TEN/781

Solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino

MNENJE

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino za lažji izvoz kmetijskih proizvodov Ukrajine in lažjo dvostransko trgovino Ukrajine z EU

[COM(2022) 217 final]

Poročevalec: Marcin NOWACKI

1.Sklepi in priporočila

1.1EESO opozarja, da je zaradi neizzvane vojaške agresije Ruske federacije na Ukrajino uničen velik del infrastrukture, morska pristanišča in morske poti pa so blokirani, kar je povzročilo kolaps ukrajinske zunanje trgovine. Zato je treba nujno poiskati alternativne trgovinske poti po cestnih in železniških povezavah med EU in Ukrajino.

1.2EESO poziva države članice, Komisijo in Svet, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje carinskih postopkov na mejnih prehodih, in sicer naj okrepijo sodelovanje med uradniki držav EU in Ukrajine ter povečajo njihovo število. S temi ukrepi bi bilo treba nadaljevati trende, ki so že prisotni v nekaterih državah članicah; Poljska, na primer, je na mejnih prehodih Korczowa-Krakowiec in Dorohusk-Jagodzin odprla posebne pasove za tovorni promet. Opozoriti je treba tudi, da je za izboljšanje carinskih postopkov potrebno sodelovanje med državami EU in Ukrajino, med drugim bi jih morale pristojne službe izvajati sočasno. Pri tem je treba upoštevati vse postopke tako držav članic EU kot Ukrajine.

1.3Opozoriti je treba na eno od zadnjih ključnih prizadevanj za povečanje trgovine po kopnem, in sicer podpis dveh sporazumov med EU, Ukrajino in Moldavijo za liberalizacijo cestnega prevoza ukrajinskega blaga v EU prek Moldavije. Sporazumi o cestnem prevozu bodo prispevali k tem prizadevanjem, saj bodo olajšali cestni prevoz blaga med EU, Ukrajino in Moldavijo, kar bo ukrajinskim, moldavskim in evropskim prevoznikom omogočilo tranzit čez njihova ozemlja in delovanje na njihovih ozemljih, ne da bi jim bilo treba za to pridobiti dovoljenja. Sporazum med EU in Ukrajino določa tudi priznavanje ukrajinskih vozniških dovoljenj in potrdil o poklicnih kvalifikacijah 1 .

1.4EESO opozarja na nujnost naložb v infrastrukturo, da se poveča število mejnih prehodov in omogoči trgovanje po železnici. Te naložbe je mogoče izvesti le s pomočjo iz evropskih sredstev. Za povečanje obsega prevoza so potrebni podpora naložbenega procesa, zagotovitev plačilnih jamstev in zavarovanje za podjetja, ki sodelujejo pri prevozu blaga med EU ter Ukrajino.

1.5EESO opozarja, da je treba nujno tesno sodelovati z ukrajinskimi partnerji, ne le pri izvajanju naložbenega procesa in izboljšanju postopkov za prevoz blaga, temveč tudi pri omogočanju ukrajinskim delavcem, da delajo v EU. To zadeva tako vladne partnerje kot tudi socialne partnerje.

1.6EESO ugotavlja, da Evropska komisija v tem sporočilu pravilno opredeljuje velike probleme v trgovini med EU in Ukrajino ter njihove vzroke. Zaradi nenehnih oboroženih spopadov na ukrajinskem ozemlju, ki jih je sprožila popolnoma neutemeljena agresija Rusije, je uničene ogromno ukrajinske infrastrukture, njena črnomorska pristanišča pa so blokirana, zato je Ukrajina odrezana od glavnega kanala za mednarodno trgovino.

2.Ozadje

2.1To mnenje je odgovor na sporočilo Komisije z dne 12. maja 2022 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino za lažji izvoz kmetijskih proizvodov Ukrajine in lažjo dvostransko trgovino Ukrajine z EU (COM(2022) 217 final).

