Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 450c1bf4-9f76-11ea-9d2d-01aa75ed71a1

Consolidated text: Uredba Komisije (EU) 2016/919 z dne 27. maja 2016 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

02016R0919 — SL — 11.03.2020 — 002.002


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/919

z dne 27. maja 2016

o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 158 15.6.2016, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/776 z dne 16. maja 2019

  L 139I

108

27.5.2019

►M2

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/387 z dne 9. marca 2020

  L 73

6

10.3.2020

 M3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/420 z dne 16. marca 2020

  L 84

5

20.3.2020


popravljena z:

 C1

Popravek, UL L 279, 15.10.2016, str.  94 (2016/919)




▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/919

z dne 27. maja 2016

o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji

(Besedilo velja za EGP)



Člen 1

Predmet urejanja

Sprejme se tehnična specifikacija za interoperabilnost (TSI) v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija (CCS) železniškega sistema v Evropski uniji, kot je določena v Prilogi.

Člen 2

Področje uporabe

▼M1

1.  TSI se uporablja za vsak nov, nadgrajen ali obnovljen podsistem železniškega sistema „vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi“ ter podsistem „vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu“, kakor sta opredeljena v točkah 2.3 in 2.4 Priloge II k Direktivi (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ). Oddelek 7.2.1a Priloge se uporablja za vse spremembe obstoječega podsistema na vozilu.

▼M2

2.  TSI se ne uporablja za obstoječe podsisteme železniškega sistema „vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi“ ter „vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu“, ki se že uporabljajo na celotnem omrežju ali delu železniškega omrežja katere koli države članice na dan začetka veljavnosti te uredbe, razen kadar

(a) 

se podsistem obnavlja ali nadgrajuje v skladu z oddelkom 7 Priloge k tej uredbi ali

(b) 

se območje uporabe razširi v skladu s členom 54(3) Direktive (EU) 2016/797; v tem primeru se uporabljajo določbe iz oddelka 7.4.2.4 Priloge k tej uredbi.

▼M1 —————

▼B

4.  Tehnično in geografsko področje uporabe te TSI je določeno v točkah 1.1 in 1.2 Priloge.

Člen 3

Odprte točke in posebni primeri

1.  V šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe vsaka država članica pošlje drugim državam članicam in Komisiji seznam organov, imenovanih v skladu s ►M1  členom 14 Direktive (EU) 2016/797 ◄ za izvedbo postopkov ocenjevanja skladnosti in verifikacije v zvezi z:

(a) 

odprtimi točkami iz Priloge G;

(b) 

posebnimi primeri iz točke 7.6.2 Priloge.

2.  Če je država članica že poslala te informacije v skladu s prejšnjimi sklepi Komisije, se šteje, da je to obveznost izpolnila.

Člen 4

Projekti v poznejši fazi razvoja

V skladu s členom 9(3) Direktive 2008/57/ES vsaka država članica posreduje Komisiji seznam projektov, ki potekajo na njenem ozemlju in so v poznejši fazi razvoja. Ta seznam se pošlje v enem letu od začetka veljavnosti te uredbe.

▼M1 —————

▼B

Člen 6

Izvajanje

1.  Dobavitelji in prosilci za dovoljenje za začetek obratovanja zagotovijo, da je vsa oprema iz člena 2.1, ki naj bi se uporabljala na omrežjih iz člena 2(3), skladna s TSI, določeno v Prilogi k tej uredbi.

2.  Priglašeni organi zagotovijo, da se certifikati, ki temeljijo na TSI, določeni v Prilogi k tej uredbi, zlasti na določbah iz točke 6, izdajo v okviru njihovih odgovornosti v skladu s ►M1  členoma 10 in 15 Direktive (EU) 2016/797 ◄ .

3.  Nacionalni varnostni organi v okviru svojih odgovornosti v skladu s ►M1  členom 16 Direktive (EU) 2016/798 ( 2 ) ◄ zagotovijo, da je vsa oprema iz člena 2, ki obratuje na njihovem ozemlju, skladna s TSI, določeno v Prilogi k tej uredbi.

4.  Države članice pripravijo nacionalni izvedbeni načrt, v katerem opišejo svoje ukrepe za uskladitev s to TSI v skladu z oddelkom 7 Priloge, ki določa ukrepe, ki jih je treba izvesti za izvedbo popolnoma interoperabilnih podsistemov „nadzor-vodenje in signalizacija“.

5.  Države članice pošljejo svoj nacionalni izvedbeni načrt drugim državam članicam in Komisiji v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 7

Razpoložljivost proizvodov ETCS na vozilu, skladnih s specifikacijami osnovne konfiguracije 3

Agencija bo do 1. januarja 2018 pripravila poročilo za Komisijo o razpoložljivosti proizvodov ETCS na vozilu, skladnih s specifikacijami osnovne konfiguracije 3. Komisija ga bo predstavila odboru iz člena 29(1) Direktive 2008/57/ES in sprejela ustrezne ukrepe.

Člen 8

Sistemi razreda B

Države članice zagotovijo, da funkcionalnost, zmogljivost in vmesniki sistemov razreda B ostanejo takšni, kot so zdaj specificirani, razen kadar so spremembe potrebne, da se zmanjšajo varnostne pomanjkljivosti v navedenih sistemih.

Člen 9

Projekti, ki jih financira EU

1.  ETCS se instalira v železniških infrastrukturnih projektih, ki prejemajo finančno podporo iz evropskih skladov, kadar:

(1) 

se del za zaščito vlaka podsistema CCS namesti prvič ali

(2) 

se nadgradi del za zaščito vlaka podsistema CCS, ki že obratuje, kadar nadgradnja spremeni funkcije ali zmogljivost podsistema.

