ECO/580

Digitalni euro

MNENJE

Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

Digitalni euro

[mnenje na lastno pobudo]

Poročevalec: Juraj SIPKO

1.Sklepi in priporočila

1.1Centralne banke po svetu so zaradi hitro napredujočih tehnoloških inovacij v finančnem sektorju postopoma začele razvijati digitalne valute. Evropska centralna banka (ECB-Eurosistem) je kot druge centralne banke po svetu julija 2021 sklenila, da bo pred morebitno uvedbo digitalnega eura začela fazo preučitve. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je zadovoljen, da ECB nadaljuje delo na tem področju. ECB-Eurosistem se uvedbi digitalnega eura trenutno približuje s postopnim pristopom v skladu z določenim časovnim razporedom, toda odločitev za uvedbo digitalnega eura še ni bila sprejet.

1.2EESO meni, da sta pri uvedbi digitalnega eura zelo pomembni finančna in digitalna vključenost, zato pričakuje, da bo digitalni euro koristil vsem v euroobmočju. Omogočiti bi moral hitrejše in učinkovitejše izvajanje plačilnih transakcij.

1.3EESO ugotavlja, da bo digitalni euro pomenil novo obliko denarja. V zvezi s tem poudarja, da je treba pri razmisleku o njegovem sprejetju upoštevati vse pozitivne vidike in priložnosti, ki jih ponuja, vendar je treba opozoriti tudi na vsa potencialna tveganja, zlasti v zvezi s finančnim sektorjem. Pri snovanju digitalnega eura bodo zato potrebni spremljanje, nadzor in obvladovanje potencialnih tveganj.

1.4EESO meni, da je pri prizadevanjih za uvedbo digitalnega eura eno ključnih vprašanj finančna stabilnost, zato je pomembno, da ECB v prihodnje sprejme vse potrebne ukrepe za nadzor, da bi preprečila nezakonite transakcije, zlasti za namene pranja denarja in financiranja terorizma, ter kibernetske napade.

1.5EESO meni, da so priprave na morebitno uvedbo digitalnega eura lahko priložnost za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti plačilnega sistema. Digitalni euro bi lahko zmanjšal tveganje, obenem pa spodbujal finančno stabilnost.

1.6EESO podpira ukrepe ECB-Eurosistema za uvedbo digitalnega eura. Ker gre za zelo zapleten projekt, na katerega tudi močno vpliva trenutni dinamični razvoj inovativnih tehnologij, je pomembno, da ECB pripravi različne možnosti zasnove. Pomembno je, da se omogočijo tako spletne kot nespletne transakcije, pri čezmejnih plačilnih transakcijah pa je treba zagotoviti združljivost sistemov.

1.7EESO delo ECB za sprejetje digitalnega eura podrobno spremlja in ga bo tudi v prihodnje. Pomembno je, da se medtem, ko postopek odločanja na ravni ECB-Eurosistema napreduje, sprejmejo vsi vsebinski in sistemski ukrepi za izbor najprimernejšega modela, s katerim bodo zagotovljene finančna vključenost, finančna stabilnost in zasebnost. ECB trenutno preučuje in pregleduje različne možnosti zasnove.

1.8Glede na to, da gre za zapleten in zelo zahteven projekt, ki se nanaša na vse prebivalce držav članic Evropske unije, EESO poudarja, da je treba v nadaljnje priprave, pogajanja in razprave o uvedbi digitalnega eura vključiti civilno družbo.

2.Splošne ugotovitve

2.1Tehnologija se nenehno razvija, zato se vsi sektorji gospodarstva, vključno s splošno socialno strukturo, hitro digitalizirajo. Hiter razvoj in učinek tehnoloških inovacij sta opazna tudi v finančnem sektorju in institucijah, ki opravljajo plačilne storitve, digitalizacija pa hitro napreduje tudi v javnem sektorju.

2.2Centralne banke po svetu trenutno razpravljajo in se odločajo o morebitni uvedbi centralnobančne digitalne valute. Doslej sta digitalno valuto kot zakonito plačilno sredstvo uvedli centralni banki Bahamov in Nigerije, možnost uvedbe digitalne valute pa preučuje več kot 110 držav po svetu.