2.2Ena glavnih dobrin, ki jih Ukrajina proizvaja in izvaža v EU ter tudi v mnoge države v Afriki in Aziji, je hrana, predvsem žita. Ukrajina je ena največjih proizvajalk hrane in blokada njene zunanje trgovine pomeni hudo zmanjšanje oskrbe z mnogimi živilskimi proizvodi v EU ter svetu. Ukrajina in Rusija skupaj proizvedeta 10 % svetovne pšenice in predstavljata 30 % svetovne trgovine s pšenico.

2.3EESO pozdravlja predlog Evropske komisije za vzpostavitev alternativnih in optimiziranih logističnih poti – novih solidarnostnih pasov med EU in Ukrajino, ki bodo omogočili trgovino s kmetijskimi proizvodi iz Ukrajine ter dvostransko zunanjo trgovino. Poleg tega bodo Ukrajini omogočili dostop do evropskih trgovinskih poti prek morskih pristanišč, tako da bo naša vzhodna soseda lahko sodelovala v svetovni trgovini. Vendar je splošno mnenje, da lahko izvoz po kopnem nadomesti le od tretjine do polovice običajnega izvoza Ukrajine prek Črnega morja. Poleg tega so stroški prevoza po kopnem v Evropo veliko višji kot stroški izvoza z ladjami po Črnem morju. Ukrajinski izvoz je tako tudi omejen na notranji trg EU. To kmetom onemogoča priložnosti, hkrati pa niti ne pomaga nujno potrebni preskrbi s hrano v številnih afriških in azijskih državah.

2.4Odprtje varnega koridorja za žita na Črnem morju bi lahko bila dobra novica za države uvoznice hrane in ukrajinske kmete, vendar bo to treba še preizkusiti, saj je zaupanje v Rusijo nizko. Poleg tega se soočamo z obdobjem visokih cen goriva in gnojil. Velik del ukrajinskih kmetijskih zemljišč nadzoruje Rusija ali pa mu grozijo ruski napadi. Če kmeti zaradi visokih stroškov in slabe varnosti ne bodo več mogli kmetovati, bodo kmetovanje morda opustili, kar bo dodatno obremenilo mednarodno prehransko varnost, hkrati pa bodo delavci ostali brez zaposlitve. Nujno je treba najti rešitve. Ne smemo izgubljati časa.

2.5EESO ugotavlja, da Komisija pravilno opredeljuje ozka grla, tj. najbolj problematična področja, ki otežujejo trgovino med EU in Ukrajino, ter predlaga več ukrepov za odpravo teh problemov.

2.6Glavne ovire za razvoj trgovine med EU in Ukrajino so povezane z infrastrukturnimi vprašanji, zato so nujno potrebne naložbe, da bi mejni prehodi ostali pretočni in da bi bil omogočen železniški prevoz med Ukrajino ter državami članicami EU. Treba je vzpostaviti in okrepiti sodelovanje med institucijami EU, državami članicami, Ukrajino in Moldavijo, ki lahko aktivno sodeluje pri prevozu blaga.

3.Splošne ugotovitve

3.1Težko je oceniti škodo, ki jo je povzročil ruski napad na Ukrajino, zlasti ker ne vemo, kako dolgo bo vojna trajala. Kljub temu pa je treba že danes razmišljati o načrtovanju obnove Ukrajine, njenega gospodarskega razvoja in njene vključitve v gospodarski sistem Evropske unije. Pomemben korak k obnovi Ukrajine je bila konferenca, ki je potekala v Luganu 4. in 5. julija 2022. To je še toliko pomembneje, ker so se voditelji držav članic EU 23. junija 2022 odločili, da Ukrajini podelijo status države kandidatke za pristop k EU. Predlog Evropske komisije o vzpostavitvi solidarnostnih pasov za povečanje trgovine med Evropsko unijo in Ukrajino je gotovo ključen korak na poti do uresničitve tega cilja.

