Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document C:2023:023:FULL

    Uradni list Evropske unije, C 023, 23. januar 2023


    Display all documents published in this Official Journal
     

    ISSN 1977-1045

    Uradni list

    Evropske unije

    C 23
    European flag  

    Slovenska izdaja

    Informacije in objave

    Letnik 66
    23. januar 2023

    Vsebina

    Stran

     

    II   Sporočila

     

    SKUPNE IZJAVE

     

    Evropski parlament
    Svet
    Evropska komisija

    2023/C 23/01

    Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje

    1

     

    IV   Informacije

     

    INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

     

    Evropska komisija

    2023/C 23/02

    Menjalni tečaji eura – 20. januar 2023

    8

    2023/C 23/03

    Povzetek Sklepa Komisije z dne 19. januarja 2022 o zavrnitvi njene pristojnosti v smislu členov 1 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (Zadeva C.1887 – Mediaset – Poziv k ukrepanju na podlagi člena 265) (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 307)  ( 1 )

    9

    2023/C 23/04

    Obvestilo o uporabi sistema registriranih izvoznikov Evropske unije s strani Slonokoščene obale in Madagaskarja na podlagi Vmesnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Slonokoščeno obalo oziroma Začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Južno Afriko

    19

     

    V   Objave

     

    POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

     

    Evropska komisija

    2023/C 23/05

    Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10959 – SATS / TEMASEK / PH 243WFS) ( 1 )

    20

     

    DRUGI AKTI

     

    Evropska komisija

    2023/C 23/06

    Objava vloge za spremembo tradicionalnega izraza v vinskem sektorju v skladu s členom 28(3) in členom 34 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo Landwein, Qualitätswein, Kabinett/Kabinettwein, Spätlese/Spätlesewein, Auslese/Auslesewein, Strohwein, Schilfwein, Eiswein, Ausbruch/Ausbruchwein, Trockenbeerenauslese, Beerenauslese/Beerenauslesewein

    22

    2023/C 23/07

    Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

    24

     

     

    (1)   Besedilo velja za EGP.

    SL

     

    II Sporočila

    SKUPNE IZJAVE

    Evropski parlament Svet Evropska komisija

    23.1.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 23/1

    Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje

    (2023/C 23/01)

    Evropski parlament, Svet in Komisija slovesno razglašajo naslednjo skupno deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje.

    Preambula

    Ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    		 Evropska unija (EU) je „unija vrednot“ in, kot je zapisano v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Poleg tega na podlagi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah EU temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti. Listina tudi potrjuje pravice, ki izhajajo zlasti iz skupnih mednarodnih obveznosti držav članic.

    (2)

    		 Digitalna preobrazba vpliva na vse vidike življenja ljudi. Ponuja pomembne priložnosti za boljšo kakovost življenja, gospodarsko rast in trajnostnost.

    (3)

    		 Digitalna preobrazba prinaša tudi izzive za naše demokratične družbe, naša gospodarstva in posameznike. S pospeševanjem digitalne preobrazbe je nastopil čas, da EU opredeli, kako bi bilo treba njene vrednote in temeljne pravice, ki veljajo zunaj spleta, uveljavljati v digitalnem okolju. Digitalna preobrazba ne bi smela povzročiti nazadovanja pravic. Kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu. Ta deklaracija ne posega v „nespletne politike“, kot je dostop do ključnih javnih storitev zunaj spleta.

    (4)

    		 Parlament je večkrat pozval k vzpostavitvi etičnih načel, ki bodo usmerjala pristop EU k digitalni preobrazbi ter zagotavljala popolno spoštovanje temeljnih pravic, kot so varstvo podatkov, pravica do zasebnosti, nediskriminacija in enakost spolov, ter načel, kot so varstvo potrošnikov, tehnološka in omrežna nevtralnost, verodostojnost in vključevanje. Pozval je tudi k večjemu varstvu pravic uporabnikov v digitalnem okolju ter pravic delavcev in pravice do odklopa (1).

    (5)

    		 Države članice so na podlagi prejšnjih pobud, kot sta „Talinska deklaracija o e-upravi“ in „Berlinska deklaracija o digitalni družbi in na vrednotah temelječi digitalni upravi“, z „Lizbonsko deklaracijo o digitalni demokraciji z namenom“ pozvale k modelu digitalne preobrazbe, ki krepi človeško razsežnost digitalnega ekosistema, v jedru katerega je digitalni enotni trg. Prav tako so pozvale k modelu digitalne preobrazbe, ki zagotavlja, da je tehnologija v pomoč pri sprejemanju podnebnih ukrepov in varstvu okolja.

    (6)

    		 Vizija EU za digitalno preobrazbo postavlja človeka v središče, opolnomoča posameznike in spodbuja inovativna podjetja. V Sklepu o „programu politike Digitalno desetletje do leta 2030“ so določeni konkretni digitalni cilji na podlagi štirih glavnih točk (digitalna znanja in spretnosti, digitalna infrastruktura, digitalizacija podjetij in digitalizacija javnih storitev). Pot EU k digitalni preobrazbi naših družb in gospodarstva zajema zlasti odprto digitalno suverenost, spoštovanje temeljnih pravic, pravne države in demokracije, vključevanje, dostopnost, enakopravnost, trajnostnost, odpornost, varnost, izboljšanje kakovosti življenja, razpoložljivost storitev ter spoštovanje pravic in želja vseh. Prispevati bi morala k dinamičnima, z viri gospodarnima in pravičnima gospodarstvu in družbi v EU.

    (7)

    		 Ta deklaracija izraža skupne politične namere in zaveze ter opozarja na najpomembnejše pravice v okviru digitalne preobrazbe. Deklaracija bi morala poleg tega usmerjati oblikovalce politik pri razmisleku o viziji digitalne preobrazbe: človek mora biti v središču digitalne preobrazbe; podpirati je treba solidarnost in vključevanje s povezljivostjo, digitalnim izobraževanjem, usposabljanjem ter znanji in spretnostmi, poštenimi in pravičnimi delovnimi pogoji ter dostopom do digitalnih javnih storitev na spletu; poudariti je treba pomen svobode izbire pri stikih z algoritmi in sistemi umetne inteligence ter v pravičnem digitalnem okolju; spodbujati je treba sodelovanje v digitalnem javnem prostoru; povečati je treba varnost, zaščito in opolnomočenje v digitalnem okolju, zlasti za otroke in mlade, obenem pa zagotoviti zasebnost in individualni nadzor nad podatki; spodbujati je treba trajnostnost. Različna poglavja te deklaracije bi morala tvoriti celovit referenčni okvir in jih ne bi smeli brati ločeno.

    (8)

    		 Ta deklaracija bi morala služiti tudi kot referenčna točka za podjetja in druge ustrezne akterje pri razvoju in uvajanju novih tehnologij. V zvezi s tem je pomembno spodbujati raziskave in inovacije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi MSP in zagonskim podjetjem.

    (9)

    		 Demokratično delovanje digitalne družbe in gospodarstva bi bilo treba dodatno okrepiti ob polnem spoštovanju pravne države, učinkovitih pravnih sredstev in kazenskega pregona. Ta deklaracija ne vpliva na zakonite omejitve uveljavljanja pravic, da bi bilo usklajeno z uveljavljanjem drugih pravic, ali na nujne in sorazmerne omejitve v javnem interesu.

    (10)

    		 Ta deklaracija temelji predvsem na primarnem pravu EU, zlasti Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter na sekundarnem pravu in sodni praksi Sodišča Evropske unije. Temelji tudi na evropskem stebru socialnih pravic in ga dopolnjuje. Je deklarativne narave in kot taka ne vpliva na vsebino pravnih pravil ali njihovo uporabo.

    (11)

    		 EU bi morala promovirati deklaracijo v svojih odnosih z drugimi mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami, tudi tako, da bi te pravice in načela vključila v svoje trgovinske odnose, s ciljem, da bi ta načela usmerjala mednarodne partnerje po vsem svetu k digitalni preobrazbi, ki v središče postavlja človeka in univerzalne človekove pravice. Deklaracija bi morala služiti zlasti kot referenca za dejavnosti v okviru mednarodnih organizacij, kot sta uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in pristop z več deležniki k upravljanju interneta.

    (12)

    		 Promocija in izvajanje te deklaracije je skupna politična zaveza in odgovornost EU in njenih držav članic v okviru njihovih pristojnosti in ob doslednem spoštovanju prava EU. Komisija bo Parlamentu in Svetu redno poročala o doseženem napredku. Države članice in Komisija bi morale pri sodelovanju za doseganje splošnih ciljev iz Sklepa o „programu politike Digitalno desetletje do leta 2030“ upoštevati digitalna načela in pravice, kot so določeni v tej deklaraciji.

    Deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje

    Prizadevamo si za promoviranje evropske poti k digitalni preobrazbi, ki v središče postavlja človeka ter temelji na evropskih vrednotah in temeljnih pravicah EU, potrjuje univerzalne človekove pravice ter koristi vsem posameznikom, podjetjem in družbi kot celoti.

    Zato izjavljamo naslednje:

    POGLAVJE I

    Postavljanje človeka v središče digitalne preobrazbe

    1.

    		 Človek je v središču digitalne preobrazbe v Evropski uniji. Tehnologija bi morala služiti in koristiti vsem ljudem, ki živijo v EU, ter jih opolnomočiti za uresničevanje njihovih želja ob polnem varstvu in spoštovanju njihovih temeljnih pravic.

    Zavezujemo se:

    a)

    h krepitvi demokratičnega okvira za digitalno preobrazbo, ki koristi vsem in izboljšuje življenja vseh ljudi, ki živijo v EU;

    b)

    k sprejetju potrebnih ukrepov za zagotovitev, da se vrednote EU in pravice posameznikov, kot jih priznava pravo EU, spoštujejo tako na spletu kot zunaj njega;

    c)

    k spodbujanju in zagotavljanju odgovornega in skrbnega ukrepanja vseh javnih in zasebnih akterjev v digitalnem okolju;

    d)

    k dejavnemu spodbujanju te vizije digitalne preobrazbe, tudi v naših mednarodnih odnosih.

    POGLAVJE II

    Solidarnost in vključevanje

    2.

    		 Z uporabo tehnologije bi bilo treba ljudi združevati, ne pa jih razdvajati. Digitalna preobrazba bi morala prispevati k pravični in vključujoči družbi in gospodarstvu v EU.

    Zavezujemo se:

    a)

    k zagotavljanju, da zasnova, razvoj, uvajanje in uporaba tehnoloških rešitev spoštujejo temeljne pravice, omogočajo njihovo uveljavljanje ter spodbujajo solidarnost in vključevanje;

    b)

    k digitalni preobrazbi, pri kateri nihče ne bo prezrt. Koristiti bi morala vsem, dosegati uravnoteženost med spoloma in vključevati zlasti starejše, osebe, ki živijo na podeželskih območjih, osebe z invalidnostjo ali marginalizirane, ranljive ali prikrajšane osebe ter osebe, ki delujejo v njihovem imenu. Spodbujati bi morala tudi kulturno in jezikovno raznolikost;

    c)

    k razvoju ustreznih okvirov, da bodo vsi akterji na trgu, ki imajo koristi od digitalne preobrazbe, prevzeli svojo družbeno odgovornost ter pošteno in sorazmerno prispevali k stroškom javnih dobrin, storitev in infrastrukture v korist vseh ljudi, ki živijo v EU.

    Povezljivost

    3.

    		 Povsod v EU bi moral imeti vsakdo dostop do cenovno dostopne in visokohitrostne digitalne povezljivosti.

