplov v delu, ki ni kritični del, zunanja vrata poleg tega:

Točka (a) ne velja za vrata, ki so osebi dostopna s tal.

3.2.2.2

Kadar so pomagala za dostop odstranjena pri vratih, ki osebi niso dostopna s tal, so postavljena dovolj daleč od zrakoplova, da se tako ustrezno prepreči dostop.

3.2.2.3

Kadar so zunanja vrata zaklenjena, lahko ta vrata odklenejo samo osebe z operativno potrebo.

3.2.2.4

Kadar so zunanja vrata pod nadzorom, se z nadzorom zagotovi takojšnja zaznava nepooblaščenega dostopa na zrakoplov.

3.2.2.5

Varovanje zrakoplova z zaprtimi zunanjimi vrati v delu, ki ni kritični del, je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

4.0.1

Če ni drugače določeno, organ, upravljavec letališča, letalski prevoznik ali subjekt, pristojen v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008, zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju.

4.0.2

Tretje države, v katerih so veljavni varnostni standardi priznani kot enakovredni skupnim osnovnim standardom, kar zadeva potnike in ročno prtljago, so naštete v Dodatku 4-B.

4.0.3

Potniki in njihova ročna prtljaga, ki prihajajo iz države članice, v kateri je bil zrakoplov v tranzitu, potem ko je prispel iz tretje države, ki ni na seznamu v Dodatku 4-B, ali z letališča Unije, na katerem zadevna država članica odstopa od skupnih osnovnih standardov, kot je določeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 1254/2009, se štejejo za potnike in ročno prtljago, ki prihajajo iz tretje države, razen če obstaja dokaz, da so bili ti potniki in njihova ročna prtljaga varnostno pregledani v skladu s tem poglavjem.

4.0.4

V tej prilogi:

4.0.5

Navedbe tretjih držav v tem poglavju in po potrebi v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005 vključujejo druge države in ozemlja, za katere se v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije naslov VI tretjega dela navedene pogodbe ne uporablja.

4.0.6

Potniki in njihova ročna prtljaga, ki prihajajo z letališča Unije, na katerem zadevna država članica odstopa od skupnih osnovnih standardov, kot je določeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 1254/2009, se štejejo za potnike in ročno prtljago, ki prihajajo iz tretje države, razen če obstaja dokaz, da so bili ti potniki in njihova ročna prtljaga varnostno pregledani v skladu s tem poglavjem.

4.1.1.1

Pred varnostnim pregledom se odložijo vrhnja oblačila, ki se pregledajo kot ročna prtljaga, razen če načrt delovanja opreme dovoljuje, da se vrhnja oblačila obdržijo na sebi. Pregledovalec lahko od potnika zahteva, da po potrebi nadalje odloži oblačila.

4.1.1.2

Potniki se varnostno pregledajo z najmanj eno od naslednjih metod:

▼M5

▼M5

▼B

Kadar pregledovalec ne more ugotoviti, ali potnik nosi prepovedane predmete ali ne, se potniku zavrne dostop na varnostna območja omejenega gibanja ali se ga znova pregleda, dokler pregledovalec ni zadovoljen z izidom.

4.1.1.3

Kadar se opravi ročna preiskava, se ta izvede tako, da se z njo ustrezno zagotovi, da oseba ne nosi prepovedanih predmetov.

4.1.1.4

Kadar se sproži alarm opreme prehodnega detektorja kovin, se ugotovi vzrok zanj.

4.1.1.5

Detektorji kovin za ročno uporabo se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda. Ne nadomeščajo zahtev ročne preiskave.

4.1.1.6

Kadar se dovoli, da se v kabino zrakoplova nese živa žival, je slednja pregledana bodisi kot potnik ali kot ročna prtljaga.

4.1.1.7

Pristojni organ lahko oblikuje kategorije potnikov, za katere se iz objektivnih razlogov predvidijo posebni postopki varnostnih pregledov ali ki se iz varnostnih pregledov izvzamejo. O oblikovanih kategorijah se obvesti Komisija.

4.1.1.8

Varnostni pregled potnikov je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

4.1.1.9

Psi za odkrivanje eksplozivov, naprave za zaznavanje sledi eksplozivov, detektorji kovin za čevlje in detektorji eksplozivov za čevlje se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda.

4.1.1.10

Če se za pregledovanje potnikov uporabi varnostni skener s pregledovalcem, kot je določeno v drugem odstavku točke 12.11.1, so izpolnjeni naslednji minimalni pogoji:

Odstavka (a) in (d) se uporabljata tudi za varnostne skenerje s samodejnim prepoznanjem grožnje.

Potniki imajo pravico zavrniti varnostni skener. V tem primeru se potnika pregleda z drugo možno metodo pregledovanja, vključno z vsaj ročno preiskavo v skladu z Dodatkom 4-A Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005. Kadar se sproži alarm varnostnega skenerja, se ugotovi vzrok zanj.

Potnika se pred pregledom z varnostnim skenerjem obvesti o uporabljeni tehnologiji, pogojih v zvezi z njeno uporabo in možnosti zavrnitve varnostnega skenerja.

4.1.1.11

Naprave za zaznavanje sledi eksplozivov v kombinaciji z detektorjem kovin za ročno uporabo se lahko uporabljajo samo, če pregledovalec meni, da je ročna preiskava določenega dela osebe neučinkovita in/ali nezaželena.

4.1.2.1

Pred varnostnim pregledom se prenosni računalniki in druge večje električne naprave odstranijo iz ročne prtljage in pregledajo ločeno, razen če se ročna prtljaga pregleda s sistemi za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard C2 ali višji.

4.1.2.2

Ustrezni subjekt na vseh letališčih ob vstopu na varnostno območje omejenega gibanja varnostno pregleda najmanj tekočine, razpršila in gele, kupljene na letališču ali na krovu zrakoplova in zatesnjene v varnostni vrečki, ki je ni možno odpreti brez vidnih poškodb in ki vsebuje viden zadovoljiv dokaz o nakupu v nadzorovanem delu letališča ali na krovu zrakoplova, kot tudi tekočine, razpršila in gele, ki se uporabljajo med potovanjem za medicinske namene ali zaradi posebnih dietetičnih potreb, vključno s hrano za dojenčke.

Pred varnostnim pregledom se tekočine, razpršila in geli odstranijo iz ročne prtljage in pregledajo ločeno od drugih predmetov ročne prtljage, razen če se lahko z opremo, ki se uporablja za varnostni pregled ročne prtljage, pregleda tudi več zaprtih posod s tekočinami, razpršili in geli znotraj prtljage.