2.  Komisija lahko odobri odstopanje od obveznosti, določene v zgornjih odstavkih, če se signalizacija obnovi na kratkih (krajših od 150 km) in medsebojno nepovezanih odsekih proge ter pod pogojem, da se ETCS namesti pred zgodnejšim od naslednjih dveh datumov:

— 
5 let po zaključku projekta,
— 
datum, do katerega se odsek proge poveže z drugo progo, ki je opremljena z ETCS.

3.  Zadevna država članica pošlje Komisiji dokumentacijo, ki vsebuje ekonomsko analizo projekta, ki kaže, da obstaja znatna ekonomska in/ali tehnična prednost, če ERTMS začne obratovati na zgodnejšega od obeh datumov iz prejšnjega odstavka, ne pa med izvajanjem projekta, ki ga financira EU.

4.  Komisija preuči dokumentacijo in ukrepe, ki jih predlaga država članica, ter odboru iz ►M1  člena 51(1) Direktive (EU) 2016/797 ◄ sporoči svoje ugotovitve. Če Komisija odobri odstopanje, država članica zagotovi, da se ERTMS namesti pred zgodnejšim od obeh datumov iz odstavka 2.

5.  To odstopanje ne preprečuje uporabe ►M1  člena 2(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/6 ( 3 ) in točke 7.4.1.1 Priloge k tej uredbi. ◄

▼M1

Člen 10

Popravki napak

Če so zaznane napake, ki sistemu ne omogočajo normalnega obratovanja, Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije čim prej opredeli rešitve za njihovo odpravo ter oceni njihov učinek na združljivost in stabilnost uvedenega obstoječega ERTMS. V takih primerih Agencija pošlje Komisiji mnenje o takih rešitvah in oceno. Komisija analizira mnenje Agencije s pomočjo odbora iz člena 51(1) Direktive (EU) 2016/797 ter lahko priporoči, naj se rešitve iz mnenja Agencije uporabljajo do naslednje revizije TSI.

Člen 11

SpremembeERTMS, usmerjene v prihodnost

1.  Komisija do junija 2021 izda poročilo o opredelitvi komunikacijskega sistema naslednje generacije, pri čemer upošteva prispevek Skupnega podjetja Shift2Rail in Agencije. Poročilo vsebuje pogoje in morebitne strategije za migracijo na navedeni sistem, pri čemer se ustrezno upošteva soobstoj zahtev glede sistema in spektra.

2.  Če je Agencija izdala mnenje z osnutki specifikacij v zvezi s spremembami ERTMS, usmerjenimi v prihodnost, kot je opredeljeno v ERA-REP-150, dobavitelji in zgodnji izvajalci navedene specifikacije uporabijo pri svojih pilotnih projektih in o tem obvestijo Agencijo.

▼M1

Člen 11a

Združljivost in prihodnja revizija ERTMS

1.  Agencija do 1. junija 2020 Komisiji pošlje poročilo o izvajanju združljivosti sistema ETCS (ETCS system compatibility – ESC) in združljivosti radijskega sistema (radio system compatibility – RSC). Poročilo vključuje oceno različnih vrst ESC in RSC ter možnosti za zmanjšanje osnovnih tehničnih razlik med posameznimi vrstami ESC in RSC. Države članice Agenciji zagotovijo informacije, potrebne za izvedbo analize.

2.  Komisija na podlagi prispevka Agencije do 1. decembra 2021 opredeli ukrepe, potrebne za odpravo preskusov ali preverjanj tehnične združljivosti enot na vozilu in različnih naprav ERTMS ob progi, zlasti za zagotovitev harmonizacije projektantskih in operativnih predpisov na ravni držav članic ter med državami članicami. Države članice Komisiji in Agenciji zagotovijo informacije, potrebne za izvedbo analize.

3.  Agencija do 1. decembra 2020 Komisiji pošlje poročilo o možnosti za vključitev dodatnih elementov arhitekture sistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi in na vozilu, zlasti za zagotovitev zasnove, ki bo primerna tudi v prihodnosti, s čimer se bo olajšala uporaba najsodobnejše tehnologije in zagotovila povratna združljivost.

▼B

Člen 12

Razveljavitev

Sklep 2012/88/ES se razveljavi.

Člen 13

Prehodne določbe

  Točke 7.3.1, 7.3.2, 7.3.4 in 7.3.5 Priloge III k Sklepu 2012/88/EU se uporabljajo do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz člena 47(2) Uredbe (EU) št. 1315/2013.

▼M1

2.  Države članice lahko samo v ustrezno utemeljenih primerih vložnikom dovolijo neuporabo oddelka 7.4.2.1 Priloge v skladu s členom 7(1)(a) Direktive (EU) 2016/797 za projekte, za katere obstaja možnost uporabe oddelka 7.4.2.3 Priloge ali pa je ta možnost potekla. Uporaba oddelka 7.4.2.3 Priloge ne zahteva uporabe člena 7(1)(a) Direktive 2016/797.

3.  Brez poseganja v oddelka 6.1.2.4 in 6.1.2.5 Priloge lahko vložniki še naprej uporabljajo določbe prvotne različice Uredbe (EU) 2016/919 (in ustreznih mnenj Agencije), ko predložijo vlogo za odobritev

(a) 

projektov v zvezi z opremo ob progi, ki so na datum začetka veljavnosti te uredbe v poznejši fazi razvoja, in

(b) 

projektov v zvezi z opremo na vozilu, razvitimi v skladu s specifikacijami ERTMS#2 ali #3 iz preglednice A.2 v Prilogi A, ki so na datum začetka veljavnosti te uredbe v poznejši fazi razvoja.