    Zavezujemo se:

    a)

    k zagotavljanju dostopa do visokokakovostne povezljivosti z razpoložljivim dostopom do interneta povsod po EU in za vsakogar, tudi tiste z nizkimi dohodki;

    b)

    k zaščiti in spodbujanju nevtralnega in odprtega interneta, kjer vsebine, storitve in aplikacije niso neupravičeno blokirane ali poslabšane.

    Digitalno izobraževanje in usposabljanje ter digitalna znanja in spretnosti

    4.

    		 Vsakdo ima pravico do izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter bi moral imeti možnost pridobiti vsa osnovna in napredna digitalna znanja in spretnosti.

    Zavezujemo se:

    a)

    k spodbujanju visokokakovostnega digitalnega izobraževanja in usposabljanja, tudi za premostitev digitalnega razkoraka med spoloma;

    b)

    k podpiranju prizadevanj, ki vsem učečim se ter učiteljem in učiteljicam omogočajo pridobivanje in izmenjavo potrebnih digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc, vključno z medijsko pismenostjo in kritičnim mišljenjem, za aktivno udejstvovanje v gospodarstvu, družbi in demokratičnih procesih;

    c)

    k spodbujanju in podpiranju prizadevanj za opremljanje vseh ustanov za izobraževanje in usposabljanje z digitalno povezljivostjo, infrastrukturo in orodji;

    d)

    k zagotavljanju možnosti vsakomur, da se z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem prilagodi spremembam, ki jih prinaša digitalizacija dela.

    Pošteni in pravični delovni pogoji

    5.

    		 Vsakdo ima pravico do poštenih, pravičnih, zdravih in varnih delovnih pogojev ter do ustrezne zaščite v digitalnem okolju in na delovnem mestu, ne glede na zaposlitveni status, način ali trajanje zaposlitve.

    6.

    		 Sindikati in organizacije delodajalcev imajo pomembno vlogo pri digitalni preobrazbi, zlasti v zvezi z opredelitvijo poštenih in pravičnih delovnih pogojev, tudi v zvezi z uporabo digitalnih orodij pri delu.

    Zavezujemo se:

    a)

    k zagotavljanju, da lahko vsakdo uveljavlja pravico do odklopa in uživa zaščitne ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v digitalnem okolju;

    b)

    k zagotavljanju, da digitalna orodja v delovnem okolju v ničemer ne ogrožajo telesnega in duševnega zdravja delavcev;

    c)

    k zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic delavcev v digitalnem okolju, vključno z njihovo pravico do zasebnosti in združevanja, pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov ter zaščito pred nezakonitim in neupravičenim nadzorom;

    d)

    k zagotavljanju, da je uporaba umetne inteligence na delovnem mestu pregledna in skladna s pristopom, ki temelji na tveganju, ter da se sprejmejo ustrezni preventivni ukrepi za ohranjanje varnega in zdravega delovnega okolja;

    e)

    zlasti k zagotavljanju, da je pri pomembnih odločitvah, ki vplivajo na delavce, zagotovljen človeški nadzor in da so delavci na splošno obveščeni, da so v stiku s sistemi umetne inteligence.

    Digitalne javne storitve na spletu

    7.

    		 Vsakdo bi moral imeti spletni dostop do ključnih javnih storitev v EU. Od nikogar ne bi smeli zahtevati pogostejšega posredovanja podatkov, kot je potrebno za dostop do digitalnih javnih storitev in njihovo uporabo.

    Zavezujemo se:

    a)

    k zagotavljanju, da se vsem ljudem, ki živijo v EU, nudi možnost uporabe dostopne, prostovoljne, varne in zaupanja vredne digitalne identitete, ki omogoča dostop do široke palete spletnih storitev;

    b)

    k zagotavljanju široke dostopnosti in ponovne uporabe informacij javnega sektorja;

    c)

    k omogočanju in podpiranju nemotenega, varnega in interoperabilnega dostopa po vsej EU do digitalnih javnih storitev, zasnovanih za učinkovito izpolnjevanje potreb ljudi, zlasti vključno z digitalnimi zdravstvenimi storitvami in storitvami oskrbe, predvsem dostopom do elektronske zdravstvene dokumentacije.

    POGLAVJE III

    Svoboda izbire

    Stiki z algoritmi in sistemi umetne inteligence

    8.

    		 Umetna inteligenca bi morala služiti kot orodje za ljudi s končnim ciljem povečanja dobrobiti ljudi.

    9.

    		 Vsakdo bi moral imeti možnost, da izkoristi prednosti algoritemskih sistemov in sistemov umetne inteligence, vključno s sprejemanjem lastnih informiranih odločitev v digitalnem okolju, pri čemer je zaščiten pred tveganji in škodo za svoje zdravje, varnost in temeljne pravice.

    Zavezujemo se:

    a)

    k spodbujanju na človeka osredotočenih, zaupanja vrednih in etičnih sistemov umetne inteligence med njihovim razvojem, uvajanjem in uporabo v skladu z vrednotami EU;

    b)

    k zagotavljanju zadostne ravni preglednosti glede uporabe algoritmov in umetne inteligence ter opolnomočenja ljudi za njihovo uporabo in njihove obveščenosti pri stikih z njimi;

    c)

    k zagotavljanju, da algoritemski sistemi temeljijo na ustreznih naborih podatkov v izogib diskriminaciji in omogočajo človeški nadzor nad vsemi rezultati, ki vplivajo na varnost in temeljne pravice ljudi;

    d)

    k zagotavljanju, da se tehnologije, kot je umetna inteligenca, ne uporabljajo za vnaprejšnje določanje izbir ljudi, na primer glede zdravja, izobraževanja, zaposlovanja in zasebnega življenja;

    e)

    k zagotavljanju zaščitnih ukrepov in sprejemanju ustreznih ukrepov, vključno s spodbujanjem zaupanja vrednih standardov, za zagotovitev, da so umetna inteligenca in digitalni sistemi vedno varni in se uporabljajo ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic;

    f)

    k sprejetju ukrepov za zagotovitev, da raziskave na področju umetne inteligence spoštujejo najvišje etične standarde in ustrezne pravne akte EU.

    Pravično digitalno okolje

    10.

    		 Vsakdo bi moral imeti možnost, da lahko na podlagi objektivnih, preglednih, enostavno dostopnih in zanesljivih informacij učinkovito in svobodno izbere, katere spletne storitve želi uporabljati.

    11.

    		 Vsakdo bi moral imeti možnost poštenega konkuriranja in inovativnosti v digitalnem okolju. To bi moralo koristiti tudi podjetjem, vključno z MSP.

    Zavezujemo se:

    a)

    k zagotavljanju varnega in zanesljivega digitalnega okolja, ki temelji na pošteni konkurenci ter v katerem so zaščitene temeljne pravice, pravice uporabnikov in varstvo potrošnikov na digitalnem enotnem trgu ter ustrezno opredeljene odgovornosti platform, zlasti velikih akterjev in vratarjev;

    b)

    k spodbujanju interoperabilnosti, preglednosti, odprtih tehnologij in standardov kot načina za nadaljnjo krepitev zaupanja v tehnologijo ter sposobnosti potrošnikov, da sprejemajo avtonomne in informirane odločitve.

    POGLAVJE IV

    Sodelovanje v digitalnem javnem prostoru

    12.

    		 Vsakdo bi moral imeti dostop do zaupanja vrednega, raznolikega in večjezičnega digitalnega okolja. Dostop do raznolikih vsebin prispeva k pluralistični javni razpravi in učinkovitemu nediskriminatornemu sodelovanju v demokraciji.

    13.

    		 Vsakdo ima pravico do svobode izražanja in obveščanja ter svobode zbiranja in združevanja v digitalnem okolju.

    14.

    		 Vsakdo bi moral imeti možnost dostopa do informacij o tem, kdo je lastnik medijskih storitev, ki jih uporablja, ali pod čigavim nadzorom so.

    15.

    		 Spletne platforme, zlasti zelo velike spletne platforme, bi morale podpirati svobodno demokratično razpravo na spletu. Glede na vlogo svojih storitev pri oblikovanju javnega mnenja in politične razprave bi morale zelo velike spletne platforme blažiti tveganja, ki izhajajo iz delovanja in uporabe njihovih storitev, tudi v zvezi z napačnimi informacijami in dezinformacijskimi kampanjami, ter zaščititi svobodo izražanja.

    Zavezujemo se:

    a)

    k nadaljnjemu varovanju vseh temeljnih pravic na spletu, zlasti svobode izražanja in obveščanja, vključno s svobodo in pluralnostjo medijev;

    b)

    k podpiranju razvoja in najboljše uporabe digitalnih tehnologij za spodbujanje udejstvovanja ljudi in demokratične udeležbe;

    c)

    k sprejemanju sorazmernih ukrepov za boj proti vsem oblikam nezakonitih vsebin ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic, vključno s pravico do svobode izražanja in obveščanja, ter brez uvajanja kakršnih koli splošnih obveznosti spremljanja ali cenzure;

    d)

    k ustvarjanju digitalnega okolja, v katerem so ljudje zaščiteni pred dezinformacijami in manipulacijo z informacijami ter drugimi oblikami škodljivih vsebin, vključno z nadlegovanjem in nasiljem na podlagi spola;

    e)

    k podpiranju učinkovitega dostopa do digitalnih vsebin, ki odražajo kulturno in jezikovno raznolikost v EU;

    f)

    k opolnomočenju posameznikov, da svobodno sprejemajo specifične odločitve, ter omejevanju izkoriščanja šibkih točk in predsodkov, zlasti prek ciljanega oglaševanja.

    POGLAVJE V

    Varnost, zaščita in opolnomočenje

    Zaščiteno, varno in varovano digitalno okolje

    16.

    		 Vsakdo bi moral imeti dostop do digitalnih tehnologij, izdelkov in storitev, ki so po zasnovi varni in zaščiteni ter varujejo zasebnost, kar zagotavlja visoko raven zaupnosti, integritete, razpoložljivosti in avtentičnosti obdelanih informacij.

    Zavezujemo se:

    a)

    k sprejetju dodatnih ukrepov za spodbujanje sledljivosti izdelkov in zagotavljanju, da se na digitalnem enotnem trgu ponujajo samo izdelki, ki so varni in skladni z zakonodajo EU;

    b)

    k zaščiti interesov ljudi, podjetij in javnih institucij pred tveganji za kibernetsko varnost in kibernetsko kriminaliteto, vključno s kršitvami varstva podatkov in krajo identitete ali manipuliranjem z njo. To vključuje zahteve glede kibernetske varnosti za povezane izdelke, dane na enotni trg;

    c)

    k boju proti tistim, ki poskušajo znotraj EU spodkopati varnost na spletu in integriteto digitalnega okolja ali digitalna sredstva uporabljajo za podpihovanje nasilja in sovraštva, ter terjanju njihove odgovornosti.

    Zasebnost in individualni nadzor nad podatki

    17.

    		 Vsakdo ima pravico do zasebnosti in varstva svojih osebnih podatkov. Zadnjenavedena pravica vključuje nadzor posameznikov nad tem, kako se njihovi osebni podatki uporabljajo in s kom se ti podatki delijo.

    18.

    		 Vsakdo ima pravico do zaupnosti svojih komunikacij in informacij na svojih elektronskih napravah ter da ni predmet nezakonitega spletnega nadzora, nezakonitega vsesplošnega sledenja ali ukrepov prestrezanja.

    19.

    		 Vsakdo bi moral imeti možnost, da določi svojo digitalno zapuščino in se odloči, kaj se po smrti zgodi z njegovimi osebnimi računi in informacijami, ki ga/jo zadevajo.