2.3Kitajska je kot prva država iz skupine G20 1 uspešno začela izvajati projekt digitalne valute, ki pa za zdaj ni povezan z drugimi centralnimi bankami po svetu. Centralna banka ZDA je januarja 2022 objavila študijo o prednostih in slabostih uvedbe digitalnega dolarja.

2.4Možnost sprejetja digitalne valute trenutno obravnava približno 90 % centralnih bank, kar skupaj pomeni 95 % svetovnega BDP. 2 Približno polovica centralnih bank po svetu razvija centralnobančne digitalne valute ali izvaja posebna preskušanja v zvezi z njihovo uvedbo, kratko- ali srednjeročno pa jih nameravata za maloprodajne transakcije uvesti dve tretjini centralnih bank.

2.5Na splošno velja, da je mogoče potem, ko bodo centralne banke uvedle digitalne valute, pričakovati nižje stroške ter učinkovitejše, hitrejše in varnejše plačilne transakcije.

2.6Postopek sprejemanja digitalnih valut v centralnih bankah je povezan z dinamičnim razvojem trga kriptovalut, to digitalizacijo pa sta dodatno pospešila pojav in hitro širjenje COVID-19.

2.7Pri odločanju o uvedbi centralnobančnih digitalnih valut bo treba upoštevati, kako bi to vplivalo na makrofinančno stabilnost. Po pričakovanjih bodo imele države, ki so se odločile za sprejetje in potencialno uporabo digitalnih valut, od tega znatne koristi, in sicer ne le z vidika hitrosti, učinkovitosti in obsega operacij, ampak tudi zaradi neprekinjenega delovanja plačilnih in obračunskih sistemov.

2.8Evropska centralna banka bi si morala z uvedbo digitalnega eura prizadevati, da bi ohranila vlogo javnih sredstev kot temelja plačilnega sistema, pa tudi prispevala k evropski strateški avtonomiji in gospodarski učinkovitosti. Poleg tega bi moral digitalni euro prispevati k pravičnejšemu, bolj raznolikemu in odpornejšemu evropskemu trgu maloprodajnih plačil, obenem pa zagotoviti visoko raven zasebnosti in varnosti. Eurosistem je resnično zavezan omogočanju visokih standardov zasebnosti, vendar bi bilo treba v regulativni okvir vključiti višjo raven zasebnosti, kot jo omogočajo sedanje plačilne rešitve.

3.Glavne ugotovitve

3.1EESO poudarja, da bi se morala ECB pri prizadevanjih za uvedbo digitalnega eura osredotočiti na zmanjševanje in odpravljanje potencialnih tveganj. Razpravlja se o več modelih digitalnega eura, vključno z modeli s potrjevanjem s tretje strani ali medsebojnim potrjevanjem ter spletnim ali nespletnim delovanjem. 3

3.2EESO pričakuje, da bo strategija ECB za sprejetje digitalnega eura vključevala preučitev vseh s tem povezanih tveganj in poudarek na ukrepih za njihovo odpravljanje.

3.3EESO poudarja, da bi se morala ECB v načrtih za uvedbo digitalnega eura osredotočiti tudi na ohranjanje finančne stabilnosti in zagotovitev nemotenega preoblikovanja monetarne politike, zato bodo pomembne nadaljnje podrobne analize različnih oblikovnih lastnosti digitalnega eura, vključno z analizo njegovega prihodnjega vpliva na makrofinančno stabilnost.

3.4EESO pričakuje, da bo treba v postopku tehnološkega razvoja upoštevati tudi druga potencialna tveganja, povezana z njim. Z digitalno strategijo ECB za digitalni euro bosta zato povezana dva izziva, in sicer zagotavljanje finančne stabilnosti in nemotenega prehoda monetarne politike ter zagotavljanje dinamičnega procesa tehnološkega razvoja in inovacij.