▼B

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA

Tehnična specifikacija za interoperabilnost v zvezi s podsistemi „vodenje-upravljanje in signalizacija“ železniškega sistema v Evropski uniji

KAZALO

1.

Uvod

1.1.

Tehnično področje uporabe

1.2.

Geografsko področje uporabe

1.3.

Vsebina te TSI

2.

Opredelitev podsistemov in področje uporabe

2.1.

Uvod

2.2.

Področje uporabe

2.3.

Stopnje uporabe ob progi (ETCS)

3.

Bistvene zahteve za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija

3.1.

Splošno

3.2.

Posebni vidiki podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

3.2.1.

Varnost

3.2.2.

Zanesljivost in razpoložljivost

3.2.3.

Zdravje

3.2.4.

Varstvo okolja

3.2.5.

Tehnična združljivost

3.2.5.1.

Tehnično-tehnološka združljivost

3.2.5.1.1

Fizično-okoljski pogoji

3.2.5.1.2

Interna elektromagnetna združljivost železnice

3.2.6.

Dostopnost

4.

Opis značilnosti podsistemov

4.1.

Uvod

4.1.1.

Osnovni parametri

4.1.2.

Pregled zahtev

4.1.3.

Deli podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

4.2.

Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistemov

4.2.1.

Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo

4.2.1.1.

Varnost

4.2.1.2.

Razpoložljivost/zanesljivost

4.2.2.

Funkcionalnost ETCS na vozilu

4.2.3.

Funkcionalnost ETCS ob progi

4.2.4.

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – GSM-R

4.2.4.1.

Osnovna komunikacijska funkcija

4.2.4.2.

Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije

4.2.4.3.

Aplikacije za sporočanje podatkov za ETCS

4.2.5.

Vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R

4.2.5.1.

Radijske komunikacije z vlakom

4.2.5.2.

Komunikacija Eurobalise z vlakom

4.2.5.3.

Komunikacija Euroloop z vlakom

4.2.6.

Notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu

4.2.6.1.

ETCS in zaščita vlaka razreda B

4.2.6.2.

Vmesnik med podatkovno radijsko komunikacijo GSM-R in ETCS

4.2.6.3.

Meritev poti in hitrosti

4.2.7.

Progovni interni vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije

4.2.7.1.

Funkcionalni vmesnik med radijskimi blokovnimi centri (RBC)

4.2.7.2.

RBC/RBC

4.2.7.3.

GSM-R/ETCS ob progi

4.2.7.4.

Eurobalise/LEU

4.2.7.5.

Euroloop/LEU

4.2.8.

Upravljanje s ključi

4.2.9.

Upravljanje ETCS-ID

4.2.10.

Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

4.2.11.

Elektromagnetna združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

4.2.12.

ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

4.2.13.

GSM-R DMI (Vmesnik med strojevodjo in strojem)

4.2.14.

Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene

4.2.15.

Vidnost objektov za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

4.2.16.

Konstrukcija opreme, ki se uporablja v podsistemih CCS

4.2.17.

Preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema

4.2.17.1

Združljivost sistema ETCS

4.2.17.2

Združljivost radijskega sistema

4.3.

Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike z drugimi podsistemi

4.3.1.

Vmesnik s podsistemom vodenje in upravljanje prometa

4.3.2.

Vmesnik s podsistemom tirna vozila

4.3.3.

Vmesniki s podsistemom infrastruktura

4.3.4.

Vmesniki s podsistemom energija

4.4.

Operativna pravila

4.5.

Pravila glede vzdrževanja

4.5.1.

Odgovornost proizvajalca opreme

4.5.2.

Odgovornost vložnika za verifikacijo podsistemov

4.6.

Strokovna usposobljenost

4.7.

Zdravstveni in varnostni pogoji

4.8.

Registri

4.9.

Preverjanja združljivosti s progo pred uporabo dovoljenih vozil

5.

Komponente interoperabilnosti

5.1.

Opredelitev

5.2.

Seznam komponent interoperabilnosti

5.2.1.

Osnovne komponente interoperabilnosti

5.2.2.

Združevanje komponent interoperabilnosti

5.3.

Zmogljivost in specifikacije komponent

6.

Ocena skladnosti in/ali primernosti za uporabo komponent in verifikacija podsistemov

6.1.

Uvod

6.1.1.

Splošna načela

6.1.1.1.

Skladnost z osnovnimi parametri

6.1.1.2.

Bistvene zahteve, izpolnjene na podlagi nacionalnih pravil

6.1.1.3.

Delna izpolnitev zahtev TSI

6.1.2.

Načela za preizkušanje ETCS in GSM-R

6.1.2.1.

Načelo

6.1.2.2.

Operativni preizkusni scenariji

6.1.2.3.

Zahteve za operativne preizkusne scenarije

6.1.2.4.

Zahteve za združljivost sistema ETCS

6.1.2.5

Zahteve za združljivost radijskega sistema

6.2.

Komponente interoperabilnosti

6.2.1.

Postopki ocenjevanja za komponente interoperabilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

6.2.2.

Moduli za komponente interoperabilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

6.2.3.

Zahteve glede ocenjevanja

6.2.4.

Posebna vprašanja

6.2.4.1.

Obvezni preizkusi za ETCS na vozilu

6.2.4.2.

Specifični prenosni modul (STM)

6.3.

Podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija

6.3.1.

Postopki ocenjevanja za podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija

6.3.2.

Moduli za podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija

6.3.2.1.

Podsistem na vozilu

6.3.2.2.

Progovni podsistem

6.3.2.3.

Pogoji za uporabo modulov za podsisteme na vozilu in ob progi

6.3.3.

Zahteve glede ocenjevanja za podsistem na vozilu

6.3.3.1.

Preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema

6.3.4.

Zahteve glede ocenjevanja za progovni podsistem

6.4.

Določbe v primeru delne izpolnitve zahtev TSI

6.4.1.

Ocenjevanje delov podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

6.4.2.

Ocenjevanje v primeru uporabe nacionalnih pravil

6.4.3.

Delna izpolnitev zahtev zaradi omejene uporabe TSI

6.4.3.1.

Komponente interoperabilnosti

6.4.3.2.

Podsistemi

6.4.3.3.

Vsebina certifikatov

6.4.4.

Vmesna izjava o verifikaciji

6.5.

Upravljanje napak

7.

Izvajanje TSI za vodenje-upravljanje in signalizacijo

7.1.

Uvod

7.2.

Splošno veljavna pravila

7.2.1.

Nadgraditev ali obnova podsistemov vodenje-upravljanje ali njihovih delov

7.2.1a

Spremembe obstoječega podsistema na vozilu

7.2.1a.1

Pravila za upravljanje sprememb podsistemov CCS na vozilu

7.2.1a.2

Pogoji za spremembo funkcionalnosti ETCS na vozilu, ki ne vpliva na osnovne značilnosti zasnove

7.2.1a.3

Pogoji za spremembo mobilnih komunikacijskih funkcij za železnice na vozilu, ki ne vpliva na osnovne značilnosti zasnove

7.2.1b

Spremembe obstoječega progovnega podsistema

7.2.1b.1

Pravila za upravljanje sprememb podsistemov CCS ob progi

7.2.1b.2

Pogoji za spremembo funkcionalnosti ETCS ob progi, zaradi katerih je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, če niso izpolnjeni

7.2.1b.3

Pogoji za spremembo mobilnih komunikacijskih funkcij za železnice ob progi, zaradi katerih je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, če niso izpolnjeni

7.2.1b.4

Učinek na tehnično združljivost med deli podsistemov CCS na vozilu in ob progi

7.2.2.

Obstoječi sistemi

7.2.3.

Zagotavljanje specifičnih prenosnih modulov

7.2.4.

Dodatna oprema razreda B na progi, opremljeni z razredom A

7.2.5.

Tirna vozila, opremljena z opremo razreda A in razreda B

7.2.6.

Pogoji za obvezne in neobvezne funkcije

7.3.

GSM-R – pravila izvajanja

7.3.1.

Naprave ob progi

7.3.2.

Naprave na vozilu

7.4.

ETCS – pravila izvajanja

7.4.1.

Naprave ob progi

7.4.1.1.

Omrežje za visoke hitrosti

7.4.2.

Naprave na vozilu

7.4.2.1.

Nova vozila

7.4.2.2.

Nadgraditev ali obnova obstoječih vozil

7.4.2.3.

Uporaba zahtev TSI za nova vozila v prehodni fazi

7.4.2.4.

Pravila za razširitev območja uporabe za obstoječa vozila

7.4.3.

Nacionalne zahteve

7.4.4.

Nacionalni izvedbeni načrti

7.4a

Pravila o izvajanju preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema

7.5.

Posebna pravila za izvedbo sistemov za zaznavanje vlaka

7.6.

Posebni primeri

7.6.1.

Uvod

7.6.2.

Seznam posebnih primerov

7.6.2.1.

Belgija

7.6.2.2.

Združeno kraljestvo

7.6.2.3.

Francija

7.6.2.4.

Poljska

7.6.2.5.

Litva, Latvija in Estonija

7.6.2.6.

Švedska

7.6.2.7.

Luksemburg

7.6.2.8.

Nemčija

7.6.2.9.

Italija

7.6.2.10.

Češka

7.6.2.11.

Nizozemska

Priloga A

Priloga B

Priloga C

Priloga D

Priloga E

Priloga F

Priloga G

1.   UVOD

1.1    Tehnično področje uporabe

Ta TSI se nanaša na podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

Ta TSI se uporablja za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi železniškega omrežja, opredeljenega v točki 1.2 (Geografsko področje uporabe) te TSI, in za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu pri vozilih, ki na njem obratujejo (ali katerih obratovanje je na njem predvideno). Ta vozila so enega izmed naslednjih tipov (kot so opredeljeni v ►M1  točki 2 Priloge I k Direktivi (EU) 2016/797 ◄ ):

▼M1

(1) 

lokomotive in potniška tirna vozila, vključno z vlečnimi enotami z motorji z notranjim zgorevanjem ali električnimi vlečnimi enotami, potniškimi vlaki z motorji z notranjim zgorevanjem z lastnim pogonom ali električnimi potniškimi vlaki ter potniškimi vagoni, če imajo vozniško kabino;

(2) 

posebna vozila, kot so tirni delovni stroji, če imajo vozniško kabino in so predvidena za uporabo v načinu prevoza na lastnih kolesih.

Ta seznam vozil vključuje tista, ki so zasnovana posebej za obratovanje na različnih vrstah prog za visoke hitrosti iz točke 1.2 (Geografsko področje uporabe).