    Zavezujemo se:

    a)

    k zagotavljanju, da ima vsakdo učinkovit nadzor nad svojimi osebnimi in neosebnimi podatki v skladu s pravili EU o varstvu podatkov in ustreznimi pravnimi akti EU;

    b)

    k učinkovitemu zagotavljanju možnosti posameznikom, da enostavno prenašajo svoje osebne in neosebne podatke med različnimi digitalnimi storitvami v skladu s pravicami do prenosljivosti;

    c)

    k učinkovitemu varovanju komunikacij pred nepooblaščenim dostopom tretjih oseb;

    d)

    k prepovedi nezakonite identifikacije in nezakonitega hranjenja evidenc o dejavnostih.

    Zaščita in opolnomočenje otrok in mladih v digitalnem okolju

    20.

    		 Otroci in mladi bi morali biti opolnomočeni za sprejemanje varnih in informiranih odločitev ter izražanje svoje ustvarjalnosti v digitalnem okolju.

    21.

    		 Starosti primerni materiali in storitve bi morali izboljšati izkušnje, dobrobit in udeležbo otrok in mladih v digitalnem okolju.

    22.

    		 Posebno pozornost bi bilo treba nameniti pravici otrok in mladih do zaščite pred vsakršnimi kaznivimi dejanji, storjenimi z digitalnimi tehnologijami ali z njihovo pomočjo.

    Zavezujemo se:

    a)

    k zagotavljanju priložnosti vsem otrokom in mladim, da pridobijo potrebna znanja in spretnosti ter kompetence, vključno z medijsko pismenostjo in kritičnim mišljenjem, za aktivno in varno krmarjenje in udejstvovanje v digitalnem okolju ter sprejemanje informiranih odločitev;

    b)

    k spodbujanju pozitivnih izkušenj za otroke in mlade v starosti primernem in varnem digitalnem okolju;

    c)

    k zaščiti vseh otrok in mladih pred škodljivimi in nezakonitimi vsebinami, izkoriščanjem, manipulacijo in zlorabo na spletu ter preprečevanju uporabe digitalnega prostora za storitev ali omogočanje kaznivih dejanj;

    d)

    k zaščiti vseh otrok in mladih pred nezakonitim sledenjem, profiliranjem in ciljanjem, zlasti v komercialne namene;

    e)

    k vključevanju otrok in mladih v razvoj digitalnih politik, ki jih zadevajo.

    POGLAVJE VI

    Trajnostnost

    23.

    		 Da bi preprečili znatno škodo za okolje in spodbudili krožno gospodarstvo, bi bilo treba digitalne izdelke in storitve zasnovati, proizvajati, uporabljati, popravljati, reciklirati in odlagati tako, da se blaži njihov negativni vpliv na okolje in družbo ter preprečuje prezgodnja zastarelost.

    24.

    		 Vsakdo bi moral imeti dostop do točnih, poljudnih informacij o vplivu digitalnih izdelkov in storitev na okolje ter njihovi porabi energije, popravljivosti in življenjski dobi, da bi lahko sprejel odgovorne odločitve.

    Zavezujemo se:

    a)

    k podpiranju razvoja in uporabe trajnostnih digitalnih tehnologij, ki imajo čim manjši negativni vpliv na okolje in družbo;

    b)

    k spodbujanju trajnostnih potrošniških odločitev in poslovnih modelov ter spodbujanju trajnostnega in odgovornega ravnanja podjetij v svetovnih vrednostnih verigah digitalnih izdelkov in storitev, tudi za boj proti prisilnemu delu;

    c)

    k spodbujanju razvoja, uvajanja in aktivne uporabe inovativnih digitalnih tehnologij s pozitivnim vplivom na okolje in podnebje, da bi pospešili zeleni prehod;

    d)

    k spodbujanju standardov in oznak glede trajnostnosti za digitalne izdelke in storitve.

    (1)  2020/2216(INI); 2020/2018(INL); 2020/2019(INL); 2020/2022(INI); 2020/2012(INL); 2020/2014(INL); 2020/2015 (INI); 2020/2017 (INI); 2019/2186(INI); 2019/2181(INL); 2022/2266 (INI).

    IV Informacije

    INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

    Evropska komisija

    23.1.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 23/8

    Menjalni tečaji eura (1)

    20. januar 2023

    (2023/C 23/02)

    1 euro =


     

    Valuta

    Menjalni tečaj

    USD

    ameriški dolar

    1,0826

    JPY

    japonski jen

    140,86

    DKK

    danska krona

    7,4391

    GBP

    funt šterling

    0,87600

    SEK

    švedska krona

    11,1655

    CHF

    švicarski frank

    0,9962

    ISK

    islandska krona

    154,30

    NOK

    norveška krona

    10,7135

    BGN

    bolgarski lev

    1,9558

    CZK

    češka krona

    23,922

    HUF

    madžarski forint

    395,88

    PLN

    poljski zlot

    4,7100

    RON

    romunski lev

    4,9258

    TRY

    turška lira

    20,3566

    AUD

    avstralski dolar

    1,5619

    CAD

    kanadski dolar

    1,4583

    HKD

    hongkonški dolar

    8,4775

    NZD

    novozelandski dolar

    1,6852

    SGD

    singapurski dolar

    1,4311

    KRW

    južnokorejski won

    1 336,47

    ZAR

    južnoafriški rand

    18,5770

    CNY

    kitajski juan

    7,3425

    IDR

    indonezijska rupija

    16 367,67

    MYR

    malezijski ringit

    4,6395

    PHP

    filipinski peso

    58,958

    RUB

    ruski rubelj

     

    THB

    tajski bat

    35,455

    BRL

    brazilski real

    5,6271

    MXN

    mehiški peso

    20,4865

    INR

    indijska rupija

    87,8170

    (1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

    23.1.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 23/9

    Povzetek Sklepa Komisije

    z dne 19. januarja 2022

    o zavrnitvi njene pristojnosti v smislu členov 1 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1)

    (Zadeva C.1887 – Mediaset – Poziv k ukrepanju na podlagi člena 265)

    (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 307)

    (Besedilo velja za EGP)

    (2023/C 23/03)

    (1)   

    Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 19. novembra 2021 od družbe MFE – MEDIAFOREUROPE N.V., prej Mediaset N.V. (v nadaljnjem besedilu: Mediaset, Nizozemska) v skladu s členom 265 PDEU prejela poziv k ukrepanju (v nadaljnjem besedilu: poziv k ukrepanju), s katerim je bila pozvana, naj odloči, ali je pristojna za pregled predlagane koncentracije v zvezi z družbama Télévision Française 1 S.A. (v nadaljnjem besedilu: TF1, Francija) in Métropole Télévision S.A. (v nadaljnjem besedilu: M6, Francija) (v nadaljnjem besedilu: transakcija).

    1.   STRANKI IN TRANSAKCIJA

    (2)

    		 Družba TF1 je pod izključnim nadzorom družbe Bouygues S.A. (v nadaljnjem besedilu: Bouygues), ki ima 43,7-odstotni delež v družbi TF1. Družba Bouygues je dejavna v gradbenem, telekomunikacijskem in medijskem sektorju. Glavna dejavnost družbe TF1 je veleprodaja televizijskih kanalov, neposredno ali prek hčerinskih družb. Družba TF1 opravlja tudi druge dejavnosti, povezane z njeno glavno dejavnostjo izdajatelja televizijskega programa, vključno s produkcijo avdiovizualne in kinematografske vsebine, pridobivanjem avdiovizualnih pravic, trženjem oglaševalskega prostora, urejanjem in distribucijo DVD-jev in glasbenih zgoščenk, razvojem izpeljank oddaj (spin-off) glavnega kanala ter razvojem digitalnih in interaktivnih storitev.

    (3)

    		 Družba M6 je pod izključnim nadzorom družbe RTL Group S.A. (v nadaljnjem besedilu: RTL), ki ima 48,26-odstotni delež v družbi M6 in je sama pod izključnim nadzorom družbe Bertelsmann SE & Co. KGaA (v nadaljnjem besedilu: Bertelsmann), ki ima 76,28-odstotni delež v družbi RTL. Glavna dejavnost družbe M6 je veleprodaja televizijskih kanalov, neposredno ali prek hčerinskih družb. Poleg tega družba M6 opravlja vrsto dejavnosti, povezanih z njeno glavno dejavnostjo izdajatelja televizijskega programa, vključno s produkcijo avdiovizualne in kinematografske vsebine, pridobivanjem avdiovizualnih pravic, trženjem oglaševalskega prostora, urejanjem in distribucijo DVD-jev in glasbenih zgoščenk, razvojem izpeljank oddaj (spin-off) glavnega kanala ter razvojem digitalnih in interaktivnih storitev. Nazadnje, družba M6 nadzoruje radijsko skupino RTL France, ki ima več licenc za oddajanje radijskih programov v Franciji in razvija različne dejavnosti, povezane z delovanjem teh radijskih storitev.

    (4)

    		 [Opis transakcije]. Po transakciji bo imela družba Bouygues približno 30 % kapitala združenega subjekta, medtem ko bo imela družba Bertelsmann prek družbe RTL približno 16 % kapitala združenega subjekta.

    2.   DEJSTVA IN POSTOPEK

    (5)

    		 Družbe TF1, M6, Bouygues in RTL so 17. maja 2021 sporočile, da so podpisale sporazum o začetku izključnih pogajanj za združitev dejavnosti družb TF1 in M6. Družbi Bouygues in RTL sta 17. maja 2021 podpisali dva memoranduma o soglasju. Tema memorandumoma o soglasju je 8. julija 2021 sledil podpis okvirnega sporazuma med družbama Bouygues in RTL ter sporazuma o poslovni združitvi družb TF1 in M6 (v nadaljnjem besedilu: sporazuma). Družbi Bouygues in RTL sta se dogovorili tudi o osnutku delničarskega sporazuma, ki bo sklenjen ob zaključku transakcije.

    (6)

    		 Francoski organ, pristojen za konkurenco (v nadaljnjem besedilu: ADLC), je 29. oktobra 2021 več udeležencem na trgu, vključno z družbo Mediaset, poslal vprašalnik, v katerem jih je zaprosil za mnenje o transakciji. V uvodu vprašalnika se organ ADLC sklicuje na dejstvo, da se „[v]prašalnik […] nanaša na predlagano združitev družb TF1 in [M6]. [Združeni subjekt] je pod izključnim nadzorom [družbe Bouygues].“ Glede na to je v uvodu tržnega preskusa navedeno, da mora „[transakcijo] […] odobriti [ADLC], ki je v Franciji neodvisni upravni organ, pristojen za urejanje konkurence“.

    (7)

    		 Družba Mediaset je 19. novembra 2021 Komisiji poslala poziv k ukrepanju. Zlasti trdi, da bosta v nasprotju z ugotovitvijo organa ADLC združeni subjekt skupaj nadzorovali družbi Bouygues in Bertelsmann, zato bo imel razsežnost EU.

    3.   RAZSEŽNOST EU

    3.1.   Pravni okvir

    (8)

    		 Komisija ima v smislu člena 4(1) uredbe o združitvah izključno pristojnost za presojo koncentracij z razsežnostjo Unije. Člen 1 uredbe o združitvah določa dva alternativna sklopa pragov za določitev, ali ima koncentracija razsežnost Unije.