Kadar so tekočine, razpršila in geli odstranjeni iz ročne prtljage, potnik predloži:

Pristojni organi, letalske družbe in letališča potnikom zagotovijo ustrezne informacije glede varnostnega pregledovanja tekočin, razpršil in gelov na njihovem letališču.

4.1.2.3

Ročna prtljaga se varnostno pregleda z najmanj eno od naslednjih metod:

4.1.2.4

Ročna preiskava ročne prtljage obsega ročni pregled prtljage, vključno z njeno vsebino, s katerim se ustrezno zagotovi, da ta ne vsebuje prepovedanih predmetov.

4.1.2.5

Kadar se uporablja rentgenski aparat, si vsako sliko ogleda pregledovalec.

Kadar se uporabljajo sistemi za odkrivanje eksplozivov, si vsako sliko ogleda pregledovalec ali jo analizira programska oprema za avtomatizirano odkrivanje prepovedanih predmetov.

4.1.2.6

Kadar se uporablja programska oprema za avtomatizirano odkrivanje prepovedanih predmetov, se ugotovi vzrok za vse alarme iz točke 12.13.1.1, dokler pregledovalec ni zadovoljen z izidom, in tako ustrezno zagotovi, da se na varnostno območje omejenega gibanja ali na krov zrakoplova ne nesejo nobeni prepovedani predmeti.

Kadar se uporabljajo sistemi za odkrivanje eksplozivov, se ugotovi vzrok za vse alarme iz točke 12.4.1.3 s ponovnim varnostnim pregledom prtljage z dodatno metodo varnostnega pregleda.

Kadar so bili sistemi za odkrivanje eksplozivov nameščeni pred 1. julijem 2023 in se uporabljajo brez programske opreme za avtomatizirano odkrivanje prepovedanih predmetov, se ugotovi vzrok za vse alarme iz točke 12.4.1.3, dokler pregledovalec ni zadovoljen z izidom, in tako ustrezno zagotovi, da se na varnostno območje omejenega gibanja ali na krov zrakoplova ne nesejo nobeni prepovedani predmeti. Kadar identiteta predmeta ni jasna, se ugotovi vzrok za alarme s ponovnim varnostnim pregledom prtljage z dodatno metodo varnostnega pregleda.

4.1.2.7

Kadar se uporabljajo rentgenski aparat ali sistemi za odkrivanje eksploziva, se vsak predmet, katerega gostota zmanjšuje zmožnost pregledovalca za analizo vsebine ročne prtljage, vzame iz prtljage. Prtljaga se znova pregleda, predmet pa se varnostno pregleda ločeno kot ročna prtljaga.

4.1.2.8

Vsaka prtljaga, za katero se ugotovi, da vsebuje večjo električno napravo, se znova varnostno pregleda, in sicer brez električne naprave v njej, električna naprava pa se varnostno pregleda ločeno, razen če se je ročna prtljaga varnostno pregledala s sistemi za odkrivanje eksploziva, ki izpolnjujejo standard C2 ali višji.

4.1.2.9

Psi za odkrivanje eksplozivov in naprave za zaznavanje sledi eksplozivov se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda.

4.1.2.10

Pristojni organ lahko oblikuje kategorije ročne prtljage, za katere se iz objektivnih razlogov predvidijo posebni postopki varnostnih pregledov ali ki se iz varnostnih pregledov izvzamejo. O oblikovanih kategorijah se obvesti Komisija.

4.1.2.11

Osebe, ki ročno prtljago varnostno pregledujejo z rentgenskim aparatom ali sistemi za odkrivanje eksploziva, si slik običajno ne ogledujejo več kot 20 minut neprekinjeno. Po vsakem takšnem ogledovanju si pregledovalec slik ne ogleduje najmanj 10 minut. Ta zahteva velja le, če je treba pregledovati neprekinjen tok slik.

Pregledovalce ročne prtljage nadzoruje nadzornik, da se zagotovijo optimalna sestava skupine, kakovost dela, usposabljanje, podpora in ocena.

4.1.2.12

Kadar se uporablja programska oprema za avtomatizirano odkrivanje prepovedanih predmetov v kombinaciji s sistemi za odkrivanje eksplozivov, ki izpolnjuje enega od standardov C1, C1+, C2 ali C2+, upravljavec ali subjekt, ki uporablja opremo, zagotovi, da so postopki v skladu z načrtom delovanja teh standardov, kar zadeva varnostni pregled velikih elektronskih predmetov in varnostni pregled tekočin, razpršil in gelov.

4.1.2.13

Varnostni pregled ročne prtljage je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

4.1.3.1

Tekočine, razpršila in geli, ki jih nosijo potniki, se lahko izvzamejo iz varnostnega pregledovanja s sistemi za odkrivanje tekočih eksplozivov ob vstopu na varnostno območje omejenega gibanja, če so v posameznih posodah s prostornino največ 100 mililitrov ali enakovredno v eni prozorni plastični vrečki, ki jo je mogoče znova zatesniti in katere prostornina ne presega enega litra, pri čemer je plastična vrečka primerno zapolnjena in popolnoma zaprta.

4.1.3.3

Pristojni organ lahko oblikuje kategorije tekočin, razpršil in gelov, za katere se iz objektivnih razlogov predvidijo posebni postopki varnostnih pregledov ali ki se iz varnostnih pregledov izvzamejo. Komisija se obvesti o oblikovanih kategorijah.

4.1.3.4

Varnostni pregled tekočin, razpršil in gelov je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

4.3.1

Pristojni organ letalskega prevoznika vnaprej uradno pisno obvesti o načrtovanem vkrcanju potencialno težavnega potnika na njegov zrakoplov.

4.3.2

Obvestilo vsebuje naslednje podatke:

Letalski prevoznik te podatke predloži vodji zrakoplova pred vkrcanjem potnikov na zrakoplov.

4.3.3

Pristojni organ zagotovi, da imajo osebe, ki jim je zakonito odvzeta prostost, vedno spremstvo.

4.4.1

Potniki na varnostna območja omejenega gibanja ali na krov zrakoplova ne nesejo predmetov iz Dodatka 4-C.

4.4.2

Izvzetje iz točke 4.4.1 se lahko odobri pod pogojem, da:

Ti predmeti se nato na krovu zrakoplovu zavarujejo.

4.4.3

Letalski prevoznik zagotovi, da so potniki o prepovedanih predmetih iz Dodatka 4-C obveščeni pred dokončanjem prijave na let.