1.2    Geografsko področje uporabe

Geografsko področje uporabe te TSI je omrežje celotnega železniškega sistema, kot je opisano v točki 1 Priloge I k Direktivi (EU) 2016/797, in ne zajema primerov infrastrukture iz člena 1(3) in (4) Direktive (EU) 2016/797.

TSI se uporablja za omrežja s tirnimi širinami 1 435 mm, 1 520 mm, 1 524 mm, 1 600 mm in 1 668 mm. Ne uporablja pa se za kratke čezmejne proge s tirno širino 1 520 mm, ki so povezane z omrežjem tretjih držav.

▼B

1.3    Vsebina te TSI

V skladu s ►M1  členom 4(3) Direktive (EU) 2016/797 ◄ ta TSI:

(1) 

navaja svoje predvideno področje uporabe — Poglavje 2 (Opredelitev podsistema in področje uporabe);

(2) 

določa bistvene zahteve za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija ter njihove vmesnike z drugimi podsistemi — Poglavje 3 (Bistvene zahteve za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija);

(3) 

določa funkcionalne in tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati podsistemi in njihovi vmesniki za povezavo z drugimi podsistemi — Poglavje 4 (Opis značilnosti podsistema);

(4) 

določa komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki jih morajo zajemati evropske specifikacije, vključno z evropskimi standardi, in ki so potrebni za doseganje interoperabilnosti v železniškem sistemu Unije – Poglavje 5 (Komponente interoperabilnosti);

(5) 

določa v vsakem obravnavanem primeru, katere postopke je treba uporabiti za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti in verifikacijo ES podsistemov — Poglavje 6 (Ocenjevanje skladnosti in/ali primernosti za uporabo komponent in verifikacija podsistemov);

(6) 

navaja strategijo za izvajanje te TSI — Poglavje 7 (Izvajanje TSI v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija);

(7) 

navaja strokovne kompetence ter zahtevane zdravstvene in varnostne pogoje pri delu za osebje, ki upravlja in vzdržuje te podsisteme ter izvaja TSI — Poglavje 4 (Opis značilnosti podsistemov);

▼M1

(8) 

navaja določbe, ki se uporabljajo za obstoječe podsisteme, zlasti v primeru nadgradnje in obnove, ter za take primere navaja spremembe, zaradi katerih je treba vložiti vlogo za novo dovoljenje za vozilo ali podsistem ob progi – poglavje 7 (Izvajanje TSI v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija);

(9) 

navaja parametre podsistemov, ki jih mora preveriti prevoznik v železniškem prometu, in postopke, ki se uporabljajo za preverjanje teh parametrov po izdaji dovoljenja za dajanje vozila na trg in pred prvo uporabo vozila, da se zagotovi skladnost med vozili in progami, na katerih naj bi vozila obratovala – poglavje 4 (Opis značilnosti podsistemov).

▼B

V skladu s ►M1  členom 4(5) Direktive (EU) 2016/797 ◄ so določbe za posebne primere navedene v poglavju 7 (Izvajanje TSI v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija).

Ta TSI v poglavju 4 (Opis značilnosti podsistemov) opisuje tudi pravila glede obratovanja in vzdrževanja, specifična za področje uporabe, navedeno v odstavkih 1.1 in 1.2 zgoraj.

2.   OPREDELITEV PODSISTEMOV IN PODROČJE UPORABE

2.1    Uvod

▼M1

Podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija so opredeljeni v Prilogi II k Direktivi (EU) 2016/797, kot sledi:

(a) 

vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi je opredeljeno kot: „vsa oprema ob progi, potrebna za zagotavljanje varnosti, vodenje in nadzor voženj vlakov, ki so dovoljeni v omrežju“;

(b) 

vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu je opredeljeno kot: „vsa oprema na vozilih, potrebna za zagotavljanje varnosti, vodenje in nadzor voženj vlakov, ki so dovoljeni v omrežju“.

▼B

Značilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija so naslednje:

(1) 

funkcije, ki so bistvene za varen nadzor železniškega prometa in so bistvene za delovanje, vključno s tistimi, ki se zahtevajo za degradirane načine ( 4 ),

(2) 

vmesniki,

(3) 

raven zmogljivosti, ki je potrebna za izpolnjevanje bistvenih zahtev.

2.2    Področje uporabe

▼M1

TSI v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija specificira le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev interoperabilnosti železniškega sistema Unije in skladnosti z bistvenimi zahtevami ( 5 ).

▼B

Podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija vsebujejo naslednje dele:

(1) 

zaščita vlakov,

(2) 

govorna radijska komunikacija,

(3) 

podatkovna radijska komunikacija,

(4) 

zaznavanje vlaka.

Sistem zaščite vlaka razreda A je ETCS ( 6 ), radijski sistem razreda A pa je GSM-R.

Glede sistemov za zaznavanje vlaka razreda A ta TSI specificira le zahteve za vmesnik za povezavo z drugimi podsistemi.

▼M1

Sistemi razreda B za omrežje vseevropskega železniškega sistema so omejen nabor že obstoječih sistemov za zaščito vlakov in govorno radijsko komunikacijo, ki so se v vseevropskem železniškem omrežju uporabljali že pred 20. aprilom 2001.

Sistemi razreda B za druge dele omrežja železniškega sistema v Evropski uniji so omejen nabor že obstoječih sistemov za zaščito vlakov in govorno radijsko komunikacijo, ki so se v vseevropskem železniškem omrežju uporabljali že pred 1. julijem 2015.

Seznam sistemov razreda B je določen v tehničnem dokumentu Agencije Evropske unije za železnice z naslovom „Seznam CCS sistemov razreda B“, ERA/TD/2011-11, različica 4.0.