3.5EESO pričakuje, da bo treba pri izvajanju tujih plačil sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje financiranja terorizma in drugih nezakonitih operacij. 4 V zvezi s tem vidi precej možnosti za vzajemno koristno mednarodno sodelovanje in usklajevanje med centralnimi bankami ter mednarodnimi monetarnimi finančnimi in gospodarskimi institucijami. 5

3.6EESO poudarja, da bi bilo treba pri ocenjevanju različnih oblik denarja upoštevati funkcije, ki jih opravljajo, torej funkcije hranilca vrednosti, obračunske enote in plačilnega sredstva. Da bi preprečili negativne posledice za finančni sektor, bi se moral digitalni euro uporabljati predvsem kot plačilno sredstvo in ne bi smel postati instrument za finančne naložbe.

3.7Da bi bil digitalni euro kot plačilno sredstvo čim bolj učinkovit, je po mnenju EESO pomembno, da bo ponudba finančnih sredstev zadostna in brez omejitev. Poudarja še, da bo pomembno, da se bodo v vzajemnih plačilnih in obračunskih odnosih sprejemale fizične in pravne osebe. Poleg tega bo treba zagotoviti orodja, s katerimi bo mogoče preprečiti uporabo digitalnega eura za naložbe. 6

3.8EESO pričakuje, da se bo morala ECB pri preučevanju možnosti uvedbe digitalnega eura soočiti z nekaterimi izzivi, zlasti v zvezi z varnostjo in učinkovitostjo plačil, finančno vključenostjo, med drugim pri finančni stabilnosti in transmisiji monetarne politike, itd. Izvajanje projektov na področju centralnobančnih digitalnih valut se je pospešilo zaradi načrtov korporacij v zasebnem sektorju o uvedbi digitalnih valut. Zelo pomembno je, da ECB predvidi nadaljnjo konkurenco v obliki digitalnih valut iz zasebnega sektorja. 7

3.9EESO poudarja, da se bo morala ECB odločiti, kako naj vzpostavi pogoje za preprečitev morebitnega nedelovanja trga ter kako naj obravnava zasebne banke in finančne institucije, ki omogočajo domače in tuje plačilne storitve. ECB bo zato morala v pripravljalni fazi sprejeti pomembno odločitev o tem, kateri model centralnobančne digitalne valute naj izbere.

3.10Doslej priznani modeli centralnobančnih digitalnih valut so neposredni, posredni, posredniški in hibridni model. EESO poleg tega poudarja, da bo pri uvajanju katerega koli od možnih modelov digitalne valute ECB med največjimi izzivi interoperabilnost med centralnimi bankami. 8

3.11EESO pričakuje, da bodo čezmejni plačilni sistemi za maloprodajne transakcije z uporabo digitalnega eura dovolj hitri, cenejši, preglednejši, varnejši in veliko dostopnejši.

3.12EESO poudarja, da bo medsebojna povezanost maloprodajnih plačil olajšala izvajanje posameznih plačil po različnih modelih, ki jih bodo pri uvedbi digitalnega eura sprejele posamezne centralne banke. Čim bolje bodo ponudniki plačilnih storitev interoperabilni med seboj, tem zadovoljnejši bodo uporabniki in ponudniki storitev.

3.13EESO si digitalni euro predstavlja kot novo obliko denarja. Tehnološke inovacije vodijo do dveh oblik digitalnih valut, in sicer (a) centralnobančnih digitalnih sredstev in (b) zasebnih digitalnih sredstev. Upoštevati je treba ne samo potencialno konkurenco, ampak tudi status, ki ga bo imel digitalni euro v mednarodnih monetarnih odnosih kot druga najpomembnejša rezervna valuta.

4.Posebna priporočila

4.1EESO poudarja, da bo v primeru uvedbe digitalnega eura ECB v sodelovanju s komercialnimi bankami zagotovila, da bo gotovina še vedno na voljo in se bo lahko še naprej uporabljala v maloprodaji. 9

4.2EESO poudarja, da bi morala ECB spremljati vsa potencialna tveganja. Za zagotavljanje stabilnosti valute v blokovni verigi bo pomemben stabilni kovanec, 10 zato bo treba natančneje opredeliti, kako bo ECB obravnavala to obliko digitalne valute (stabilni kovanec), ki bi bila lahko povezana tudi z digitalnim eurom.