(a)

–

naprav, s katerimi je ali se zdi mogoče sprožiti izstrelek in s tem povzročiti resno poškodbo ter ki vključujejo:

(b)

–

naprav, ki so posebej namenjene omamljanju ali imobilizaciji in vključujejo:

(c)

–

predmetov z ostro konico ali ostrim robom, s katerimi je mogoče povzročiti resno poškodbo in ki vključujejo:

(d)

–

orodja, s katerim je mogoče povzročiti resno poškodbo ali ogroziti varnost zrakoplova in ki vključuje:

(e)

–

predmetov, s katerimi je mogoče z udarcem povzročiti resno poškodbo in ki vključujejo:

(f)

–

eksplozivov ter zažigalnih snovi in naprav, s katerimi je ali se zdi mogoče povzročiti resno poškodbo ali ogroziti varnost zrakoplova in ki vključujejo:

5.0.1

Če ni drugače določeno, organ, upravljavec letališča, letalski prevoznik ali subjekt, pristojen v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu iz člena 10 Uredbe (ES) št. 300/2008, zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju.

5.0.2

Tretje države, v katerih so veljavni varnostni standardi priznani kot enakovredni skupnim osnovnim standardom, kar zadeva oddano prtljago, so naštete v Dodatku 5-A.

5.0.3

Oddana prtljaga, ki prihaja iz države članice, v kateri je bil zrakoplov v tranzitu, potem ko je prispel iz tretje države, ki ni na seznamu v Dodatku 5-A, ali z letališča Unije, na katerem zadevna država članica odstopa od skupnih osnovnih standardov, kot je določeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 1254/2009, se šteje za oddano prtljago, ki prihaja iz tretje države, razen če obstaja dokaz, da je bila oddana prtljaga varnostno pregledana v skladu s tem poglavjem.

5.0.4

V tem poglavju „zavarovana prtljaga“ pomeni varnostno pregledano odhajajočo oddano prtljago, ki je fizično zavarovana, da se tako prepreči vnos kakršnih koli predmetov.

5.0.5

Navedbe tretjih držav v tem poglavju in po potrebi v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005 vključujejo druge države in ozemlja, za katere se v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije naslov VI tretjega dela navedene pogodbe ne uporablja.

5.0.6

Oddana prtljaga, ki prihaja z letališča Unije, na katerem zadevna država članica odstopa od skupnih osnovnih standardov, kot je določeno v členu 1 Uredbe (EU) št. 1254/2009, se šteje za oddano prtljago, ki prihaja iz tretje države, razen če obstaja dokaz, da je bila oddana prtljaga varnostno pregledana v skladu s tem poglavjem.

5.1.1

Za varnostni pregled oddane prtljage se uporabljajo naslednje metode, tako posamično kot v kombinaciji:

Kadar pregledovalec ne more ugotoviti, ali oddana prtljaga vsebuje prepovedane predmete ali ne, se prtljaga zavrne ali znova varnostno pregleda, dokler pregledovalec ni zadovoljen z izidom.

5.1.2

Ročna preiskava obsega temeljit ročni pregled prtljage, vključno z vso njeno vsebino, s katerim se ustrezno zagotovi, da ta ne vsebuje prepovedanih predmetov.

5.1.3

Kadar se uporabljajo rentgenski aparat ali sistemi za odkrivanje eksploziva, se vsak predmet, katerega gostota zmanjšuje zmožnost pregledovalca za analizo vsebine prtljage, varnostno pregleda na drugačen način.

5.1.4

Varnostni pregled z napravami za zaznavanje sledi eksplozivov obsega analizo vzorcev, vzetih iz notranjosti in zunanjosti prtljage ter iz njene vsebine. Vsebina se lahko preišče tudi ročno.

5.1.5

Pristojni organ lahko oblikuje kategorije oddane prtljage, za katere se iz objektivnih razlogov predvidijo posebni postopki varnostnih pregledov ali ki se iz varnostnih pregledov izvzamejo. O oblikovanih kategorijah se obvesti Komisija.

5.1.6

Varnostni pregled oddane prtljage je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

5.1.7

Osebe, ki oddano prtljago varnostno pregledujejo z rentgenskim aparatom ali sistemi za odkrivanje eksploziva, si slik običajno ne ogledujejo več kot 20 minut neprekinjeno. Po vsakem takšnem ogledovanju si pregledovalec slik ne ogleduje najmanj 10 minut. Ta zahteva velja le, če je treba pregledovati neprekinjen tok slik.

Pregledovalce oddane prtljage nadzoruje nadzornik, da se zagotovijo optimalna sestava skupine, kakovost dela, usposabljanje, podpora in ocena.

5.2.1

Potnikom se lahko prepove dostop do pregledane oddane prtljage, če ta ni njihova lastna in če niso pod nadzorom, s čimer se zagotovi:

5.2.2

Oddana prtljaga, ki ni bila zavarovana pred nepooblaščenim vmešavanjem, se znova pregleda.

5.2.3

Varovanje oddane prtljage je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

5.3.1.1

Letalski prevoznik med vkrcanjem zagotovi, da potnik predloži veljaven vstopni kupon ali ustreznik, ki se ujema z oddano prtljago, ki je bila prijavljena.

5.3.1.2

Letalski prevoznik zagotovi, da je vzpostavljen postopek za identifikacijo oddane prtljage potnikov, ki se niso vkrcali ali so zapustili zrakoplov pred odhodom.

5.3.1.3

Če potnika ni na zrakoplovu, se oddana prtljaga, ki se ujema z njegovim vstopnim kuponom ali ustreznikom, šteje za nespremljano.

5.3.1.4

Letalski prevoznik zagotovi, da je vsak predmet nespremljane oddane prtljage jasno opredeljiv kot predmet, odobren za zračni prevoz.

5.3.2.1

Razlog, da je prtljaga postala nespremljana, se zabeleži, preden se natovori na zrakoplov, razen če se izvaja varnostni nadzor iz točke 5.3.3.

5.3.2.2

Dodatne podrobne določbe o dejavnikih, na katere potnik ne more vplivati, so predpisane v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005.

5.3.3.1

Nespremljana oddana prtljaga, ki ni zajeta v točki 5.3.2, se varnostno pregleda z eno od metod iz točke 5.1.1, pri čemer se, če je primerno, uporabljajo dodatne zahteve iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

5.3.3.2

Oddana prtljaga, ki postane nespremljana zaradi dejavnikov, ki niso navedeni v točki 5.3.2.2, se odstrani iz zrakoplova in znova varnostno pregleda, preden se ponovno natovori.

5.3.3.3

Dodatne podrobne določbe za ustrezni varnostni nadzor za nespremljano oddano prtljago so predpisane v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005.

5.4.1

Potnikom ni dovoljeno, da v svoji oddani prtljagi nosijo predmete, navedene v Dodatku 5-B.