▼B

Zahteve za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu so specificirane glede na zaščito vlakov in mobilne radijske aparate razreda A.

Zahteve za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi so specificirane glede na naslednje:

(1) 

radijsko omrežje razreda A,

(2) 

zaščita vlakov razreda A,

(3) 

zahteve za vmesnike za sisteme za zaznavanje vlaka, da se zagotovi njihova združljivost s tirnimi vozili.

▼M1

Vsi podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija se ocenijo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 402/2013, tudi če niso navedeni v tej TSI.

▼M1

2.3    Stopnje uporabe ob progi (ETCS)

Vmesniki, specificirani v tej TSI, opredeljujejo način prenosa podatkov vlakom in (kadar je primerno) z vlakov. Specifikacije za ETCS, navedene v tej TSI, določajo stopnje uporabe, med katerimi se lahko za izvedbo ob progi izberejo prenosna sredstva, ki ustrezajo njenim zahtevam.

Ta TSI opredeljuje zahteve za vse stopnje uporabe.

Za tehnično opredelitev stopenj uporabe ETCS glej Prilogo A, 4.1c.

▼B

3.   BISTVENE ZAHTEVE ZA PODSISTEME VODENJE-UPRAVLJANJE IN SIGNALIZACIJA

3.1    Splošno

►M1  Direktiva (EU) 2016/797 ◄ zahteva, da podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki, izpolnjujejo bistvene zahteve, opisane v splošnih pogojih v Prilogi III k Direktivi.

Bistvene zahteve so:

(1) 

varnost,

(2) 

zanesljivost in razpoložljivost,

(3) 

zdravje,

(4) 

varstvo okolja,

(5) 

tehnična združljivost,

▼M1

(6) 

dostopnost.

▼B

Bistvene zahteve za sisteme razreda A so opisane spodaj.

Za zahteve za sisteme razreda B je odgovorna zadevna država članica.

3.2    Posebni vidiki podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

▼M1

3.2.1    Varnost

Pri vsakem projektu v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija se izvedejo ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev, da stopnja tveganja, da pride do incidenta, ki spada na področje uporabe podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija, ni višja od ciljne stopnje tveganja, določene za zadevno storitev.

Da ukrepi, sprejeti za zagotavljanje varnosti, ne bi ogrozili interoperabilnosti, je treba upoštevati zahteve osnovnega parametra, opredeljenega v točki 4.2.1 (Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo).

Za sistem ETCS razreda A je cilj varnosti porazdeljen med podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu in podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi. Zahteve so podrobno specificirane v osnovnem parametru, ki je opredeljen v točki 4.2.1 (Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo). Ta varnostna zahteva se izpolni skupaj z zahtevami glede razpoložljivosti, kakor je opredeljeno v točki 3.2.2 (Zanesljivost in razpoložljivost).

Za sistem ETCS razreda A:

(a) 

spremembe, ki jih uvedejo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture, se upravljajo v skladu s procesi in postopki njihovega sistema upravljanja varnosti;

(b) 

spremembe, ki jih uvedejo drugi akterji (npr. proizvajalci ali drugi dobavitelji), se upravljajo v skladu s postopkom upravljanja s tveganji, določenim v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 402/2013 ( 7 ), kot je navedeno v členu 6(1)(a) Direktive (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ).

Poleg tega bo ocenjevalni organ SVM v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 402/2013 opravil neodvisno oceno pravilne uporabe postopka upravljanja s tveganji iz Priloge I k navedeni uredbi in ustreznosti rezultatov uporabe postopka. Ocenjevalni organ SVM se akreditira ali prizna v skladu z zahtevami iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 402/2013 na področjih „vodenje-upravljanje in signalizacija“ ter „varna integracija sistema“, kot sta navedeni pod postavko 5 „razvrstitev“ podatkovne zbirke ERADIS za ocenjevalne organe.

Uporaba specifikacij iz preglednice A 3 Priloge A je ustrezno sredstvo za popolno skladnost s postopkom upravljanja s tveganji iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 402/2013 za projektiranje, izvajanje, proizvodnjo, namestitev in validacijo (vključno s potrditvijo varnosti) komponent interoperabilnosti in podsistemov. Če se uporabljajo drugačne specifikacije od tistih iz preglednice 3 Priloge A, se dokaže vsaj enakovrednost specifikacijami iz preglednice 3 Priloge A.

Kadar se specifikacije iz preglednice A 3 Priloge A uporabljajo kot ustrezno sredstvo za popolno skladnost s postopkom upravljanja s tveganji iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 402/2013, dejavnosti neodvisnega varnostnega ocenjevanja, ki se zahtevajo v skladu s specifikacijami iz preglednice A 3 Priloge A, opravi ocenjevalni organ, akreditiran ali priznan, kot je določeno v zgornjem oddelku, in ne neodvisni ocenjevalec varnosti iz Cenelec, da bi se preprečilo nepotrebno podvajanje neodvisnega ocenjevanja.

▼B

3.2.2    Zanesljivost in razpoložljivost

Za sistem razreda A so cilji zanesljivosti in razpoložljivosti porazdeljeni med podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi. Zahteve so podrobno specificirane v osnovnem parametru, ki je opredeljen v točki 4.2.1 (Varnostne značilnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo).

▼M1

Raven tveganja, ki nastane zaradi staranja in obrabe komponent, uporabljenih v podsistemu, se spremlja. Upoštevajo se zahteve glede vzdrževanja, navedene v točki 4.5.