4.3EESO poudarja, da bo za vključujočo naravo valute še naprej zelo pomembna gotovina. Nekateri deli družbe, zlasti starejši in finančno ranljivi ljudje, včasih nimajo dostopa do digitalnih računov in kreditnih kartic, ampak kot edino plačilno sredstvo uporabljajo gotovino. Poleg tega gotovina varuje pred pretiranim vdiranjem v zasebno sfero državljanov. Število bankovcev v gospodarstvu se povečuje, kar dokazuje, da ta oblika denarja uživa zaupanje, verjetno tudi zaradi finančne krize leta 2008 in po njej.

4.4EESO ugotavlja, da si skoraj vse centralne banke po svetu, ki so sprejele strategijo za uvedbo digitalne valute, trenutno prizadevajo za njeno vzpostavitev ter preizkušajo obliko, sistem, zasnovo in model svoje prihodnje digitalne valute.

4.5EESO meni, da se ECB zaradi procesa tehnoloških inovacij 11 sooča z dilemo, kako nadaljevati postopek digitalizacije eura, ki že poteka, in zagotoviti povezave z drugimi centralnobančnimi digitalnimi valutami, obenem pa tudi finančno vključenost ter makroekonomsko in finančno stabilnost.

4.6EESO pričakuje, da uvedba digitalnega eura ni predvidena kot rešitev za vse težave, povezane s spreminjajočo se tehnološko revolucijo. Pričakovati je mogoče, da se bo obseg metod gotovinskega plačila znatno zmanjšal. Poleg tega bo treba obravnavati vprašanje monetarne suverenosti, med drugim pri podpiranju postopka digitalizacije v zvezi s tujimi plačili in prenosi, ter bistveno vprašanje finančne vključenosti. Vse to so odprta vprašanja, s katerimi se ECB danes še vedno sooča.

4.7EESO ugotavlja, da zaradi nacionalnih razlik ni mogoč univerzalen pristop k digitalnemu euru za vse države članice, zato bo treba pri prehodu na digitalni euro upoštevati predvsem možnosti za njegovo uporabo v posamezni državi. Digitalni euro bo na voljo vsem državljanom držav v euroobmočju, kot jim je na voljo gotovina, ne glede na to, v kateri državi so, njegova uporaba pa se bo morda razlikovala v skladu z navadami in normami v posamezni državi.

4.8EESO se zaveda, da bo treba pri oblikovanju različnih funkcij pri uvedbi digitalnega eura posebno pozornost nameniti pogojem zasebnosti in času uvedbe na trg. Pomembno bo tudi, da se bosta obstoječa infrastruktura in nova tehnična zgradba uporabljali za zagotavljanje varnosti plačilnih transakcij in postopkov za identifikacijo strank.

4.9EESO meni, da bo pri dejanski uporabi digitalnega eura zagotovljena visoka stopnja varstva zasebnosti. Časovni okvir še ni natančno določen, vendar so v tej fazi zelo pomembne skrbne priprave. EESO poleg tega ugotavlja, da bo ECB pri izdaji digitalnega eura upoštevala vse zahteve za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vendar to ne pomeni, da bo preverjanja za poznavanje strank izvajala sama, ampak bi jih lahko izvajali na primer nadzorovani subjekti, odvisno od zasnove digitalnega eura.

4.10EESO meni, da bosta pomembna tudi ocena nacionalne suverenosti in učinek na evropski bančni sistem. Celotni evropski plačilni sistem trenutno ni popolnoma enoten, vendar je velika prednost, da imajo do njega dostop tako fizične kot pravne osebe. Doslej in po svetovni finančni krizi je bil razmeroma učinkovit, stabilen in varen.

4.11EESO poziva, naj se dokonča bančna unija. Dokončana in resnična bančna unija bi bila koristna za nadaljnjo krepitev odpornosti in enotnosti evropskega bančnega sektorja, ključna in koristna pa je tudi za morebitno uvedbo digitalnega eura.

4.12EESO poudarja, da komercialnim bankam v državah euroobmočja trenutno koristijo ugodni pogoji plačilnih transakcij. V tem okviru bi se od njih in drugih institucij v finančnem sektorju, vključno s tistimi, ki ponujajo plačilne storitve, pričakovalo, da bodo tesno sodelovale z ECB pri zasnovi in uvedbi digitalnega eura.