5.4.2

Izvzetje iz točke 5.4.1 se lahko odobri pod pogojem, da:

▼M15

Letalski prevoznik zagotovi, da je prevoz strelnega orožja v oddani prtljagi dovoljen šele, ko pooblaščena in ustrezno usposobljena oseba ugotovi, da ni nabito. Tako strelno orožje se shrani na mestu, ki med letom ni dostopno nobeni osebi.

5.4.3

Letalski prevoznik zagotovi, da so potniki o prepovedanih predmetih iz Dodatka 5-B obveščeni kadar koli pred dokončanjem prijave na let.

6.0.1

Organ, upravljavec letališča, letalski prevoznik ali subjekt, kot je opredeljen v tem poglavju, zagotovi izvajanje ukrepov, določenih v tem poglavju.

6.0.2

Sestavljene eksplozivne in zažigalne naprave, ki se ne nosijo v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi, se štejejo za prepovedane predmete v pošiljkah tovora in pošte.

6.0.3

Navedbe tretjih držav v tem poglavju in po potrebi v Izvedbenem sklepu Komisije C(2015) 8005 vključujejo druge države in ozemlja, za katere se v skladu s členom 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije naslov VI tretjega dela navedene pogodbe ne uporablja.

6.0.4

V tej prilogi „predhodne informacije o tovoru pred natovarjanjem“ ali „PLACI“ pomenijo postopek prve analize tveganja za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije ( 4 ) po zraku, za potrebe varovanja letalstva.

6.0.5

V tej prilogi „pooblaščeni prevoznik“ pomeni subjekt, ki v imenu reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja zagotavlja površinski prevoz in varovanje zračnega tovora in poštnih pošiljk, za katere je bil pred tem izveden varnostni nadzor, in katerega postopki ustrezno izpolnjujejo skupna varnostna pravila in standarde, tako da se ohrani neoporečnost pošiljk.

6.0.6

V tej prilogi „začasno skladiščenje“ pomeni skupni čas, ki ga pooblaščeni prevoznik nujno potrebuje za pretovarjanje tovora in pošte z enega prevoznega sredstva na tisto, ki se uporablja za naslednji del površinskega prevoza te pošiljke.

Za namene opredelitve iz prvega odstavka „nujno potreben čas“:

6.1.1

Regulirani agent pregleda ves tovor in pošto, preden se natovori na zrakoplov, razen če:

▼M15 —————

▼B

6.1.2

Kadar obstaja kakršen koli razlog za sum, da je bil izveden nedovoljen poseg v pošiljko, za katero je bil izveden varnostni nadzor, ali da pošiljka ni bila zavarovana pred nepooblaščenim vmešavanjem od trenutka, ko je bil ta nadzor izveden, jo regulirani agent pregleda, preden se natovori na zrakoplov. Pošiljke, za katere je videti, da je bil vanje izveden bistven nedovoljen poseg, ali ki so kako drugače sumljive, se štejejo za tovor ali pošto z visokim tveganjem v skladu s točko 6.7.

6.1.3

Regulirani agent, ki zavrne pošiljko iz razlogov visokega tveganja, zagotovi, da sta pošiljka in spremna dokumentacija označeni kot tovor in pošta z visokim tveganjem, preden se pošiljka vrne osebi, ki zastopa subjekt, ki pošiljko dostavlja. Taka pošiljka se ne natovori na zrakoplov, razen če jo obdela drug regulirani agent v skladu s točko 6.7.

6.1.4

Dostop do varnostnih območij omejenega gibanja za tovor in pošto se odobri šele po tem, ko se ugotovi, v katero od naslednjih kategorij spada subjekt, ki prevaža pošiljko z javnega dela letališča:

Točka (c) se uporablja do 31. decembra 2026.

6.1.5

Če se uporablja točka 6.1.4(c), se reguliranemu agentu, letalskemu prevozniku ali upravljavcu letališča, ki odobri dostop do varnostnih območij omejenega gibanja, da na voljo izvod podpisane izjave iz Dodatka 6-E, razen če velja kar koli od naslednjega:

Predložitev izvoda podpisane izjave iz Dodatka 6-E s strani prevoznika se lahko nadomesti z enakovrednim mehanizmom predhodnega obveščanja točke dostopa, ki ga zunaj letališča zagotovi znani pošiljatelj ali regulirani agent, v imenu katerega se opravlja prevoz, ali regulirani agent ali letalski prevoznik, ki prejema pošiljko, na varnostnih območjih omejenega gibanja.

6.1.6

Dostop pošiljk tovora ali pošte, za katere pred tem varnostni nadzor ni bil izveden, do varnostnih območij omejenega gibanja se lahko dovoli, če se zanje uporabi ena od naslednjih možnosti:

Take pošiljke so po dostavi zavarovane pred nepooblaščenim vmešavanjem, dokler se ne opravi varnostni pregled.

Osebje, ki take pošiljke spremlja ali varuje pred nepooblaščenim vmešavanjem, se zaposli v skladu s točko 11.1.1 in usposablja vsaj v skladu s točko 11.2.3.9.

6.2.1.1

Pri varnostnem pregledu tovora ali pošte:

6.2.1.2

Kadar se pregledovalec ne more ustrezno prepričati, da v pošiljki ni nobenih prepovedanih predmetov, se pošiljka zavrne ali znova pregleda, dokler pregledovalec ni zadovoljen z izidom.

6.2.1.3

Varnostni pregled tovora in pošte je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005.

6.2.1.4

Osebe, ki tovor varnostno pregledujejo z rentgenskim aparatom ali sistemi za odkrivanje eksploziva, si slik običajno ne ogledujejo več kot 20 minut neprekinjeno. Po vsakem takšnem ogledovanju si pregledovalec slik ne ogleduje najmanj 10 minut. Ta zahteva velja le, če je treba pregledovati neprekinjen tok slik.

6.2.1.5

Tovor in pošta se varnostno pregledata z vsaj eno od naslednjih metod v skladu z Dodatkom 6-J:

▼M16

▼M16

▼M2 —————

▼B

6.2.1.6

Če je tako dogovorjeno s pristojnim organom in je Komisija o tem uradno obveščena, se lahko uporabi drug ustrezen varnostni nadzor le, če zaradi narave pošiljke ni mogoče uporabiti nobenega drugega sredstva ali metode iz točke 6.2.1.5.

6.3.1.1

Regulirane agente potrdi pristojni organ.

Potrditev za reguliranega agenta je odvisna od lokacije.

Vsak subjekt, ki izvaja varnostni nadzor iz točke 6.3.2, je potrjen za reguliranega agenta. To vključuje tretje ponudnike logističnih storitev, pristojne za integrirane storitve skladiščenja in prevoza, letalske prevoznike in špediterje.