    (9)

    		 V smislu člena 1(2) uredbe o združitvah ima koncentracija razsežnost Unije, kadar (i) vsa udeležena podjetja na svetovnem trgu skupno ustvarijo več kot 5 000 milijonov EUR skupnega prometa in (ii) skupni promet na trgu Skupnosti vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 250 milijonov EUR, razen če vsako od udeleženih podjetij ustvari več kot dve tretjini svojega skupnega prometa v Uniji v eni in isti državi članici.

    (10)

    		 Koncentracija, ki ne doseže pragov iz člena 1(2), ima razsežnost Unije v smislu člena 1(3) uredbe o združitvah, kadar: (i) vsa udeležena podjetja na svetovnem trgu skupno ustvarijo več kot 2 500 milijonov EUR skupnega prometa; (ii) vsa udeležena podjetja v vsaki od vsaj treh držav članic skupno ustvarijo več kot 100 milijonov EUR skupnega prometa; (iii) vsako od vsaj dveh udeleženih podjetij v vsaki od vsaj treh držav članic za namen točke (ii) ustvari več kot 25 milijonov EUR skupnega prometa in (iv) skupni promet na trgu Unije vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 100 milijonov EUR, razen če vsako od udeleženih podjetij ustvari več kot dve tretjini svojega skupnega prometa na trgu Unije v eni in isti državi članici.

    (11)

    		 Za namen določitve pristojnosti so udeležena podjetja tista, ki sodelujejo v koncentraciji, tj. združitvi ali pridobitvi nadzora, kot je predvideno v členu 3(1) uredbe o združitvah (2).

    (12)

    		 V okviru pridobitve izključnega nadzora sta udeleženi podjetji prevzemno podjetje in ciljno podjetje (3).

    (13)

    		 V okviru pridobitve skupnega nadzora nad novoustanovljenim skupnim podjetjem, pri čemer eno podjetje prispeva predhodno obstoječe odvisno podjetje ali dejavnost, nad katero je prej imelo izključni nadzor, so udeležena podjetja vsako od podjetij, ki pridobijo nadzor nad novoustanovljenim skupnim podjetjem. V tem primeru je promet prispevanega odvisnega podjetja ali dejavnosti del prometa prvotne matične družbe (4).

    3.2.   Promet

    (14)

    		 Leta 2020 je promet družbe Bouygues na svetovni ravni znašal 34 700 milijonov EUR, promet v Uniji [podatek o prometu] milijonov EUR in promet v Franciji [podatek o prometu] milijonov EUR. Družba Bouygues torej več kot dve tretjini svojega skupnega prometa v Uniji ustvari v Franciji.

    (15)

    		 Leta 2020 je promet družbe Bertelsmann na svetovni ravni znašal 17 300 milijonov EUR, promet v Uniji [podatek o prometu] milijonov EUR in promet v Franciji [podatek o prometu] milijonov EUR. Družba Bertelsmann torej ne ustvari več kot dve tretjini svojega skupnega prometa v Uniji v Franciji.

    (16)

    		 Leta 2020 je promet družbe M6 na svetovni ravni znašal 1 274 milijonov EUR, promet v Uniji [podatek o prometu] milijonov EUR in promet v Franciji [podatek o prometu] milijonov EUR. Družba M6 torej več kot dve tretjini svojega skupnega prometa v Uniji ustvari v Franciji.

    (17)

    		 Komisija ugotavlja, da sta ne glede na to, ali se upošteva promet (i) družb Bouygues in M6 ali (ii) družb Bouygues in Bertelsmann, praga iz člena 1(2), točki (a) in (b), presežena. Vendar ob upoštevanju samo prometa družb Bouygues in M6 transakcija ne bi imela razsežnosti Unije, saj družbi Bouygues in M6 več kot dve tretjini svojega prometa v Uniji ustvarita v Franciji. Ob upoštevanju prometa družb Bouygues in Bertelsmann bi imela transakcija razsežnost Unije, saj družba Bertelsmann ne ustvari več kot dve tretjini svojega prometa v Uniji v Franciji.

    (18)

    		 Zato je treba določiti, katera podjetja so udeležena v transakciji.

    3.3.   Podjetja, udeležena v transakciji

    (19)

    		 Organ ADLC in družba Bouygues menita, da bo združeni subjekt pod izključnim nadzorom družbe Bouygues (5). V tem primeru bi bili udeleženi podjetji družbi Bouygues in M6, koncentracija pa ne bi imela razsežnosti Unije.

    (20)

    		 Družba Mediaset nasprotno trdi, da bosta združeni subjekt skupaj nadzorovali družbi Bouygues in Bertelsmann (6). V tem primeru bi bili udeleženi podjetji družbi Bouygues in Bertelsmann (7), koncentracija pa bi imela razsežnost Unije.

    (21)

    		 Za določitev obsega podjetij, udeleženih v transakciji, je treba najprej določiti naravo nadzora, ki se bo izvajal nad združenim subjektom.

    3.3.1.   Narava nadzora nad združenim subjektom

    3.3.1.1.   Uvodna predstavitev strukture upravljanja združenega subjekta

    (22)

    		 Po transakciji bo imela družba Bouygues približno 30 % kapitala združenega subjekta, medtem ko bo imela družba Bertelsmann prek družbe RTL približno 16 % kapitala združenega subjekta.

    (23)

    		 Kar zadeva skupščino delničarjev združenega subjekta (v nadaljnjem besedilu: skupščina delničarjev), člen 2.5 delničarskega sporazuma določa, da se družbi Bouygues in Bertelsmann pred vsako skupščino delničarjev dogovorita o skupnem stališču glede vseh točk dnevnega reda. V primeru nesoglasja bo morala družba Bertelsmann načeloma glasovati po navodilih družbe Bouygues.

    (24)

    		 Upravni odbor združenega subjekta (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) bo sestavljalo 12 članov. Družba Bouygues bo imela pravico imenovati štiri člane upravnega odbora, vključno z izvršnim direktorjem in predsednikom upravnega odbora (8), ter predlagati dva neodvisna člana upravnega odbora. Družba Bertelsmann bo imela pravico imenovati dva člana upravnega odbora, vključno s podpredsednikom upravnega odbora, in predlagati [število neodvisnih članov upravnega odbora, ki jih predlaga družba Bertelsmann]. V skladu s členom 2.1.4 delničarskega sporazuma se odločitve upravnega odbora sprejemajo z večino oddanih glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas izvršnega direktorja. Člen 2.1.2 delničarskega sporazuma določa, da se morata družbi Bouygues in Bertelsmann dogovoriti o skupnem stališču glede vseh točk dnevnega reda upravnega odbora. V primeru nesoglasja bo morala družba Bertelsmann načeloma glasovati po navodilih družbe Bouygues.

    3.3.1.2.   Trditve družbe Mediaset

    (25)

    		 Družba Mediaset meni, da bosta združeni subjekt skupaj nadzorovali družbi Bouygues in Bertelsmann, in sicer iz naslednjih razlogov.

    (26)

    		 Prvič, družba Mediaset trdi, da je zaradi strukture transakcije mogoče sklepati, da bosta imeli družbi Bouygues in Bertelsmann skupni nadzor nad združenim subjektom. Po mnenju družbe Mediaset zlasti družba Bouygues ne bo mogla izključno nadzorovati združenega subjekta, saj bo nadzorovala le 30 % osnovnega kapitala združenega subjekta. Družba Mediaset poudarja, da bo po zaključku transakcije družba Bertelsmann (prek družbe RTL) imela v lasti 16 % kapitala združenega subjekta. Družba Bertelsmann bo torej druga največja delničarka združenega subjekta.

    (27)

    		 Drugič, družba Mediaset trdi, da bo družba Bertelsmann ključna in strateška delničarka združenega subjekta. Meni, da je zlasti iz intervjuja s Thomasom Rabejem, predsednikom in generalnim direktorjem družbe Bertelsmann, in Olivierjem Roussatom, generalnim direktorjem družbe Bouygues, razvidno, da se družbi Bouygues in Bertelsmann štejeta za dolgoročni partnerici, ki imata skupen pogled na trge (9). To se je pokazalo v predstavitvi vlagateljem, v kateri sta družbi TF1 in M6 trdili, da bo družba RTL ostala dolgoročna strateška delničarka (10). Po mnenju družbe Mediaset to dokazuje tudi izvajanje usklajenega ravnanja v smislu člena L.233-10 francoskega trgovinskega zakonika (11). Obstoj takega usklajenega ravnanja je poleg tega znak, ki ga organ ADLC uporablja pri presoji narave nadzora, ki ga eno ali več podjetij izvaja nad drugim podjetjem (12).

    (28)

    		 Tretjič, družba Mediaset meni, da bo družba Bertelsmann pomembno zastopana v organih upravljanja združenega subjekta (13). Navaja, da bo prvi izvršni direktor združenega subjekta Nicolas de Tavernost, sedanji predsednik družbe M6. Navaja tudi, da število članov upravnega odbora, odobrenih družbama Bouygues in Bertelsmann posamično (po navedbah družbe Mediaset štirje oziroma dva), tema družbama ne omogoča individualnega ukrepanja, saj bo upravni odbor sestavljalo 12 članov (14).

    (29)

    		 Nazadnje, družba Mediaset trdi, da sta se družbi Bouygues in Bertelsmann dogovorili o skupni strategiji, kot je bilo potrjeno v sporočilu za javnost in predstavitvah za vlagatelje (15).

    3.3.1.3.   Trditve organa ADLC in družbe Bouygues

    (30)

    		 Organ ADLC in družba Bouygues menita, da je transakcija strukturirana tako, da družbi Bouygues zagotavlja izključni nadzor nad združenim subjektom (16).

    (31)

    		 Glede skupščine delničarjev je družba Bouygues poudarila, da se bosta morali družbi Bouygues in Bertelsmann v skladu s členom 2.5 delničarskega sporazuma posvetovati pred vsako skupščino delničarjev, da bi poskušali opredeliti skupno stališče glede vsake točke dnevnega reda. V primeru nesoglasja med družbama Bouygues in Bertelsmann bo prevladalo stališče, ki ga je predlagala družba Bouygues, družba Bertelsmann pa bo morala glasovati za odločitve, ki jih je predlagala družba Bouygues (17). Na podlagi analize preteklih stopenj udeležbe na skupščinah delničarjev družb TF1 in M6 naj bi bilo mogoče sklepati, da bosta imeli družbi Bouygues in Bertelsmann s skupnimi glasovalnimi pravicami dejansko večino na skupščinah delničarjev.

    (32)

    		 Kar zadeva upravni odbor, družba Bouygues navaja, da člen 2.1.1 delničarskega sporazuma določa, da bo upravni odbor združenega subjekta sestavljalo 12 članov, od katerih bo polovico imenovala družba Bouygues, vključno z njegovim predsednikom z odločilnim glasom (18).

    (33)

    		 Podobno kot za pripravo skupščin delničarjev družba Bouygues navaja, da se z delničarskim sporazumom zahteva uskladitev med družbama Bouygues in Bertelsmann pred vsako sejo upravnega odbora (19). V primeru nesoglasja med družbama bo prevladalo stališče, ki ga je predlagala družba Bouygues, družba Bertelsmann pa bo morala svoje glasovanje uskladiti z glasovanjem družbe Bouygues (20). Družba Bertelsmann lahko od stališča družbe Bouygues odstopi le v izjemnih okoliščinah. Natančneje, člen 2.1.2 delničarskega sporazuma določa, da družbi Bertelsmann ni treba slediti stališču družbe Bouygues, če družba Bertelsmann ali eden od njenih predstavnikov v upravnem odboru meni, da bi bila odločitev nezakonita ali neskladna s poslovnim interesom združenega subjekta (21). Poleg tega družba Bouygues trdi, da člen 2.1.4 vsebuje seznam zadev, v zvezi s katerimi družbi Bertelsmann njenega glasovanja ne bo treba uskladiti s stališčem družbe Bouygues, vendar bi moralo to zadevati le izjemne odločitve, ki bi verjetno vplivale na vrednost združenega subjekta in so namenjene zaščiti interesov manjšinskega delničarja (22).