4.13Pri uvedbi in uporabi centralnobančnih digitalnih valut v državah euroobmočja bo treba upoštevati vsaj naslednje zelo pomembne vidike:

I)ko bo digitalni euro sprejet kot osnovno plačilno sredstvo, bo treba še naprej omogočati plačilne transakcije z gotovino;

II)uporaba digitalnega eura in dostop do njega bosta morala biti mogoča v euroobmočju in morda tudi v tujini;

III)z digitalizacijo bi bilo treba omogočiti uporabo digitalnega eura v transakcijah pod novimi pogoji, ki za gotovinska plačila niso obstajali.

4.14EESO pričakuje, da ECB pripravlja vrsto ukrepov za uvedbo digitalnega eura in da jih bo lahko izvedla v skladu s sprejetim časovnim okvirom. Poleg tega poudarja, da je treba zelo tesno sodelovati, da bi zagotovili visoko stopnjo medsebojne povezanosti plačilnih sistemov, in sicer ne samo v državah euroobmočja, ampak tudi z drugimi centralnimi bankami po svetu in ustreznimi monetarnimi finančnimi institucijami, ki bodo zagotovile potrebno tehnično pomoč.

4.15Za uvedbo digitalnega eura bo treba vzpostaviti celo vrsto vsebinskih in sistemskih pogojev, da bo njegovo delovanje učinkovito. Ker bo to vplivalo na vse državljane držav članic euroobmočja, vključno z državami članicami EU, bo treba v nadaljnje razprave o sprejetju in uvedbi digitalnega eura vključiti civilno družbo ter raziskovalne in akademske skupnosti.

V Bruslju, 6. oktobra 2022

Stefano PALMIERI
predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

_____________

(1)    Kitajska je začela projekt digitalnega juana že leta 2014, valuto pa je bilo mogoče uporabljati na zimskih olimpijskih igrah leta 2022. Doslej se je digitalni juan uporabljal le na kitajskem ozemlju.

(2)    Več informacij je na voljo na naslovu https://news.bitcoin.com/105-countries-are-exploring-central-bank-digital-currencies-cbdc-tracker-shows/ .

(3)    Več informacij je na voljo na naslovu     https://www.ecb.europa.eu/paym/digital_euro/investigation/governance/shared/files/ecb.degov220504_magdesignfeatures.en.pdf?2e15ee7911b93a720fbdebe09cfa1a79 .

(4)    Več informacij je na voljo v najnovejšem mnenju, ki ga je EESO pripravil na to temo, v katerem obravnava zakonodajni sveženj o preprečevanju pranja denarja ( UL C 152, 6.4.2022, str. 89 ).

(5)    V postopek uvedbe centralnobančne digitalne valute so najtesneje vključeni Mednarodni denarni sklad, Banka za mednarodne poravnave, Svetovna banka ter druge javne in zasebne monetarne finančne in gospodarske institucije.

(6)    Več informacij je na voljo na naslovu     https://www.ecb.europa.eu/paym/digital_euro/investigation/governance/shared/files/ecb.degov220711_tools.en.pdf?fb2430528d8f964513dd66ffcd8cbaf7 .

(7)    Zasebne digitalne valute (kriptovalute) so lahko konkurenčne centralnobančnim digitalnim valutam. Od svetovne finančne krize se je število zasebnih digitalnih valut znatno povečalo.

(8)    Pri povezovanju različnih modelov čezmejnih plačilnih sistemov je pomembno, da so ti združljivi med seboj.

(9)    Za več informacij glej prejšnje mnenje EESO o strategiji EU za mala plačila, UL C 220, 9.6.2021, str. 72 .

(10)    Stabilni kovanec je kriptovaluta s fiksno ceno, katere tržna vrednost je vezana na druga sredstva. Za razliko od drugih kriptovalut, kot je bitcoin, je lahko stabilen kovanec vezan na sredstva, kot so nekatere rezerve ali konvertibilne valute, vključno z ameriškim dolarjem ali eurom, s katerimi se lahko trguje na borzah.

(11)    Ta tehnološki razvoj temelji na postopku decentralizacije financ, na primer s poskusi, ki jih izvajajo velike tehnološke družbe. Digitalna valuta Diem/Libra in uvedba digitalne valute e-CNY sta rezultat revolucionarnega tehnološkega procesa.