Regulirani agent lahko sklene podizvajalsko pogodbo za eno ali več naslednjih nalog:

▼M17

▼B

6.3.1.2

Za potrditev reguliranih agentov se uporablja naslednji postopek:

▼M12

▼B

6.3.1.3

Regulirani agent na vsaki lokaciji določi vsaj eno osebo, ki je odgovorna za izvajanje predloženega programa varovanja. Ta oseba predhodno uspešno opravi preverjanje preteklosti v skladu s točko 11.1.

6.3.1.4

Regulirani agent se ponovno potrjuje v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od 5 let. To vključuje preverjanje na kraju samem, da se oceni, ali prosilec še vedno izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov.

Inšpekcijski pregled, ki ga pristojni organ opravi v prostorih reguliranega agenta v skladu s svojim nacionalnim programom nadzora kakovosti, se lahko šteje za preverjanje na kraju samem, če zajema vse zahteve, potrebne za potrditev.

▼M12

Z izjemo zahtev za varnostne preglede iz točke 6.2 se preiskava lokacije reguliranega agenta, ki jo opravi ustrezen carinski organ v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, šteje za preverjanje na kraju samem.

6.3.1.5

Če pristojni organ ni več prepričan, da regulirani agent izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 300/2008, prekliče status reguliranega agenta za navedeno lokacijo oz. lokacije.

Takoj po preklicu, v vsakem primeru pa v 24 urah po preklicu, pristojni organ zagotovi, da se sprememba statusa nekdanjega reguliranega agenta prikaže v „bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige“.

Če regulirani agent ni več imetnik dovoljenja AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) ter člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 ali če se potrdilo AEO začasno odvzame zaradi neskladnosti s členom 39(e) Uredbe (EU) št. 952/2013 in členom 28 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, pristojni organ ustrezno ukrepa, da zagotovi, da regulirani agent izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 300/2008.

Regulirani agent obvesti pristojni organ o vseh spremembah v zvezi s svojim dovoljenjem AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Uredbe (EU) 2015/2447.

6.3.1.6

Brez poseganja v pravico vsake države članice, da izvaja strožje ukrepe v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 300/2008, se regulirani agent, potrjen v skladu s točko 6.3 te priloge, prizna v vseh državah članicah.

6.3.1.7

Zahteve iz točke 6.3.1, razen 6.3.1.2(d), se ne uporabljajo, kadar naj bi bil za reguliranega agenta potrjen sam pristojni organ.

6.3.1.8

Pristojni organ carinskim organom da na voljo vse informacije v zvezi s statusom reguliranega agenta, ki bi lahko bile pomembne v zvezi z dovoljenjem AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Mednje sodijo informacije v zvezi z novimi potrditvami reguliranih agentov, preklicem statusa reguliranega agenta, podaljšanjem veljavnosti in inšpekcijskimi pregledi, razporedi preverjanja in rezultati navedenih ocen.

Določi se način izmenjave informacij med pristojnim organom in nacionalnimi carinskimi organi.

6.3.1.9

Regulirani agent na zahtevo pristojnega organa predloži dokumentarna dokazila o obstoječih sporazumih, sklenjenih z vsakim pooblaščenim prevoznikom, ki opravlja prevoz v njegovem imenu. Če tako zahteva organ, pristojen za odobritev, regulirani agent poleg tega vodi seznam, ki za vsakega pooblaščenega prevoznika, s katerim je sklenil sporazum o prevozu, vsebuje vsaj enotno črkovno-številčno oznako, začetni datum veljavnosti sporazuma in po potrebi datum prenehanja veljavnosti sporazuma.

Seznam je na voljo za pregled s strani pristojnega organa.

6.3.2.1

Kadar regulirani agent prevzema kakršne koli pošiljke, ugotovi, ali je subjekt, od katerega prejema pošiljke, regulirani agent ali znani pošiljatelj ali nič od tega.

6.3.2.2

Regulirani agent ali letalski prevoznik osebo, ki dostavlja kakršne koli pošiljke, prosi, da predloži osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje ali drug dokument, ki vključuje njeno fotografijo in ki ga je izdal ali ga priznava nacionalni organ. Izkaznica ali dokument se uporablja za preverjanje istovetnosti osebe, ki dostavlja pošiljke.

6.3.2.3

Regulirani agent zagotovi, da so pošiljke, na katerih predhodno ni bil v celoti izveden obvezni varnostni nadzor:

▼M15

▼B

Točka (b) se lahko uporablja le, če je pošiljatelj ne more predvideti, da se bo pošiljka prevažala po zraku.

6.3.2.4

Po izvedbi varnostnega nadzora iz točk 6.3.2.1 do 6.3.2.3 te priloge in točke 6.3. Priloge k Izvedbenemu sklepu Komisije C(2015) 8005 regulirani agent zagotovi varovanje tovora in pošte v skladu s točko 6.6.

6.3.2.5

Po izvedbi varnostnega nadzora iz točk 6.3.2.1 do 6.3.2.4 regulirani agent zagotovi, da je vsaki pošiljki, predani letalskemu prevozniku ali drugemu reguliranemu agentu, priložena ustrezna dokumentacija v obliki letalskega tovornega lista ali ločene izjave, in sicer v elektronski ali pisni obliki.

6.3.2.6

Dokumentacija iz točke 6.3.2.5 je na voljo za pregled s strani pristojnega organa na kateri koli točki, preden se pošiljka natovori na zrakoplov in potem za čas trajanja leta oziroma 24 ur, katera koli od možnosti je daljša, in vsebuje naslednje podatke:

▼M15

▼M2

▼B

▼M12

▼B

Regulirani agent, ki pošiljke preda drugemu reguliranemu agentu ali letalskemu prevozniku, se lahko odloči tudi, da bo posredoval le podatke iz točk (a) do (e) in (g) ter zadržal podatke iz točke (f) za čas trajanja letov ali 24 ur, katera koli od možnosti je daljša.

▼M12

Za tovor ali pošto, namenjeno za prevoz, za katero letalski prevoznik ali regulirani agent, ki deluje v njegovem imenu, ne more potrditi podatkov v spremni dokumentaciji, ki se zahtevajo v skladu s to točko ali točko 6.3.2.7, kakor je ustrezno, se pred natovarjanjem na zrakoplov za naslednji let opravi varnostni pregled.

▼B

6.3.2.7

V primeru uskupinjenja se zahteve pod točkama 6.3.2.5 in 6.3.2.6 štejejo za izpolnjene, če:

Točka (a) se ne zahteva za uskupinjenja, pri katerih se vedno opravi varnostni pregled ali ki so vedno izvzeta iz varnostnega pregleda v skladu s točkama 6.2.1(d) in (e) Izvedbenega sklepa Komisije C(2015) 8005, če da regulirani agent uskupinjenju enotno oznako in navede njegov varnostni status ter en sam razlog, zaradi katerega je bil ta varnostni status izdan.