    (34)

    		 Nazadnje, družba Bouygues navaja, da bo izključno nadzorovala vse strateške odločitve združenega subjekta, vključno s poslovnim načrtom in proračunom, naložbami in imenovanjem upraviteljev. V zvezi s tem poudarja, da dejstva, na katera se je sklicevala družba Mediaset, da bi ugotovila obstoj skupne strategije med družbama Bouygues in Bertelsmann, temeljijo na sporočilih za javnost, ki ne vsebujejo celotne vsebine sporazumov in delničarskega sporazuma (23).

    3.3.1.4.   Presoja Komisije

    (A)   Pravni okvir

    (35)

    		 Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti določa, da skupni nadzor obstaja, kadar imata dve ali več podjetij ali oseb možnost izvajanja odločilnega vpliva na drugo podjetje. Po mnenju Komisije odločilni vpliv običajno pomeni moč preprečiti odločitve, ki določajo strateško gospodarsko obnašanje podjetja. Podjetja, ki pridobijo skupni nadzor nad drugim podjetjem, morajo torej doseči skupni dogovor pri določanju gospodarske politike skupnega podjetja in morajo sodelovati (24).

    (36)

    		 Komisija za določitev obstoja skupnega nadzora uporablja več meril.

    (37)

    		 Čeprav lahko obstaja skupni nadzor, kadar imata dve podjetji enake glasovalne pravice ali pravice imenovanja v organih odločanja, Komisija meni, da to ni nujen pogoj. Skupni nadzor lahko torej obstaja, tudi če med matičnima družbama ni enakosti pri glasovih ali zastopanosti v organih odločanja. To zlasti velja, kadar imajo manjšinski delničarji dodatne pravice, ki jim omogočajo veto na odločitve, bistvene za strateško gospodarsko ravnanje skupnega podjetja (25). Pravice veta, ki privedejo do skupnega nadzora, se običajno nanašajo na odločitve o vprašanjih, kot so proračun, poslovni načrt, večje naložbe ali imenovanje višjega vodstva.

    (38)

    		 Poleg tega Komisija meni, da lahko skupno izvajanje glasovalnih pravic privede do skupnega nadzora. Tako lahko dve ali več podjetij, ki pridobijo manjšinske deleže v drugem podjetju, dosežejo skupni nadzor celo brez posebnih pravic veta (26). To lahko velja na primer, če manjšinski deleži skupaj zagotavljajo sredstvo za nadzor ciljnega podjetja. Takšno usklajevanje lahko izhaja iz pravno zavezujočega sporazuma ali se dokaže na podlagi dejanskih okoliščin, zlasti kadar med manjšinskimi delničarji obstaja močan skupni interes (27).

    (39)

    		 Nazadnje, Komisija upošteva še druge dejavnike, vključno z obstojem odločilnega glasu (28). Za obstoj skupnega nadzora ne bi smela imeti odločilnega glasu samo ena matična družba, saj bi to pomenilo izključni nadzor družbe, ki ima odločilni glas (29). Vendar pa lahko obstaja skupni nadzor, če sta pomen in učinkovitost navedenega odločilnega glasu v praksi omejena (30).

    (B)   Pravice veta družbe Bertelsmann v združenem subjektu

    (40)

    		 Kot je bilo pojasnjeno v točkah (22)–(24) zgoraj in če ni določeno drugače, bo morala družba Bertelsmann glasovati v isti smeri kot družba Bouygues tako na seji upravnega odbora kot tudi na skupščini delničarjev.

    (41)

    		 V izjemnih okoliščinah člen 2.1.4 delničarskega sporazuma določa mehanizem, ki družbi Bertelsmann […] omogoča, da za določeno število zadev glasuje proti predlogu (31). Komisija meni, da je ta mehanizem podoben pravici veta za družbo Bertelsmann v zvezi s temi zadevami. [Podrobnosti o delničarskem sporazumu] (32). Družba Bertelsmann bo torej imela pravico veta na zadeve, naštete v členu 2.1.4 delničarskega sporazuma.

    (42)

    		 Najprej, člen 2.1.4 delničarskega sporazuma vsebuje seznam zadev, glede katerih bo imela družba Bertelsmann izjemoma pravico veta. To se nanaša zlasti na spremembo statuta, zamenjavo revizorjev, kakršno koli spremembo politike razdelitve dividend, kakršno koli spremembo pravil upravljanja, kakršno koli povečanje osnovnega kapitala, znatno povečanje dolga in zavezanost združenega subjekta h kakršnemu koli novemu poslu, ki ne spada v njegovo dejavnost. Komisija v zvezi s temi pravicami veta ugotavlja, da se v skladu s točko 66 prečiščenega obvestila o pravni pristojnosti te zadeve ne nanašajo na strateške odločitve združenega subjekta. Pravica veta družbe Bertelsmann se uporablja za zadeve, ki se nanašajo na obstoj združenega subjekta, zato mu kot taka ne omogoča skupnega nadzora nad združenim subjektom. Pač pa te pravice veta ustrezajo pravicam, ki so običajno dodeljene manjšinskim delničarjem za zaščito njihovih finančnih interesov kot vlagateljev v skupno podjetje.

    (43)

    		 S členom 2.1.4 delničarskega sporazuma so družbi Bertelsmann dodeljene tudi pravice veta v zvezi z nekaterimi vrstami naložb. Družba Bertelsmann bo zlasti ohranila pravico, da ne upošteva predloga družbe Bouygues za (i) kakršno koli naložbo, prodajo ali pridobitev delnic, poslov in sredstev v znesku, ki presega [znesek praga] EUR na transakcijo; (ii) kakršne koli pridobitve pravic za avdiovizualno vsebino, ki presegajo [znesek praga] EUR na transakcijo na leto; (iii) kakršen koli dogovor o komercialni distribuciji, ki presega [znesek praga] EUR na transakcijo na leto; (iv) ustanovitev kakršnega koli skupnega podjetja ali partnerstva ali drugega jamstva za znesek, ki presega [znesek praga] EUR, in kakršen koli začetek pravdnega postopka v zvezi z zneskom, ki presega [znesek praga] EUR. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da v zadnjih desetih letih družba M6 ni nikoli presegla pragov, določenih v delničarskem sporazumu, družba TF1 pa jih je presegla le zelo izjemoma (33). Pravice veta družbe Bertelsmann torej niso take, da bi ji omogočile veto na običajno poslovanje združenega subjekta. Glede na določene zneske te pravice veta ustrezajo pravicam, ki običajno ščitijo manjšinske delničarje.

    (44)

    		 Glede na navedeno Komisija torej meni, da družba Bertelsmann zaradi pravic veta iz člena 2.1.4 delničarskega sporazuma ne bo izvajala skupnega nadzora nad združenim subjektom.

    (45)

    		 Prvega izvršnega direktorja združenega subjekta bosta imenovali družbi Bouygues in Bertelsmann (34). Bo eden od štirih članov upravnega odbora, ki jih bo imenovala družba Bouygues. V obdobju vezanosti (35) lahko družba Bouygues po razpravah z družbo Bertelsmann, vendar ne da bi slednja imela pravico veta na končno odločitev, razreši izvršnega direktorja združenega subjekta. Kar zadeva imenovanje prihodnjih izvršnih direktorjev, bo morala družba Bouygues predlagati seznam […] kandidatov […]. Družba Bertelsmann bo lahko dala veto na enega od kandidatov s seznama (36). Družba Bouygues bo torej imela zadnjo besedo pri izbiri [izvršnega direktorja], razen če bo družba Bertelsmann menila, da obstajajo resni etični pomisleki glede kandidata (37). […] (38). Iz tega sledi, da bo imela družba Bouygues med obdobjem vezanosti in po njem zadnjo besedo v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo izvršnega direktorja združenega subjekta. Družba Bertelsmann bo imela samo pravico veta na […] in na imenovanje kandidata, glede katerega bo družba Bertelsmann menila, da obstajajo resni etični pomisleki. Poleg tega družba Bertelsmann ne bo imela veta na razrešitev izvršnega direktorja. Pravice veta družbe Bertelsmann v postopku imenovanja izvršnega direktorja združenega subjekta so torej podobne pravici do posvetovanja, ki je združljiva s pravicami, ki so običajno dodeljene za običajno zaščito interesov manjšinskih delničarjev. Komisija tudi ugotavlja, da bo družba Bouygues lahko brez odlašanja odstranila prvega izvršnega direktorja združenega subjekta.

    (46)

    		 Komisija zato meni, da družba Bertelsmann ne bo izvajala skupnega nadzora nad združenim subjektom zaradi svojega sodelovanja pri imenovanju in razrešitvi izvršnega direktorja združenega subjekta.

    (47)

    		 Kar zadeva poslovni načrt in proračun, Komisija ugotavlja, da je s členom 2.2.1 delničarskega sporazuma ustanovljen revizijski odbor, pristojen za pripravo proračuna in poslovnega načrta, ki ga bosta sestavljala član upravnega odbora, ki ga imenuje družba Bouygues, in član upravnega odbora, ki ga imenuje družba Bertelsmann (39). [Družbi Bouygues in Bertelsmann se bosta dogovorili o prvem poslovnem načrtu] (40). Poleg tega bo treba pri prihodnjih poslovnih načrtih, ki jim lahko družba Bertelsmann nasprotuje le, če meni, da niso v skladu s poslovnim interesom združenega subjekta (41), upoštevati cilje glede prihodkov, sinergij in naložb, o katerih sta se dogovorili družbi Bouygues in Bertelsmann […] (42). Tako bo [lahko družba Bouygues v zvezi s prihodnjimi poslovnimi načrti uveljavila svojo odločitev v upravnem odboru zaradi svojega odločilnega glasu] (43). Ti prihodnji poslovni načrti in proračuni pomenijo strateške odločitve združenega subjekta.

    (48)

    		 Komisija zato meni, da družba Bertelsmann ne bo izvajala skupnega nadzora nad združenim subjektom zaradi mehanizma za razpravo o prihodnjih poslovnih načrtih in proračunih združenega subjekta ter njihovo sprejetje.

    (49)

    		 Komisija torej ugotavlja, da družba Bertelsmann nima pravic veta na strateške odločitve združenega subjekta.

    (C)   Skupno izvajanje glasovalnih pravic

    (50)

    		 Kar zadeva skupščine delničarjev, družba Bertelsmann ne bo mogla nasprotovati družbi Bouygues, razen v zvezi s pridržanimi zadevami iz člena 2.1.4 delničarskega sporazuma (obravnavanimi v točkah (42)–(44) zgoraj).

    (51)

    		 Vendar ima družba Bertelsmann v zvezi z upravnim odborom poleg pridržanih zadev, določenih v členu 2.1.4 delničarskega sporazuma, in imenovanja izvršnega direktorja združenega subjekta (obravnavanih v točkah (42)–(46) zgoraj) pravico, da nasprotuje vsaki odločitvi, za katero meni, da je nezakonita ali neskladna s poslovnim interesom združenega subjekta (člen 2.1.2 delničarskega sporazuma).