3.2Ukrajina ima 18 pristanišč, iz katerih se lahko blago izvaža v evropske države in druge dele sveta. Po nedavnih informacijah Ukrajine jih je 15 blokiranih. Delujejo le tri pristanišča: Reni, Izmail in Ust-Dunajsk. Rusija je poleg tega preprečila izplutje skoraj 80 tujih ladij s posadko. Po navedbah ukrajinskih virov je marca pristanišča zapustilo samo 400 000 ton tovora. Maja se je obseg pretovarjanja v pristaniščih povečal na 1,3 milijona ton 2 . Toda vse to je le kaplja v morju potreb. Upanje za povečanje pomorske trgovine zbuja sporazum, v skladu s katerim naj bi Rusija trgovskim ladjam dovolila izplutje iz ukrajinskih pristanišč. Prve ladje z ukrajinskim žitom so že zapustile pristanišče v Odesi. Poudariti je treba, da je sporazum z Rusijo krhek in da bi lahko kadar koli prišlo do ponovne popolne blokade pristanišč 3 .

3.3Ukrajina je konec koncev ena največjih proizvajalk hrane na svetu. Iz te države prihaja približno polovica svetovnega izvoza sončničnega olja, 16 % koruze in 10 % pšenice. Poleg tega je pomembna proizvajalka in izvoznica drugih žit ter živilskih proizvodov. 4 Izvoz hrane je za to državo ključen vir prihodkov, ki je leta 2021 znašal 27,7 milijarde USD. 5 Ukrajinski kmetijski proizvodi se prodajo v države jugovzhodne Azije in Bližnjega vzhoda ter afriške države. Med največjimi uvoznicami tega blaga so tudi države EU, kot so Španija, Nizozemska in Italija.

3.4Pred ruskim napadom na Ukrajino je izvoz približno dveh tretjin ukrajinskega blaga potekal po morskih poteh. Žita so se izvažala skoraj izključno po morskih poteh in tako je bilo izvoženih tudi več kot 90 % rastlinskih olj. 6 Blokada trgovinskih pristanišč ob Črnem morju neposredno vpliva na mednarodno prehransko varnost in gospodarske razmere v številnih državah po svetu.
Omejena preskrba s hrano iz Ukrajine gotovo je in bo tudi še naprej pomemben vzrok za inflacijo cen v celotni EU. Žetev je ovirala vojna, saj so ruske čete kradle pridelke na zasedenih ozemljih. Poleg tega so polagale mine na teh območjih in sežigale polja. Zaradi teh razmer je pridelek Ukrajine manjši kot v prejšnjih letih. To bi lahko skupaj s težavami pri izvozu povzročilo lakoto v številnih regijah sveta. Poleg tega se ocenjuje, da Rusija zdaj (avgust 2022) nadzoruje približno 30 % območij s proizvodnjo pšenice v Ukrajini. Stanje proizvodnje na zasedenih območjih je nejasno: kdo nadzoruje tamkajšnji pridelek in ali še lahko pride na svetovne trge? Poleg tega je bilo ob izbruhu vojne ocenjeno, da je bilo v Ukrajini zadržanih od 20 do 25 milijonov ton žita iz letine 2021.

3.5Te težave v celoti upravičujejo predloge Komisije za vzpostavitev solidarnostnih pasov. Vendar EESO poudarja, da bi moral predlog Komisije poleg ukrepov za povečanje zmogljivosti mejnih prehodov vključevati tudi ukrepe za večjo varnost naložb.