▼B

3.2.3    Zdravje

V skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ki je združljiva z zakonodajo Unije, je treba zagotoviti, da uporabljeni materiali in projektiranje podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija niso nevarni za zdravje oseb, ki imajo dostop do njih.

3.2.4    Varstvo okolja

V skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ki je združljiva z zakonodajo Unije, velja naslednje:

(1) 

če je oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo izpostavljena čezmerni vročini ali ognju, ne sme prekoračiti omejitev za emisijo dima ali plinov, ki so okolju škodljivi;

(2) 

oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo ne vsebuje snovi, ki bi lahko med njeno običajno uporabo izjemno onesnažile okolje;

(3) 

oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo je predmet veljavne zakonodaje Unije, ki določa omejitve emisij elektromagnetnih motenj na železniškem območju;

(4) 

oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo je v skladu z veljavnimi določbami o obremenitvah s hrupom;

(5) 

oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo ne dosega nedopustne stopnje vibracij, ki bi lahko ogrozile trdnost infrastrukture (kadar je infrastruktura pravilno vzdrževana).

3.2.5    Tehnična združljivost

Tehnična združljivost obsega funkcije, vmesnike in zmogljivosti, ki so potrebne za dosego interoperabilnosti.

Zahteve tehnične združljivosti so razdeljene v tri kategorije:

(1) 

prva kategorija opredeljuje splošne tehnično-tehnološke zahteve za interoperabilnost, to je okoljske pogoje, interno elektromagnetno združljivost (EMC) znotraj meja železniškega območja in vgradnjo. Te zahteve za združljivost so opredeljene v tem poglavju;

(2) 

druga kategorija opisuje, kako je treba podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija tehnično uporabljati in katere funkcije morajo opravljati, da se zagotovi interoperabilnost. Ta kategorija je opredeljena v poglavju 4;

(3) 

tretja kategorija opisuje, kako je treba upravljati podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija, da se doseže interoperabilnost. Ta kategorija je opredeljena v poglavju 4.

3.2.5.1    Tehnično-tehnološka združljivost

3.2.5.1.1   Fizično-okoljski pogoji

Oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo lahko obratuje v podnebnih in fizičnih razmerah, značilnih za območje, v katerem je zadevni del železniškega omrežja Unije.

Upoštevajo se zahteve osnovnega parametra 4.2.16 (Konstrukcija opreme, ki se uporablja v podsistemih CCS).

3.2.5.1.2   Interna elektromagnetna združljivost železnice

V skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ki je združljiva z zakonodajo Unije, oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo ne sme motiti delovanja ostale opreme za vodenje-upravljanje in signalizacijo ali ostalih podsistemov in tudi sama ne sme biti motena zaradi njihovega delovanja.

Osnovni parameter za elektromagnetno združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi je opisan v točki 4.2.11 (Elektromagnetna združljivost).

▼M1 —————

▼M1

3.2.6    Dostopnost

Za bistveno zahtevo dostopnost niso predpisane obvezne zahteve za podsisteme CCS.

▼B

4.   OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMOV

4.1    Uvod

4.1.1    Osnovni parametri

V skladu z zadevnimi bistvenimi zahtevami so za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija značilni naslednji osnovni parametri:

(1) 

varnostne značilnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo (točka 4.2.1);

(2) 

funkcionalnost ETCS na vozilu (točka 4.2.2);

(3) 

funkcionalnost ETCS ob progi (točka 4.2.3);

(4) 

mobilne komunikacijske funkcije za železnice – GSM-R (točka 4.2.4);

(5) 

vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R (točka 4.2.5);

(6) 

notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu (točka 4.2.6);

(7) 

notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi (točka 4.2.7);

(8) 

upravljanje ključev (točka 4.2.8);

(9) 

upravljanje ETCS-ID (točka 4.2.9);

(10) 

sistemi za zaznavanje vlaka (točka 4.2.10);

(11) 

elektromagnetna združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi (točka 4.2.11);

(12) 

ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem) (točka 4.2.12);

(13) 

GSM-R DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem) (točka 4.2.13);

(14) 

vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene (točka 4.2.14);

(15) 

vidnost objektov vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi (točka 4.2.15);

(16) 

konstrukcija opreme, ki se uporablja v podsistemih CCS (točka 4.2.16);

▼M1

(17) 

Združljivost sistema ETCS in radijskega sistema (točka 4.2.17).

▼B

4.1.2    Pregled zahtev

Vse zahteve v točki 4.2 (Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistemov) glede teh osnovnih parametrov se uporabljajo za sistem razreda A.

Zahteve za sisteme razreda B in za specifične prenosne module (STM) (ki omogočajo, da sistem razreda A na vozilu deluje na infrastrukturi razreda B) so v pristojnosti ustrezne države članice.

Ta TSI temelji na načelih omogočanja, da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi združljiv s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, skladnimi s TSI. Da bi se ta cilj dosegel, je potrebno naslednje:

(1) 

funkcije, vmesniki in zmogljivosti podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu so standardizirani, kar zagotavlja, da se bo vsak vlak odzval na predvidljiv način na podatke, prejete od naprav ob progi;

(2) 

za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi so v tej TSI komunikacije proga-vlak in vlak-proga popolnoma standardizirane. Specifikacije, navedene v točkah spodaj, omogočajo, da se funkcionalnost vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi uporablja prožno, tako da se lahko na optimalen način vključi v železniški sistem. Ta prožnost se mora izkoristiti brez ►M1  omejevanja gibanja vozil s podsistemi na vozilu, skladnimi s TSI. ◄

Funkcije vodenje-upravljanje in signalizacija so razvrščene v kategorije, ki označujejo, ali so neobvezne ali obvezne. Te kategorije so opredeljene v specifikacijah iz Priloge A, zadevna besedila pa tudi navajajo, kako so funkcije razvrščene.