    (52)

    		 Za izjemo glede poslovnega interesa iz člena 2.1.2 delničarskega sporazuma ne veljajo posebni pogoji. Vendar, kot je pojasnila družba Bouygues, (i) je izjema glede poslovnega interesa običajna in ni specifična za avdiovizualni sektor; (ii) uporabljala naj bi se le v izjemnih primerih; (iii) njen cilj je preprečiti osebno civilno in/ali kazensko odgovornost članov upravnega odbora, ki jih imenuje družba Bertelsmann (44). Komisija zato meni, da je stvarno področje uporabe izjeme glede poslovnega interesa omejeno.

    (53)

    		 Iz tega sledi, da družba Bertelsmann ne bo mogla de jure odločilno vplivati na združeni subjekt pod pogoji delničarskega sporazuma. Vendar mora Komisija oceniti, ali bi lahko skupno izvajanje glasovalnih pravic obstajalo tudi de facto.

    (54)

    		 Komisija ugotavlja, da ima družba Bertelsmann strokovno znanje v avdiovizualnem sektorju, ki presega dejavnosti združenega subjekta. Poleg tega, čeprav družba Bertelsmann ne more vsiliti svojega stališča, se bosta morali družbi Bouygues in Bertelsmann pred vsako sejo upravnega odbora ali generalno skupščino združenega subjekta poskušati dogovoriti o skupnem stališču glede glasovanja. Glede na to se lahko družbi Bouygues in Bertelsmann v organih odločanja združenega subjekta obnašata kot en sam subjekt. Poleg tega bo prvi izvršni direktor združenega subjekta še naprej imel več vlog v družbi Bertelsmann (45).

    (55)

    		 Vendar Komisija ugotavlja, da ima družba Bouygues svoje znanje v avdiovizualnem sektorju in v zvezi s tem ne bo odvisna od družbe Bertelsmann. Poleg tega družba Bertelsmann ne bo imela pomembnih poslovnih odnosov z združenim subjektom (46). Nazadnje, družba Bouygues ohranja pravico, da izvršnega direktorja odstrani iz združenega subjekta, ne da bi ji družba Bertelsmann lahko nasprotovala.

    (56)

    		 Iz tega sledi, da ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval obstoj močnega skupnega interesa družb Bouygues in Bertelsmann.

    (57)

    		 Ker takega skupnega interesa ni, Komisija meni, da morebitni pojav prenosa zavezništev med manjšinskimi delničarji običajno izključuje predpostavko o de facto skupnem nadzoru. V obravnavanem primeru Komisija ugotavlja, da je mogoče, da bodo družba Bouygues in drugi manjšinski delničarji morda glasovali v nasprotju s stališčem družbe Bertelsmann, tako v upravnem odboru kot tudi na skupščini delničarjev.

    (58)

    		 Poleg tega Komisija ugotavlja, da mora družba Bertelsmann v primeru nesoglasja med družbama Bouygues in Bertelsmann ohraniti svoje deleže samo v obdobju vezanosti ([trajanje obdobja vezanosti]). Ob koncu tega obdobja bo lahko družba Bertelsmann prodala svoje delnice s tem, da bo družbi Bouygues podelila predkupno pravico za [znesek deležev] delnic. Preostale delnice se lahko prosto prodajo [če izbira kupca ne vzbuja pomislekov glede konkurence]. Tako Komisija meni, da morebitno nesoglasje ne bi vplivalo na obstoj združenega subjekta.

    (59)

    		 Komisija torej ugotavlja, da sporazuma in delničarski sporazum ne vodijo do de facto skupnega izvajanja glasovalnih pravic v združenem subjektu.

    (D)   Obstoj odločilnega glasu

    (60)

    		 Vsekakor točka 82 prečiščenega obvestila o pravni pristojnosti določa, da obstoj skupnega nadzora pomeni, da ena od matičnih družb nima odločilnega glasu, saj bi to privedlo do izključnega nadzora družbe z odločilnim glasom.

    (61)

    		 V obravnavanem primeru bo družba Bouygues nadzorovala polovico upravnega odbora, vključno z izvršnim direktorjem (47), ki bo imel odločilni glas. V tem smislu se glas družbe Bertelsmann ne zdi potreben za sprejetje stališča družbe Bouygues v upravnem odboru, razen če gre za pridržane zadeve v smislu člena 2.1.4 delničarskega sporazuma (ki ne omogočajo skupnega nadzora). Podobno bo lahko družba Bertelsmann na skupščini delničarjev nasprotovala stališču družbe Bouygues le glede pridržanih zadev v smislu člena 2.1.4 delničarskega sporazuma (ki ne omogočajo skupnega nadzora).

    (62)

    		 Družba Bertelsmann zato zaradi odločilnega glasu družbe Bouygues ne bo imela skupnega nadzora nad združenim subjektom.

    (E)   Izključni nadzor nad združenim subjektom

    (63)

    		 Kot je navedeno zgoraj, Komisija ugotavlja, da bo imela družba Bouygues pooblastilo za imenovanje polovice članov upravnega odbora združenega subjekta. Zaradi določb francoskega trgovinskega zakonika (48) bo imel izvršni direktor združenega subjekta, ki ga bo imenovala družba Bouygues, v primeru mrtve točke odločilni glas. V tem smislu bo lahko družba Bouygues vsilila svoje odločitve upravnemu odboru združenega subjekta. Komisija ugotavlja, da te pravice družbi Bouygues omogočajo izključni nadzor nad združenim subjektom.

    (64)

    		 Poleg tega bo morala družba Bertelsmann v skladu z določbami člena 2.5 delničarskega sporazuma, razen v zadevah, pridržanih v smislu člena 2.1.4 delničarskega sporazuma (ki ne omogočajo skupnega nadzora), na skupščinah delničarjev glasovati enako kot družba Bouygues. Tako bo družba Bouygues dejansko nadzorovala približno 46 % glasovalnih pravic na skupščini delničarjev združenega subjekta. Glede na pretekle konsolidirane statistične podatke, ki jih je predstavila družba Bouygues, to predstavlja več kot polovico glasovalnih pravic, ki so dejansko zastopane na skupščinah delničarjev (49). Zato Komisija ugotavlja, da bo družba Bouygues izvajala tudi de facto izključni nadzor nad združenim subjektom. V spodnji preglednici so prikazani pretekli konsolidirani statistični podatki o stopnji udeležbe na skupščinah delničarjev družb TF1 in M6 od leta 2019.

    Preglednica 1

    Pretekli konsolidirani statistični podatki o stopnji udeležbe na skupščinah delničarjev družb TF1 in M6

    Leto

    Konsolidirana stopnja udeležbe

    Ocenjena stopnja deleža družbe Bouygues

    Delež družbe Bouygues glede na skupno konsolidirano stopnjo udeležbe

    2021

    […] %

    46  %

    [več kot polovica] %

    2020

    […] %

    46  %

    [več kot polovica] %

    2019

    […] %

    46  %

    [več kot polovica] %

    Vir:

    		odgovor družbe Bouygues na zahtevo po informacijah 1, vprašanje 3.

    (65)

    		 Komisija zato meni, da bo imela družba Bouygues izključni nadzor nad združenim subjektom, in sicer tako s pravnega kot tudi z dejanskega vidika.

    (F)   Sklepna ugotovitev o naravi nadzora nad združenim subjektom

    (66)

    		 Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija meni, da bo združeni subjekt pod izključnim nadzorom družbe Bouygues.

    3.3.2.   Sklepna ugotovitev o podjetjih, udeleženih v transakciji

    (67)

    		 Komisija meni, da sta zaradi izključne narave nadzora družbe Bouygues nad združenim subjektom podjetji, udeleženi v transakciji, družba Bouygues (vključno z družbo TF1) kot prevzemno podjetje in družba M6 kot ciljno podjetje.

    3.4.   Sklepna ugotovitev o razsežnosti EU pri transakciji

    (68)

    		 Ker družbi Bouygues in M6 ustvarita več kot dve tretjini svojega prometa v Franciji, Komisija meni, da transakcija ne pomeni koncentracije z razsežnostjo Unije.

    4.   SKLEPNA UGOTOVITEV

    (69)

    		 Komisija ni pristojna za oceno transakcije.

    (70)

    		 Ta sklep se uradno sporoči družbi Mediaset in objavi v Uradnem listu, razen zaupnih informacij ali poslovnih skrivnosti.

    (1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o združitvah). Z učinkom od 1. decembra 2009 so bile s Pogodbo o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) uvedene nekatere spremembe, na primer nadomestitev izraza „Skupnost“ z izrazom „Unija“ in izraza „skupni trg“ z izrazom „notranji trg“. V tem sklepu se uporablja terminologija iz PDEU.

    (2)  Prečiščeno obvestilo Komisije o pravni pristojnosti v okviru uredbe o združitvi, UL C 95, 16.4.2008, stran 1, točka 129 (v nadaljnjem besedilu: prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti).

    (3)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 134.

    (4)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 139.

    (5)  Glej analizo organa ADLC o uporabi uredbe o združitvah za transakcijo z dne 3. decembra 2021, str. 7, in stališča družbe Bouygues, Priloga 1, str. 7.

    (6)  Poziv k ukrepanju, str. 2–5.

    (7)  Vključno z družbo M6.

    (8)  Prvi izvršni direktor združenega subjekta bo Nicolas de Tavernost, sedanji predsednik družbe M6.

    (9)  Poziv k ukrepanju, str. 3.

    (10)  Poziv k ukrepanju, str. 3.

    (11)  Poziv k ukrepanju, str. 3.

    (12)  Poziv k ukrepanju, str. 3.

    (13)  Poziv k ukrepanju, str. 3.

    (14)  Poziv k ukrepanju, str. 3 in 4.

    (15)  Poziv k ukrepanju, str. 4.

    (16)  Glej analizo uporabe uredbe o združitvah za transakcijo z dne 3. decembra 2021, str. 7, in odgovor družbe Bouygues na zahtevo Komisije po stališčih (v nadaljnjem besedilu: stališča družbe Bouygues), Priloga 1, str. 4.

    (17)  Stališča družbe Bouygues, Priloga 1, str. 3.

    (18)  Stališča družbe Bouygues, Priloga 1, str. 6.

    (19)  Stališča družbe Bouygues, Priloga 1, str. 7.

    (20)  Stališča družbe Bouygues, Priloga 1, str. 7.

    (21)  Stališča družbe Bouygues, Priloga 1, str. 4.

    (22)  Stališča družbe Bouygues, Priloga 1, str. 7 in 8.

    (23)  Stališča družbe Bouygues, Priloga 1, str. 9.

    (24)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 62.

    (25)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 65.

    (26)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 74.

    (27)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točke 74–76.

    (28)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 82.

    (29)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 82.

    (30)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 82.

    (31)  Ta obveznost ne velja za neodvisne člane upravnega odbora, ki jih predlaga družba Bouygues ali družba Bertelsmann.

    (32)  Francoski trgovinski zakonik, člen L.225-37.

    (33)  Družba Bouygues potrjuje, da je družba TF1 od leta 2011 te pragove presegla le trikrat, družba M6 pa jih ni nikoli presegla. Poleg tega je družba Bouygues v odgovor na zahtevo po informacijah 1 potrdila, da, kjer je to ustrezno, konsolidacija preteklih podatkov med skupinama TF1 in M6 ne privede do nikakršnega dodatnega preseganja pragov iz člena 2.1.4 (glej zahtevo po informacijah 1, odgovor na vprašanje 2 in prilogo). Komisija zato meni, da so pragovi dovolj visoki, da družbi Bertelsmann ne dajejo veta na strateške odločitve združenega subjekta.

    (34)  Delničarski sporazum, člen 2.3.

    (35)  Člen 3.2 delničarskega sporazuma določa, da mora družba Bertelsmann, razen izjemoma, obdržati svoje deleže v združenem subjektu za [določeno obdobje] (v nadaljnjem besedilu: obdobje vezanosti).