4.Posebne ugotovitve

4.1Usklajevanje dela carinskih organov držav članic EU in Ukrajine

4.1.1Skupne carinske kontrole na meji med EU in Ukrajino niso novost. Podoben mehanizem je bil uveden med evropskim prvenstvom Euro 2012, ko je poljsko-ukrajinsko mejo prestopilo več kot milijon oseb. Vendar so posebni postopki takrat veljali le za pretok oseb in ne blaga. Kljub temu je usklajevanje dela carinskih organov omogočilo povečanje zmogljivosti mejnih prehodov. Zaradi posebnih okoliščin, ki jih je povzročila invazija Rusije na Ukrajino, je razmislek o uvedbi podobnih ukrepov za pretok blaga gotovo utemeljen. Nobenega dvoma ni, da so carinske kontrole na mejnih prehodih z Ukrajino nujne, kljub temu pa priporočamo, naj jih uradniki držav članic tako EU kot Ukrajine v okviru tesnega sodelovanja in usklajevanja hkrati izvajajo na enem mestu.

4.2Povečanje zmogljivosti mejnih prehodov, rešitve na področju cestnega prevoza ter odpiranje novih mejnih prehodov in pasov za carinjenje blaga, zlasti kmetijsko-živilskih proizvodov

4.2.1Odpiranje mejnih prehodov in povečanje njihove zmogljivosti je izredno pomembno za prosto blagovno izmenjavo med državami članicami EU in Ukrajino. Ta trend se pojavlja v državah na meji z Ukrajino in ga je treba podpreti, tudi finančno z naložbami v potrebno infrastrukturo. Zato je treba povečati zmogljivosti na sedanjih mejnih prehodih, npr. s povečanjem carinskega osebja, kot tudi odpirati nove mejne prehode, zlasti za carinjenje blaga, na krajih, kjer je to mogoče. Pri tem je vredno opozoriti na primer Poljske, ki je povečala zmogljivosti za blagovno trgovino na mejnih prehodih Korczowa-Krakowiec in Dorohusk-Jagodzin. Z razširitvijo in uporabo že obstoječe infrastrukture je Poljska tako v kratkem času tudi na drugih mejnih prehodih zmanjšala čakalne dobe za carinjenje blaga.

4.2.2Opozoriti je treba, da je za trgovino z ukrajinskim žitom mogoče uporabljati morska pristanišča ne le na Poljskem, temveč tudi v baltskih državah. Železniško omrežje na Poljskem je treba uporabljati učinkovito ter ukrajinskim organom in podjetjem omogočiti uporabo pristanišč na Poljskem, v Litvi, Latviji in Estoniji. Pomembno je omeniti, da se velika količina ukrajinskega žita skladišči v skladiščih na poljsko-ukrajinski meji. To pomeni, da še vedno obstajajo ovire za trgovinsko logistiko, ki jih je treba odpraviti.

4.2.3Omeniti je treba, da Komisija predlaga tudi začetek pogajanj za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino o cestnem tovornem prometu. Po začetnem obdobju veljavnosti bi lahko veljal tako dolgo, dokler se bodo v prometni infrastrukturi in poslovanju čutili resni učinki ruskega vojaškega napada na Ukrajino. Treba pa je poudariti, da se ukrajinsko in evropsko poslovno okolje zelo razlikujeta. Zato je nujno, da kakršen koli sporazum med EU in Ukrajino vključuje načrt za zakonodajne spremembe v Ukrajini, da se tamkajšnja pravila približajo evropskim standardom, vključno s svežnjem za mobilnost. Sicer bi lahko ukrajinska prevozna podjetja imela precejšnjo konkurenčno prednost pred svojimi evropskimi partnerji, kar bi lahko privedlo do resnih gospodarskih posledic za evropski sektor prevoza.

4.2.4Komisija v ukrepu 4 poziva, naj se ukrajinske kmetijske pošiljke za izvoz prednostno razporedijo po tovornih koridorjih z najboljšimi razpoložljivimi zmogljivostmi. Ta ukrep je pomemben z upravnega vidika. Vendar je treba poudariti, da zasebna prevozna podjetja brez dodatnih ekonomskih spodbud in ustreznega zavarovanja morda ne bodo pripravljena prevzeti tveganja, povezanega s prevozom kmetijskih proizvodov. Zasebna podjetja bodo sledila načelu čim večjega dobička in čim manjšega tveganja, zato bodo morda namesto prevoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine izbrala drugo blago ali popolnoma drugo področje poslovanja.