6.3.2.8

Pri prevzemu pošiljk, za katere predhodno ni bil v celoti izveden obvezni varnostni nadzor, se lahko regulirani agent prav tako odloči, da ne izvede varnostnega nadzora iz točke 6.3.2, temveč da pošiljke izroči drugemu reguliranemu agentu, ki poskrbi za izvedbo tega varnostnega nadzora.

6.3.2.9

Regulirani agent zagotovi, da je vse osebje zaposleno v skladu z zahtevami iz poglavja 11 in ustrezno usposobljeno v skladu z ustreznimi specifikacijami za delovno mesto. Za namene usposabljanja se osebje z nenadzorovanim dostopom do opredeljivega zračnega tovora ali opredeljive zračne pošte, za katero je bil izveden obvezni varnostni nadzor, šteje za osebje, ki izvaja varnostni nadzor. Vozniki, ki nimajo dostopa ali imajo nadzorovan dostop do opredeljivega zračnega tovora ali opredeljive zračne pošte, za katero je bil izveden obvezni varnostni nadzor, se udeležijo vsaj usposabljanja za boljšo ozaveščenost na področju varnosti v skladu s točko 11.2.7.

6.3.2.10

Varnostni nadzor, ki ga izvaja regulirani agent, je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa C(2015) 8005.

6.4.1.1

Znane pošiljatelje potrdi pristojni organ.

Potrditev znanega pošiljatelja je vezana na lokacijo.

6.4.1.2

Za potrditev znanih pošiljateljev se uporablja naslednji postopek:

▼M2

▼M12

▼B

6.4.1.3

Znani pošiljatelj na vsaki lokaciji določi vsaj eno osebo, ki je odgovorna za uporabo in nadzor izvajanja varnostnega nadzora na tej lokaciji. Ta oseba predhodno uspešno opravi preverjanje preteklosti v skladu s točko 11.1.

6.4.1.4

Znani pošiljatelj je ponovno potrjen v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let. To vključuje preverjanje na kraju samem, da se oceni, ali znani pošiljatelj še vedno izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov.

Inšpekcijski pregled, ki ga pristojni organ opravi v prostorih znanega pošiljatelja v skladu z njegovim nacionalnim programom nadzora kakovosti, se lahko šteje za preverjanje na kraju samem, če zajema vsa področja, navedena na kontrolnem seznamu iz Dodatka 6-C.

▼M12

Preiskava lokacije znanega pošiljatelja, ki jo opravi ustrezni carinski organ v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, se šteje za preverjanje na kraju samem.

6.4.1.5

Če pristojni organ ni več prepričan, da znani pošiljatelj izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 300/2008, prekliče status znanega pošiljatelja za navedeno lokacijo oz. lokacije.

Takoj po preklicu, v vsakem primeru pa v 24 urah po preklicu, pristojni organ zagotovi, da se sprememba statusa znanega pošiljatelja prikaže v „bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige“.

Če znani pošiljatelj ni več imetnik dovoljenja AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 ali če se potrdilo AEO začasno odvzame zaradi neskladnosti s členom 39(e) Uredbe (EU) št. 952/2013 in členom 28 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, pristojni organ ustrezno ukrepa, da zagotovi, da znani pošiljatelj izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 300/2008.

Znani pošiljatelj obvesti pristojni organ o vseh spremembah v zvezi s svojim dovoljenjem AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

6.4.1.6

Brez poseganja v pravico vsake države članice, da izvaja strožje ukrepe v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 300/2008, se znani pošiljatelj, potrjen v skladu s točko 6.4, prizna v vseh državah članicah.

▼M2 —————

6.4.1.7

Pristojni organ carinskim organom da na voljo vse informacije v zvezi s statusom znanega pošiljatelja, ki bi lahko bile pomembne v zvezi z dovoljenjem AEO iz člena 38(2)(b) Uredbe (EU) št. 952/2013 in člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Mednje sodijo informacije v zvezi z novimi potrditvami znanih pošiljateljev, preklicem statusa znanega pošiljatelja, podaljšanjem veljavnosti in inšpekcijskimi pregledi, razporedi preverjanja in rezultati navedenih ocen.

Določi se način izmenjave informacij med pristojnim organom in nacionalnimi carinskimi organi.

6.4.1.8

Znani pošiljatelj na zahtevo pristojnega organa predloži dokumentarna dokazila o obstoječih sporazumih, sklenjenih z vsakim pooblaščenim prevoznikom, ki opravlja prevoz v njegovem imenu. Če tako zahteva organ, pristojen za odobritev, znani pošiljatelj poleg tega vodi seznam, ki za vsakega pooblaščenega prevoznika, s katerim je sklenil sporazum o prevozu, vsebuje vsaj enotno črkovno-številčno oznako, začetni datum veljavnosti sporazuma in po potrebi datum prenehanja veljavnosti sporazuma.

Seznam je na voljo za pregled s strani pristojnega organa.

6.4.2.1

Znani pošiljatelj zagotovi, da:

▼M17

▼B

Če ta varnostni nadzor za pošiljko iz kakršnega koli razloga ni bil izveden ali kadar pošiljke ni poslal znani pošiljatelj na lastno ime, znani pošiljatelj to jasno opiše reguliranemu agentu, tako da je mogoče uporabiti točko 6.3.2.3.

6.4.2.2

Znani pošiljatelj se strinja, da se pošiljke, za katere ustrezni varnostni nadzor ni bil izveden, pregledajo v skladu s točko 6.2.1.

6.4.2.3

Varnostni nadzor, ki ga izvaja znani pošiljatelj, je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa C(2015) 8005.

6.6.1.1

Da bi zagotovili, da so pošiljke, za katere je bil izveden obvezni varnostni nadzor, med prevozom zavarovane pred nepooblaščenim posegom, se uporabljajo vse naslednje zahteve:

▼M17

Če je prevoznika potrdil pristojni organ v skladu s točko 6.5, se lahko izjava prevoznika iz te točke, prvi odstavek, točka (c), nadomesti s preverjanjem statusa pooblaščenega prevoznika v bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige.

Prvi odstavek, točka (c), se uporablja do 31. decembra 2026.

6.6.1.2

Točka 6.6.1.1(b) in (c) se ne uporablja med prevozom po nadzorovanem delu letališča.