    (36)  Delničarski sporazum, člen 2.3.

    (37)  Delničarski sporazum, člen 2.1.2.

    (38)  Delničarski sporazum, člen 2.3.

    (39)  Delničarski sporazum, člen 2.2.1.

    (40)  Delničarski sporazum, člen 2.2.1. Poleg tega je družba Bouygues v svojem odgovoru na zahtevo po informacijah 1 potrdila, da sporazuma družbi Bouygues omogočata, da kratkoročno spremeni poslovni načrt in prekliče prvi proračun (glej zahtevo po informacijah 1, odgovor na vprašanje 5(b)).

    (41)  Delničarski sporazum, člen 2.1.2.

    (42)  Delničarski sporazum, člen 2.2.1.

    (43)  Glej v nadaljevanju, točka (61).

    (44)  Glej zahtevo po informacijah 1, odgovor na vprašanje 1.

    (45)  Poziv k ukrepanju, str. 3.

    (46)  Družba Bouygues je v odgovoru na zahtevo po informacijah 1 potrdila, da naj bi odnosi znotraj skupine med družbama M6 in Bertelsmann prenehali (glej zahtevo po informacijah 1, odgovor na vprašanje 4(b)). Vendar družba Bouygues poudarja, da bi lahko združeni subjekt tako kot vsako drugo podjetje pod tržnimi pogoji pridobival vsebine ali storitve od hčerinskih družb družbe Bertelsmann.

    (47)  Splošno sodišče Evropske unije je že razsodilo, da bodo za namene uredbe o združitvah neodvisni predstavniki, ki jih imenuje delničar, neizogibno upoštevali stališča osebe, ki jih je imenovala (glej sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 23. februarja 2006, Cementbouw Handel & Industrie/Komisija, T-282/02, točka 74). Ker ni dokazov o nasprotnem, Komisija meni, da bosta dva neodvisna člana upravnega odbora združenega subjekta, ki ju je imenovala družba Bouygues, delovala v skladu z interesi družbe Bouygues.

    (48)  Francoski trgovinski zakonik, člen L.225-37.

    (49)  Glej zahtevo po informacijah 1, odgovor na vprašanje 3.

    23.1.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 23/19

    Obvestilo o uporabi sistema registriranih izvoznikov Evropske unije s strani Slonokoščene obale in Madagaskarja na podlagi Vmesnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Slonokoščeno obalo oziroma Začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Južno Afriko

    (2023/C 23/04)

    To obvestilo se izda v vednost carinskim organom, uvoznikom in gospodarskim subjektom, ki sodelujejo pri uvozu izdelkov s poreklom iz:

    —

    Slonokoščene obale na podlagi Vmesnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Slonokoščeno obalo (v nadaljnjem besedilu: vmesni SGP) ter

    —

    Madagaskarja na podlagi Začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU ter Vzhodno in Južno Afriko (v nadaljnjem besedilu: začasni SGP EU-ESA) v Evropsko unijo.

    Slonokoščena obala je kot dopolnitev obvestila 2022/C 452/06 z dne 29. novembra 2022 uradno obvestila Evropsko komisijo, da so v skladu z okrožnico št. 2226/MBPE/DGD z dne 16. novembra 2022 izvozniki iz Slonokoščene obale registrirani v sistemu registriranih izvoznikov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sistem REX). Zato so izdelki s poreklom iz Slonokoščene obale od 2. decembra 2022 pri uvozu v EU upravičeni do preferencialne tarifne obravnave na podlagi vmesnega SGP samo ob predložitvi izjave o poreklu, ki jo v skladu s členom 21 Protokola št. 1 sestavi:

    (i)

    izvoznik iz Slonokoščene obale, registriran v sistemu REX, ali

    (ii)

    kateri koli izvoznik iz Slonokoščene obale za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

    Po uradnem obvestilu Madagaskarja Odboru za carinsko sodelovanje iz začasnega SGP EU-ESA, s katerim se aktivira člen 18(3) Protokola 1 k začasnemu SGP EU-ESA (1), in brez poseganja v izjeme iz člena 18(2) in člena 29 Protokola 1 so izdelki s poreklom z Madagaskarja od 1. januarja 2023 ob uvozu v EU upravičeni do preferencialne tarifne obravnave na podlagi začasnega SGP EU-ESA samo ob predložitvi izjave na računu, ki jo v skladu s členom 23 Protokola 1 sestavi:

    (i)

    izvoznik z Madagaskarja, registriran v sistemu REX, ali

    (ii)

    kateri koli izvoznik z Madagaskarja za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

    Od tega datuma se za uvoz izdelkov s poreklom z Madagaskarja v EU prenehata uporabljati odstavka 1(a) in (b) člena 18.

    (1)  Kakor je bil spremenjen s Sklepom Odbora SGP EU-ESA št. 1/2020 z dne 14. januarja 2020.

    V Objave

    POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

    Evropska komisija

    23.1.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 23/20

    Predhodna priglasitev koncentracije

    (Zadeva M.10959 – SATS / TEMASEK / PH 243WFS)

    (Besedilo velja za EGP)

    (2023/C 23/05)

    1.   

    Komisija je 16. januarja 2023 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

    Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

    —

    WFS Global Holdings S.A.S. („WFS“, Francija),

    —

    SATS Ltd („SATS“, Singapur), ki ga obvladuje podjetje Temasek Holdings (Private) Limited („Temasek“, Singapur).

    Podjetje SATS bo prek podjetja SATS International SAS pridobilo v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem WFS.

    Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

    2.   

    Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

    —

    podjetje WFS zagotavlja predvsem storitve pretovarjanja (vključno s skladiščenjem in hrambo tovora, storitvami, povezanimi s tovorom, globalnimi logističnimi storitvami za letalski prevoz tovora in storitvami za upravljanje infrastrukture, povezane s tovorom). Poleg tega WFS zagotavlja storitve zemeljske oskrbe (vključno z oskrbo na ploščadi, storitvami, povezanimi s prtljago, ter potniškimi storitvami) ter, zunaj EGP, tehnične in vzdrževalne storitve za letališko opremo in opremo za infrastrukturo za gorivo v Severni Ameriki,

    —

    podjetje SATS zagotavlja storitve zemeljske oskrbe, pretovarjanja in druge storitve, povezane z letalstvom, predvsem v Aziji. Končno ga obvladuje investicijsko podjetje Temasek, ki je dejavno predvsem v Singapurju in preostali Aziji. Njegove naložbe zajemajo več panog, vključno s finančnimi storitvami, prometom in industrijo, telekomunikacijami, mediji in tehnologijo, potrošniškim sektorjem in nepremičninami itd. Temasek obvladuje tudi Singapore Airlines, letalsko družbo, ki zagotavlja storitve zračnega potniškega in tovornega prometa, storitve potniške čakalnice na letališču ter tehnične in vzdrževalne storitve in storitve popravil, ter podjetje Gategroup, ki med drugim zagotavlja postrežbo med letom, maloprodajne storitve na letalih, opremo za postrežbo med letom ter s tem povezane storitve, storitve potniške čakalnice na letališču in maloprodajne storitve na letališčih.

    3.   

    Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

    4.   

    Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

    Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

    M.10959 – SATS / TEMASEK / PH 243WFS

    Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

    e-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

    faks +32 22964301

    poštni naslov:

    European Commission

    Directorate-General for Competition

    Merger Registry

    1049 Bruxelles/Brussel

    BELGIQUE/BELGIË

    (1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

    DRUGI AKTI

    Evropska komisija

    23.1.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 23/22

    Objava vloge za spremembo tradicionalnega izraza v vinskem sektorju v skladu s členom 28(3) in členom 34 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo „Landwein“, „Qualitätswein“, „Kabinett/Kabinettwein“, „Spätlese/Spätlesewein“, „Auslese/Auslesewein“, „Strohwein“, „Schilfwein“, „Eiswein“, „Ausbruch/Ausbruchwein“, „Trockenbeerenauslese“, „Beerenauslese/Beerenauslesewein“

    (2023/C 23/06)

    Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo v skladu s členom 22(1) in členom 27(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/34 (1). Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v dveh mesecih po dnevu te objave.

    Vloga za spremembo tradicionalnega izraza

    „Landwein“, „Qualitätswein“, „Kabinett/Kabinettwein“, „Spätlese/Spätlesewein“, „Auslese/Auslesewein“, „Strohwein“, „Schilfwein“, „Eiswein“, „Ausbruch/Ausbruchwein“, „Trockenbeerenauslese“, „Beerenauslese/Beerenauslesewein“

    Datum prejema: 21. julij 2022

    Število strani (vključno s to stranjo): 3

    Jezik vloge za spremembo: nemščina

    Številka dokumentacije: Ares(2022) 5310562

    Tradicionalni izrazi, za katere se zahteva sprememba: „Landwein“, „Qualitätswein“, „Kabinett/Kabinettwein“, „Spätlese/Spätlesewein“, „Auslese/Auslesewein“, „Strohwein“, „Schilfwein“, „Eiswein“, „Ausbruch/Ausbruchwein“, „Trockenbeerenauslese“, „Beerenauslese/Beerenauslesewein“

    Vložnik: Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Regionen und Wasserwirtschaft

    Polni naslov (ulica in hišna številka, kraj in poštna številka, država):

    Stubenring 1

    1010 Dunaj

    Avstrija

    Državljanstvo: avstrijsko

    Telefon, faks, e-naslov:

    tel. +43 171100602840

    e-naslov: abt-27@bml.gv.at

    Opis spremembe: največji donos na hektar je bil črtan iz opredelitve zgoraj navedenih tradicionalnih izrazov.

    Obrazložitev razlogov za spremembo: Avstrija z avstrijskim zakonom o vinu z dne 17. novembra 2009 (2) ščiti tradicionalne izraze „Landwein“, „Qualitätswein“, „Kabinett/Kabinettwein“, „Spätlese/Spätlesewein“, „Auslese/Auslesewein“, „Strohwein“, „Schilfwein“, „Eiswein“, „Ausbruch/Ausbruchwein“, „Trockenbeerenauslese“ in „Beerenauslese/Beerenauslesewein“. Ti izrazi največji donos trenutno določajo na 9 000 kg/ha. Vendar se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo le v povezavi z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, za katero mora biti v specifikacijah proizvoda že določen največji donos. Zato je primerno največji donos iz opredelitve zgoraj navedenih tradicionalnih izrazov črtati.

    Ime podpisnika: Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Regionen und Wasserwirtschaft

    (1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 46.

    (2)  Bundesgesetz über den Verkehr mit Wein und Obstwein (Weingesetz 2009).

    23.1.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 23/24

    Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

    (2023/C 23/07)

    Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s členom 6(2), tretji pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1)

    Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v zbirki podatkov Komisije eAmbrosia

    ENOTNI DOKUMENT

    „MANTECADAS DE ASTORGA“

    EU št.: PGI-ES-0311-AM01 – 19. februar 2021

    ZOP ( ) ZGO (X)

    1.   Ime

    „Mantecadas de Astorga“

    2.   Država članica ali tretja država

    Španija

    3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

    3.1.    Vrsta proizvoda

    Razred 2.3 Kruh, fino pecivo, slaščice, keksi in drugi pekovski izdelki

    3.2.    Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

    „Mantecadas de Astorga“ je slaščičarski proizvod, proizveden s peko zmesi, pripravljene iz naslednjih osnovnih sestavin: večnamenska pšenična moka, kokošja jajca, maslo iz kravjega mleka, mast in sladkor.