4.2.5EESO izraža zadovoljstvo, ker Komisija utemeljeno opozarja na nujno odpravo številnih ovir, ki ukrajinskim voznikom onemogočajo delo na ozemlju EU. Skupaj z ukrajinskimi partnerji je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi se državljanom Ukrajine omogočila delo v evropskih prevoznih podjetjih in svobodno prehajanje meja. Evropska prevozna podjetja, ki poslujejo v tej regiji, se namreč soočajo s precejšnjim pomanjkanjem delavcev. Mnogi ukrajinski državljani so pred vojno delali v državah EU, vendar so se bili po izbruhu vojne prisiljeni vrniti v domovino. Trenutno ne morejo zapustiti Ukrajine in delati v EU, kar vpliva na stanje v evropskih podjetjih.

4.3Železniške povezave med EU in Ukrajino

4.3.1EESO ugotavlja, da Evropska komisija pravilno opredeljuje probleme na področju železniškega tovornega prometa. Sedanja tirna širina v EU znaša 1 435 mm, v Ukrajini pa 1 520 mm, kar pomeni, da evropski tovorni vagoni ne morejo voziti po ukrajinskih tirih in obratno. Komisija opozarja na prakso izmenjave podstavnih vozičkov vagonov, kar pa ni vedno dovolj. Poudariti je treba tudi, da so ukrajinski vagoni včasih širši od evropskih, zaradi česar ne morejo voziti po evropskih tirih.

4.3.2Komisija se v ukrepu 5 zavezuje, da bo sodelovala z državami članicami in panogo pri opredelitvi ključnih pretovornih centrov/centrov za spreminjanje tirne širine na mejah med EU in Ukrajino ter zunaj njih, da bi določila količine, ki bi jih bilo mogoče dnevno pretovoriti, za prevoz razsutega tovora in prevoz v zabojnikih. Treba je opozoriti, da bi morala EU pomagati ne le pri usklajevanju prevoza, temveč tudi pri odpremi tovora. Ukrajinska podjetja se trenutno soočajo z velikimi težavami pri vzpostavljanju novih logističnih verig (rezervacija mejnih in pristaniških terminalov, organizacija železniškega prevoza, sklepanje pogodb z ladjarskimi družbami); žita pogosto pripeljejo zgolj do meje, kar povzroča zastoje. Problem bi lahko rešili z obsežnimi povezovalnimi dejavnostmi in mehanizmi (tudi po spletu), na primer s povezovanjem ukrajinskih izvoznikov z evropskimi špediterji, logističnimi podjetji ipd.

4.3.3Za izvedbo solidarnostnih pasov je potrebnih več naložb v infrastrukturo, zlasti v železnice. Pomemben primer je razširitev evropske železniške infrastrukture znotraj predlaganega koridorja Poljska–Ukrajina–Romunija na progi Gdansk–Lublin/Przemyśl–Lvov–Černivci–Suceava–Constanța. Projekt bi lahko bil vzhodna veja novega koridorja TEN-T Baltik–Črno morje–Egejsko morje, o katerem se razpravlja v okviru ciklične revizije omrežja TEN-T. Ko bodo na Poljskem izvedene potrebne naložbe, na primer v osrednje prometno vozlišče Republike Poljske in prilagoditev hitrih železnic tovornemu prometu, bo to verjetno najhitrejša pot za prevoz blaga iz Ukrajine v baltska morska pristanišča. Izvajanje naložb v železnice v okviru omrežja TEN-T bo Moldaviji omogočilo boljšo povezavo z EU in odprtje več tovornih prometnih poti do Odese in Kišinjeva.