6.6.1.3

Prevoznik zagotovi, da se v zvezi z osebjem, ki opravlja prevzem, prenos, skladiščenje in dostavo zračnega tovora in pošte, za katerega/katero je bil izveden varnostni nadzor, opravi vsaj:

6.6.1.4

Vsak član osebja prevoznika, ki mu je pri opravljanju katere koli od nalog iz točke 6.6.1.3 ali pri izvajanju varnostnega nadzora iz tega poglavja dovoljen nenadzorovan dostop do tovora in pošte:

6.6.1.5

Če prevoznik za opravljanje ene ali več nalog iz točke 6.6.1.3 uporabi storitve drugega podjetja, tako podjetje izpolnjuje naslednje pogoje:

Prevoznik, ki je sklenil pogodbo s podizvajalcem, ohrani vso odgovornost za celoten prevoz, ki se opravi v imenu agenta ali pošiljatelja.

6.6.2.1

Za pošiljke tovora in pošte, ki so v kritičnem delu, se šteje, da so zavarovane pred nepooblaščenim vmešavanjem.

6.6.2.2

Pošiljke tovora in pošte, ki so v delu, ki ni kritični del varnostnega območja omejenega gibanja, so zavarovane pred nepooblaščenim vmešavanjem do izročitve drugemu reguliranemu agentu ali letalskemu prevozniku. Pošiljke so v prostorih reguliranega agenta z nadzorovanim dostopom, če pa niso v takšnih delih, zanje velja, da so zavarovane pred nepooblaščenim vmešavanjem, če:

6.8.1.1

Vsakega letalskega prevoznika, ki prevaža tovor ali pošto z letališča tretje države, ki ni navedena v Dodatku 6-Fi ali 6-Fii, zaradi prevoza, tranzita ali raztovora na katerem koli letališču, ki sodi na področje uporabe Uredbe (ES) št. 300/2008, imenuje za „prevoznika zračnega tovora ali pošte, ki opravlja operacije v Unijo z letališča tretje države“ (ACC3), eden od naslednjih pristojnih organov:

6.8.1.2

Letalski prevoznik je imenovan za ACC3 v zvezi z njegovimi tovornimi in poštnimi operacijami z letališča, za katerega se zahteva imenovanje ACC3 (v nadaljnjem besedilu: ustrezne tovorne operacije), če:

6.8.1.3

Pristojni organ dodeli imenovanemu ACC3 enotno črkovno-številčno oznako v standardnem formatu, ki označuje letalskega prevoznika in letališče tretje države, za katerega je bil letalski prevoznik imenovan za prevoz tovora ali pošte v Unijo.

6.8.1.4

Imenovanje velja največ pet let od datuma, ko je pristojni organ vnesel podatke o ACC3 v bazo podatkov Unije o varnosti dobavne verige.

6.8.1.5

ACC3, ki je naveden v bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige, se prizna v vseh državah članicah za vse operacije z letališča tretje države v Unijo.

6.8.1.6

Po uradnem obvestilu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, da namerava izstopiti iz Evropske unije v skladu s členom 50 PEU, za imenovanja ACC3, ki jih je izdala ta država članica, veljajo naslednje določbe:

6.8.1.7

►M12  V obdobju od 1. aprila 2020 do 30. junija 2021 lahko pristojni organ odstopa od postopka iz točke 6.8.2 in začasno imenuje letalskega prevoznika za ACC3, kadar potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU ni bilo mogoče izvesti iz objektivnih razlogov, ki so povezani s pandemično krizo zaradi COVID-19 in presegajo odgovornost letalskega prevoznika. Za takšno imenovanje veljajo naslednji pogoji: ◄

6.8.1.8

Kadar je primerno, se lahko pristojni organ z zadevnim letalskim prevoznikom dogovori za odlog letnih postopkov potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU iz točke 6.8.2.2(2)(d) in jih doda številu postopkov potrjevanja letališč, ki so v načrtu letalskega prevoznika predvideni za naslednje leto.

6.8.1.9

V obdobju začasnega imenovanja iz točke 6.8.1.7 pristojni organ v državi članici na letališčih prihoda z lokacije ACC3 izvede najmanj tri nadzore skladnosti v zvezi z varnostnim nadzorom, ki ga izvajajo ACC3 ter dela RA3 in KC3 njegove dobavne verige. Če ACC3 v državo članico imenovanja ne opravlja neposrednih letov, se izvajanje nadzora skladnosti uskladi z drugo državo članico, v katero ACC3 leti.

6.8.2.1

Potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU v zvezi z ustreznimi tovornimi operacijami letalskega prevoznika sestavljajo:

6.8.2.2

Preverjanje izvajanja ukrepov varovanja v letalstvu EU se opravi na kraju samem do ene od naslednjih stopenj:

6.8.2.3

Pristojni organ lahko sprejme poročilo o potrjevanju ukrepov varovanja v letalstvu EU subjekta iz tretje države ali drugega ACC3 za imenovanje ACC3 v primerih, ko ta subjekt ali ACC3 izvaja celotno tovorno operacijo, vključno z natovarjanjem v prtljažni prostor zrakoplova, v imenu prosilca ACC3, poročilo o potrjevanju ukrepov varovanja v letalstvu EU pa zajema vse te dejavnosti.

6.8.2.4

Potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU se zabeleži v poročilu o potrjevanju, ki vsebuje vsaj izjavo o obveznostih iz Dodatka 6-H1, kontrolni seznam iz Dodatka 6-C3 in izjavo potrjevalca ukrepov varovanja v letalstvu EU iz Dodatka 11-A. Potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU predloži poročilo o potrjevanju pristojnemu organu, kopijo pa potrjenemu letalskemu prevozniku.

6.8.3.1

ACC3 poskrbi za varnostni pregled vsega tovora in pošte, namenjenih za prevoz, tranzit ali raztovor na letališču Unije, razen:

▼M15 —————

▼M2

▼M15 —————

6.8.3.2

Tovor in pošta, ki se prevažata v Unijo, se varnostno pregledata z enim od sredstev ali metod iz točke 6.2.1 do takšne mere, da se ustrezno zagotovi, da ne vsebujeta nobenih prepovedanih predmetov.

6.8.3.3

ACC3 v zvezi s:

6.8.3.4

Pri predaji pošiljk, za katere je bil izveden obvezni varnostni nadzor, drugemu ACC3 ali RA3, ACC3, RA3 ali KC3 v priloženi dokumentaciji navede enotno črkovno-številčno oznako, prejeto od organa, ki je pristojen za imenovanje.

6.8.3.5

Kadar ACC3 ali RA3 prevzema pošiljke, ugotovi, ali je letalski prevoznik ali subjekt, od katerega prejema pošiljke, drug ACC3, RA3 ali KC3, in sicer tako, da:

Če v spremni dokumentaciji oznaka ni navedena ali če letalski prevoznik ali subjekt, ki dostavlja pošiljke, v bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige ni naveden kot aktiven, se šteje, da predhodno ni bil izveden noben varnostni nadzor, in pošiljke, preden se natovorijo na zrakoplov, pregleda ACC3 ali drug RA3, ki je potrjen za ukrepe varovanja v letalstvu EU.