    Imeti mora naslednje morfološke, organoleptične in fizikalno-kemijske lastnosti:

    a)

    Morfološke lastnosti

    Proizvod mantecadas se vedno izdeluje v malih, odprtih papirnatih kalupih kvadratne oblike s prepognjenimi stranicami.

    Pri peki zmes vzhaja in nastane zaobljena oblika brez ostrih robov, ki se preliva čez zgornji rob kalupa, pri čemer nastane učinek kapljanja, znan kot lágrima de la mantecada (solza mantecada). Ta del proizvoda je lahko temno rjav, nikoli pa ne sme biti zažgan.

    Spodnji del kalupa mora biti rahlo rjav, ne sme pa biti zažgan.

    Po pečenju mora vsak proizvod mantecada v svojem kalupu tehtati med 25 in 30 g.

    b)

    Organoleptične lastnosti

    Vrh proizvoda mora biti čvrst, zlatorjav in zaobljen, na površini pa morajo biti vidna zrna sladkorja.

    Proizvod mora biti takšen, da se zlahka odstrani iz kalupa, v katerem lahko ostane nekaj temnorjavih drobtin, na katerih ne sme biti sledov maščobe.

    Notranjost kolačka mora imeti mehko in biskvitno teksturo.

    Barva sredice lahko sega od svetlo bež do rumenih odtenkov, odvisno od barve uporabljenega masla in jajc.

    Okus je pretežno sladek, z močnim okusom ter aromo masla in jajc; sladkor na površini mora biti med uživanjem zaznaven. Maščobna komponenta proizvoda mantecada v ustih ustvari občutek sočnosti, zaradi česar se zdi proizvod še bolj puhast. Notranjost proizvoda v ustih deluje mehko in gladko.

    c)

    Fizikalno-kemijske lastnosti

    —

    vsebnost vlage: najmanj 13 % in največ 19 %

    —

    beljakovine: najmanj 6 %

    —

    maščobe: najmanj 20 % in največ 27 %

    —

    ogljikovi hidrati (glukoza): najmanj 45 %

    —

    pepel: največ 1,70 %

    —

    vodna aktivnost (aw): najmanj 0,7 in največ 0,9

    3.3.    Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

    Proizvod „Mantecadas de Astorga“ se proizvaja izključno iz naslednjih sestavin v navedenih deležih: večnamenska pšenična moka z vsebnostjo med 100 in 150 ergov in razmerjem P/L med 0,28 in 0,60 (30 % [± 4 %]), kokošja jajca v lupini ali pasterizirana (23 % [± 3 %]), maščoba (23 % [± 3 %]) v obliki masla iz mleka in mast (6–7,8 %]) in sladkor v obliki belega sladkorja (20 % [± 4 %]). Poljubno se lahko dodajo druge sestavine v majhnih količinah, kot so med, glukozni sirup, dekstroza, invertni sladkor ali druge, različne vrste sladkorja (največ 3 % skupne količine sladkorja); pa tudi okus masla, vlažila, sredstva za vzhajanje, emulgatorji in dovoljeni konzervansi.

    3.4.    Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

    Vse faze proizvodnje, in sicer vtepanje zraka v maščobo, stepanje jajc in sladkorja, priprava zmesi, zlivanje v kalupe, posipanje sladkorja po površini in pečenje, potekajo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

    3.5.    Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

    Proizvod mora biti pakiran v istem (registriranem) obratu, v katerem je proizveden, v lesenih zabojih, pločevinkah ali kartonskih škatlah, bodisi predpakiran ali pakiran v razsutem stanju v plastične vrečke. Embalaža je lahko zaprta na več različnih načinov.

    3.6.    Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

    Vsa embalaža, v kateri se proizvod odpremi za prodajo, mora biti označena z oštevilčeno certifikacijsko oznako, ki mora vsebovati oznako ZGO EU in ime „Mantecadas de Astorga“ skupaj z logotipom ZGO.

    Pakirnica mora s temi etiketami označiti proizvode tako, da jih ni mogoče ponovno uporabiti.

    Logotip ZGO je:

    Image 1

    4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

    Proizvod z zaščiteno geografsko označbo „Mantecadas de Astorga“ se proizvaja in pakira v naslednjih občinah pokrajine Leon:

    Astorga, Brazuelo, San Justo de la Vega in Valderrey.

    5.   Povezava z geografskim območjem

    Vloga za zaščito proizvoda „Mantecadas de Astorga“ je bila vložena zaradi njegovega slovesa, ki temelji na posebni metodi proizvodnje in tradicionalnem receptu, ki sta značilna za opredeljeno geografsko območje in se uporabljata še danes.

    K njegovi priljubljenosti je zelo prispeval človeški dejavnik, in sicer delo cajilleras (izdelovalk kalupov). Te ženske so izdelovale cajillas, papirnate kalupe, v katerih so se kolački mantecadas običajno pekli. V starem mestu Astorga, obdanem z obzidjem, so ti proizvodi upodobljeni na stenski slikariji iz leta 2016 – ki je kopija fotografije, posnete leta 1927 – pri kateri se vsi obiskovalci ustavijo in fotografirajo. To je dokaz o močni povezavi med kolački mantecadas in mestom.

    Značilnosti proizvoda so tudi posledica njegovega geografskega porekla, kot je posebno lokalno znanje, kar pomeni, da se tradicionalni recept še vedno uporablja. Uporaba masla iz kravjega mleka je najznačilnejši vidik proizvodnje kolačkov mantecadas, po čemer se ti razlikujejo od drugih vrst španskih biskvitnih peciv (bollos, bizcochos in magdalenas), ki so običajno proizvedeni z drugimi maščobami in/ali olji, zato je proizvod rumene barve ter ima značilen vonj po maslu.

    Pomemben je tudi recept, ki se razlikuje po tem, ali ima več jajc in masla, ter posebnem znanju vsakega peka o sestavi in načinu priprave, ki se je do danes prenašal iz roda v rod.

    Končna edinstvena značilnost sta brizganje mešanice v kalupe in peka pri zmerni temperaturi, da se zmes lahko prelije in oblikuje „solzico mantecada“.

    Nedavni sklici na sloves proizvoda „Mantecadas de Astorga“ vključujejo:

    15. julija 2021 je bilo na programu España Directo RTVE (Radiotelevisión Española) predvajano poročilo o kolačkih mantecadas, v katerem so bili opisani kot slaščica, ki je leonskemu mestu Astorga prinesla prepoznavnost na mednarodni ravni, prikazan pa je bil tudi postopek priprave po receptu, ki je starejši od 200 let in se še vedno uporablja (https://www.rtve.es)/.

    Beseda o slovesu kolačkov mantecadas iz Leona je tekla tudi v članku z naslovom Por qué León debería ser Capital Gastronómica 2018 v časopisu Condé Nast Traveler, ki je bil objavljen 13. oktobra 2017 in v katerem je bil slavljen Leon: „ker od tod prihajajo botillo del Bierzo, cecina de León, lechazo, ternera del Bierzo, mantecadas de Astorga, […]“.

    Treba je opozoriti, da je proizvod naveden v različnih uradnih katalogih kakovostnih živil, kot sta Inventario Español de Productos Tradicionales [Španski inventar tradicionalnih proizvodov], ki ga je leta 1996 objavilo špansko ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano, in Inventario de Productos Agroalimentarios de Calidad de Castilla y León [Inventar visokokakovostnih živilskih proizvodov Kastilje in Leona], ki ga je objavila vlada avtonomne skupnosti Kastilja in Leon (2001).

    Leta 2006 je Correos, španski ponudnik univerzalnih poštnih storitev, izdal poštni žig ob drugi obletnici podelitve statusa ZGO „Mantecadas de Astorga“, na katerem sta logotip in oznaka tega proizvoda.

    Obstajajo številne zgodovinske omembe proizvoda „Mantecadas de Astorga“.

    Prvi bibliografska navedba sega v 18. stoletje in iz nje je razvidno, da bi bil lahko eden od možnih virov recepta za proizvod „Mantecadas de Astorga“ Juan de la Mata, „dvorni slaščičar iz Matalaville iz občine Sil de Arriba, Montañas in kraljestva Leon ter škofije Oviedo“, saj je António Martín leta 1747 v Madridu objavil recept v svoji knjigi Arte de Repostería [Umetnost slaščičarstva]. Novejšo izdajo je leta 1992 objavila založniška hiša La Olmeda, Burgos.

    V zapisih iz leta 1805, shranjenih v arhivih škofije Astorga, je proizvod „Mantecadas de Astorga“ opisan kot slaščica, ki se uživa ob božiču ter ki sta jo izdelala slaščičarja Máximo Matheo in Francisco Calbo.

    Obstajajo številne navedbe, iz katerih je razvidno, da je recept ustvarila nuna iz samostana Sancti Spiritus iz Astorge, ki je pozneje samostan zapustila in popularizirala proizvod. Po nekaterih različicah bi lahko to bila María Josefa Gonzáles Prieto, ki se je 9. novembra 1851 poročila s Tomásom Rubiom.

    V delu Diccionario Doméstico. Tesoro de las familias o Repertorio Universal de Conocimientos útiles [Slovar gospodinjstva, Družinski tezaver in zbirka uporabnega znanja], Don Balbino Cortés y Morales (1876) je recept za „Mantecadas de Astorga“, v katerem je proizvod opisan kot znamenita slaščica.

    Leta 1891 je v delu Bailly-Bailliere Almanac, v katerem je na strani 1495 govor o mestu Astorga, omenjeno, da je v tem mestu 12 tovarn, ki proizvajajo kolačke mantecadas.

    V delu Riera Almanac iz leta 1901 je na strani 1167 navedba, da je v mestu Astorga 11 tovarn, ki proizvajajo kolačke mantecadas.

    V novem delu Bailly-Bailliere Almanac iz leta 1916 je na strani 3179 navedeno, da je v mestu Astorga devet proizvajalcev proizvoda mantecada, navedeni pa so celo tudi oglasi za dva od teh proizvajalcev. O mestu Astorga je navedeno, da je mesto „znano po proizvodnji čokolade in kolačkov mantecadas“.

    Po navedbah mestne gospodarske zbornice so španske železnice (železniško prevozno podjetje za severno in zahodno Španijo) leta 1930 prevozile 188 710 kg proizvoda „Mantecadas de Astorga“.

    Benito Pérez Galdós (1843–1920) v enem svojih najbolj znanih romanov Fortunata y Jacinta (1886–87) omenja Mantecadas de Astorga in La Maragaterío:

     

    „[…] Pred Jacinto so bili sodčki oljk, naloženi v piramide, ki so segale do prvega nadstropja, oltarčki iz škatlic z marcipanom, trofeje iz rozin in slavoloki, obdani z grozdi datljev. […] Malo dlje so bili kolački mantecadas iz Astorge, ki jih je blagoslovila njegova svetost Pij IX.[…]“

     

    „[…] Don Pedro Manuel de Jáuregui […]. Domačin iz province Leon je prejel več zabojev jajc in drugih perutninskih proizvodov. […] Ob božiču je Jáuregui prejel tudi pošiljko kolačkov mantecadas iz Astorge in vsi prodajni zastopniki iz La Maragateríe, ki so bili v Madridu, so se oglasili pri njem doma, da so oddali naročila in jih plačali. […]“

    Sklic na objavo specifikacije proizvoda

    https://www.itacyl.es/documents/20143/342640/1_%2830-09-20%29+3+-+Pliego+Mant++Modif.pdf/4cf68d91-ad5e-f535-f31f-1a901b22ee85?t=1603287920636

    (1)  UL L 179, 19.6.2014, str. 17..

    Top