4.4Finančna podpora in zmanjšanje tveganja za podjetja

4.4.1Za obnovo Ukrajine so potrebne zelo velike naložbe. Med spopadi je bil uničen precejšen del infrastrukture in kmetijstva te države. Za takšne naložbe so potrebni viri financiranja in plačilna jamstva, ki zagotavljajo varnost za primer, da vlagatelj ne bi mogel plačati izvajalcu. Zato je treba predvideti evropska sredstva za podpiranje podjetnikov, ki vlagajo v Ukrajini. Zaradi visokih stroškov goriva, gnojil in zavarovanj številni kmetje ne bodo tvegali naložb. Številne kmetije na zasedenih območjih bodo ostale opuščene, kar pomeni, da ne bodo zaposlovale prebivalstva in ne bodo proizvajale hrane.

4.4.2Komisija pravilno poudarja, da lastniki vagonov v EU neradi pošiljajo svoja tirna in druga vozila v Ukrajino. V odziv na ta problem je Ukrajina sprejela vladni odlok, s katerim se je obvezala, da bo pokrila stroške škode zaradi izgubljenih vagonov/barž. Vendar odlok ne zagotavlja nadomestila za tveganje, povezano z zavarovanjem, in poleg tega ne velja za cestni promet. Evropska tirna vozila deloma že vstopajo v Ukrajino, vendar je njihovo število še omejeno. Dejansko bi bilo smiselno, da se v ta namen v sodelovanju z Ukrajino zagotovi podpora EU in da se temu instrumentu dodelijo posebna sredstva. Tveganje vojaških dejavnosti na ozemlju Ukrajine močno vpliva na pripravljenost podjetij (tudi cestnih prevoznikov), da bi sodelovala pri blagovni izmenjavi med EU in Ukrajino.

4.4.3Komisija na mnogih mestih omenja nujnost obsežnih naložb, npr. v izgradnjo železniških povezav, infrastrukturo za pretovarjanje blaga ali zmogljivosti za skladiščenje. Vendar je treba omeniti, da je glavni izziv za zasebne naložbe v infrastrukturo, povezano z žiti (terminali, dvigala, nakupi vagonov in tirnih vozil, gradnja pomolov), negotovost v času vojne in s tem povezano tveganje preobsežnih naložb. Glede na svetovno razsežnost problema so upravičeni pozivi k podpori držav in mednarodnih organizacij, da se vzpostavijo finančni instrumenti, s katerimi bi pokrili tveganje zasebnih podjetij, ki izvajajo ključne naložbe v zmogljivosti za prevoz in skladiščenje žit. Med možnimi zainteresiranimi stranmi je Evropska investicijska banka ali druge razvojne banke držav v tej regiji.

V Bruslju, 4. oktobra 2022

Baiba MILTOVIČA
predsednica strokovne skupine za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

_____________

(1)     https://transport.ec.europa.eu/news/supporting-ukrainian-exports-and-improving-connections-eu-eu-strengthens-cooperation-ukraine-and-2022-06-29_sl .

(2)     https://ubn.news/russian-invaders-have-seized-and-blocked-15-ukrainian-ports/ .

(3)     https://www.business-standard.com/article/international/ukraine-russia-sign-un-deal-to-export-grain-and-fertiliser-on-black-sea-122072201213_1.html .

(4)     https://www.bbc.com/news/world-europe-61583492 ; https://www.apk-inform.com/en/news/1526701 ; glej tudi The importance of Ukraine and the Russian Federation for global agricultural markets and the risks associated with the war in Ukraine (Pomen Ukrajine in Ruske federacije za svetovne kmetijske trge ter tveganja, povezana z vojno v Ukrajini), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

(5)     https://www.weforum.org/agenda/2022/07/ukraine-s-food-exports-by-the-numbers/ .

(6)     https://www.bbc.com/news/world-europe-61583492 .