6.8.3.8

Pošiljke, namenjene za prevoz ali tranzit, ki prispejo iz tretje države, ki je na seznamu v Dodatku 6-I, in katerih spremna dokumentacija ni v skladu s točko 6.8.3.6, se pred naslednjim letom obravnavajo v skladu s poglavjem 6.7.

6.8.3.9

Pošiljke, namenjene za prevoz ali tranzit, ki prispejo iz tretje države, ki ni navedena v točki 6.8.3.8, in katerih spremna dokumentacija ni v skladu s točko 6.8.3.6, se pred naslednjim letom obravnavajo v skladu s točko 6.2.

6.8.3.10

Varnostni nadzor za tovor in pošto, ki prihajata iz tretje države, je prav tako predmet dodatnih določb iz Izvedbenega sklepa C(2015) 8005.

6.8.4.1

Subjekti iz tretje države, ki so ali nameravajo biti del dobavne verige letalskega prevoznika, ki ima status ACC3, se lahko imenujejò za bodisi „reguliranega agenta iz tretje države“ (RA3) bodisi „znanega pošiljatelja iz tretje države“ (KC3).

6.8.4.2

Za pridobitev imenovanja mora subjekt prošnjo nasloviti na:

Pristojni organ, ki prejme prošnjo, začne postopek imenovanja ali se s pristojnim organom druge države članice dogovori o prenosu pristojnosti za imenovanje, ob upoštevanju političnega sodelovanja ali sodelovanja na področju letalstva ali obojega.

6.8.4.3

Pred imenovanjem se potrdi upravičenost za pridobitev statusa RA3 ali KC3 v skladu s točko 6.8.4.1.

6.8.4.4

Imenovanje subjekta za RA3 ali KC3 v zvezi z njegovimi tovornimi in poštnimi operacijami (v nadaljnjem besedilu: ustrezne tovorne operacije) temelji na:

6.8.4.5

Pristojni organ dodeli imenovanemu RA3 ali KC3 enotno črkovno-številčno oznako v standardnem formatu, ki označuje subjekt in tretjo državo, za katero je bil imenovan za izvajanje varnostnih določb v zvezi s tovorom ali pošto, namenjeno v Unijo.

6.8.4.6

Imenovanje velja največ tri leta od datuma, ko je pristojni organ vnesel podatke o subjektu v bazo podatkov Unije o varnosti dobavne verige.

6.8.4.7

Subjekt, ki je v bazi podatkov Unije o varnosti dobavne verige naveden kot RA3 ali KC3, se prizna v vseh državah članicah za izvajanje operacij v zvezi s tovorom ali pošto, ki ga ACC3 prevaža z letališča tretje države v Unijo.

6.8.4.8

Imenovanja za RA3 in KC3, izdana pred 1. junijem 2017, prenehajo veljati pet let po njihovem imenovanju ali 31. marca 2020, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

6.8.4.9

Na prošnjo pristojnega organa, ki jih je odobril, potrjevalci ukrepov varovanja v letalstvu EU dajo na voljo podatke iz dela 1 kontrolnega seznama iz Dodatka 6-C2 ali Dodatka 6-C4, kakor je primerno, za vsak subjekt, ki so ga imenovale, z namenom, da se vzpostavi konsolidiran seznam subjektov, ki so jih imenovali potrjevalci ukrepov varovanja v letalstvu EU.

6.8.4.10

Po uradnem obvestilu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, da namerava izstopiti iz Evropske unije v skladu s členom 50 PEU, za imenovanja RA3 in KC3, ki jih je izdala ta država članica, veljajo naslednje določbe:

6.8.4.11

►M12  V obdobju od 1. aprila 2020 do 30. junija 2021 lahko pristojni organ odstopa od postopka iz točke 6.8.5 in začasno imenuje subjekt iz tretje države za RA3 ali KC3, kadar potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU ni bilo mogoče izvesti iz objektivnih razlogov, ki so povezani s pandemično krizo zaradi COVID-19 in presegajo odgovornost subjekta. Za takšno imenovanje veljajo naslednji pogoji: ◄

6.8.4.12

Subjekti iz točke 6.8.4.8, ki jim je status RA3 ali KC3 prenehal veljati v obdobju od 1. februarja 2020 do 31. marca 2020 in ki iz objektivnih razlogov iz točke 6.8.4.11 niso mogli opraviti postopka potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU iz točke 6.8.5 ter ki jih je nato pristojni organ imenoval v skladu s točko 6.8.4, lahko pod naslednjimi pogoji Komisijo zaprosijo za začasno imenovanje:

▼M12

6.8.5.1

Za imenovanje za reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja, potrjenega za ukrepe varovanja v letalstvu EU, se subjekti iz tretjih držav potrdijo v skladu z eno od naslednjih dveh možnosti:

Poročilo o potrjevanju za regulirane agente iz tretjih držav vsebuje izjavo o obveznostih iz Dodatka 6-H2 in kontrolni seznam iz Dodatka 6-C2, za znane pošiljatelje iz tretjih držav pa izjavo o obveznostih iz Dodatka 6-H3 in kontrolni seznam iz Dodatka 6-C4. Poročilo o potrjevanju vsebuje tudi izjavo potrjevalca ukrepov varovanja v letalstvu EU iz Dodatka 11-A.

6.8.5.2

Po zaključku potrjevanja ukrepov varovanja v letalstvu EU v skladu s točko 6.8.5.1(b) potrjevalec ukrepov varovanja v letalstvu EU pristojnemu organu predloži poročilo o potrjevanju, kopijo pa potrjenemu subjektu.

6.8.5.3

Nadzor skladnosti, ki ga izvede pristojni organ države članice ali Komisija, se lahko šteje za potrjevanje ukrepov varovanja v letalstvu EU, če zajema vsa področja, navedena na kontrolnem seznamu iz Dodatka 6-C2 ali 6-C4, kakor je primerno.

6.8.5.4

ACC3 vzdržuje bazo podatkov, ki za vsakega reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja, potrjenega za ukrepe varovanja v letalstvu EU v skladu s točko 6.8.5.1, od katerega neposredno prevzema tovor ali pošto za prevoz v Unijo, vsebuje vsaj naslednje podatke:

▼M15 —————

▼M2

Baza podatkov je na voljo za pregled ACC3.

Tako bazo podatkov lahko vzdržujejo tudi drugi subjekti, potrjeni za ukrepe varovanja v letalstvu EU.