V točki 4.1c Priloge A je glosar izrazov in opredelitev za ETCS, ki se uporabljajo v specifikacijah iz Priloge A.

4.1.3    Deli podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

V skladu s točko 2.2 (Področje uporabe) se lahko podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija razdelijo na več delov.

Naslednja preglednica kaže, kateri osnovni parametri so pomembni za vsak podsistem in za vsak del.

▼M1



Preglednica 4.1

Podsistem

Del

Osnovni parametri

Vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu

Zaščita vlakov

4.2.1, 4.2.2, 4.2.5, 4.2.6, 4.2.8, 4.2.9, 4.2.12, 4.2.14, 4.2.16, 4.2.17

Govorna radijska komunikacija

4.2.1.2, 4.2.4.1, 4.2.4.2, 4.2.5.1, 4.2.13, 4.2.16, 4.2.17

Podatkovna radijska komunikacija

4.2.1.2, 4.2.4.1, 4.2.4.3, 4.2.5.1, 4.2.6.2, 4.2.16, 4.2.17

Vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi

Zaščita vlakov

4.2.1, 4.2.3, 4.2.5, 4.2.7, 4.2.8, 4.2.9, 4.2.15, 4.2.16, 4.2.17

Govorna radijska komunikacija

4.2.1.2, 4.2.4, 4.2.5.1, 4.2.7, 4.2.16, 4.2.17

Podatkovna radijska komunikacija

4.2.1.2, 4.2.4, 4.2.5.1, 4.2.7, 4.2.16, 4.2.17

Zaznavanje vlaka

4.2.10, 4.2.11, 4.2.16

▼B

4.2    Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistemov

4.2.1    ►M1  Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo  ◄

Ta osnovni parameter opisuje zahteve za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi s sklicevanjem na točko 3.2.1 (Varnost) in točko 3.2.2 (Zanesljivost in razpoložljivost).

Da bi dosegli interoperabilnost, je treba pri izvedbi podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu in podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi upoštevati naslednje določbe:

(1) 

Projektiranje, izvedba in uporaba podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ali podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi ne prenašajo zahtev:

(a) 

prek vmesnika med podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi poleg zahtev, specificiranih v tej TSI;

(b) 

na noben drug podsistem poleg zahtev, specificiranih v ustreznih TSI.

(2) 

Upoštevajo se zahteve, določene v točkah 4.2.1.1 in 4.2.1.2 spodaj.

4.2.1.1    Varnost

Podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi upoštevajo zahteve za opremo in instalacije ETCS, navedene v tej TSI.

Za nevarnost „prekoračitev omejitve hitrosti in/ali razdalje, priporočenih za ETCS“ znaša dopustna stopnja (THR) 10-9 h-1 za naključne prekoračitve za ETCS na vozilu in za ETCS ob progi. Glej Prilogo A, 4.2.1 a.

Za dosego interoperabilnosti mora ETCS na vozilu v celoti upoštevati vse zahteve, specificirane v Prilogi A, 4.2.1. Kljub temu so za ETCS ob progi sprejemljive manj stroge varnostne zahteve, pod pogojem, da se v kombinaciji s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, skladnimi s TSI, doseže varnostna raven za obratovanje.

4.2.1.2    Razpoložljivost/zanesljivost

Ta točka se nanaša na pojav vrst napak, ki ne ogrožajo varnosti, temveč povzročajo poslabšane razmere, katerih obvladovanje bi lahko zmanjšalo splošno varnost sistema.

V okviru tega parametra „napaka“ pomeni konec zmožnosti elementa, da izvaja zahtevano funkcijo z zahtevano uspešnostjo, „vrsta napake“ pa pomeni učinek, prek katerega se napaka opazi.

Za zagotovitev, da imajo ustrezni upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu na voljo vse informacije, ki jih potrebujejo za opredelitev ustreznih postopkov za obvladovanje poslabšanih razmer, mora tehnični spis, ki spremlja izjavo o verifikaciji ES za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija (CCS) na vozilu ali ob progi, vsebovati izračunane vrednosti razpoložljivosti/zanesljivosti, povezane z vrstami napak, ki vplivajo na zmožnost podsistema CCS, in sicer zaradi nadzora varnega premikanja enega ali več vozil ali vzpostavitve govorne radijske komunikacije med kontrolo prometa in strojevodji.

Zagotoviti je treba skladnost z naslednjimi izračunanimi vrednostmi:

(1) 

povprečni čas ur delovanja med napakami podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, zaradi katerih je potrebna ločitev funkcij zaščite vlaka: [odprta točka];

(2) 

povprečni čas ur delovanja med napakami podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, ki preprečujejo govorno radijsko komunikacijo med kontrolo prometa in strojevodjo: [odprta točka].

Da lahko upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu v okviru življenjske dobe podsistemov spremljajo raven tveganja in spoštovanje vrednosti zanesljivosti/razpoložljivosti, uporabljenih za opredelitev postopkov za obvladovanje poslabšanih razmer, je treba spoštovati zahteve glede vzdrževanja iz točke 4.5 (Pravila glede vzdrževanja).

▼M1

4.2.2    Funkcionalnost ETCS na vozilu

Osnovni parameter za funkcionalnost ETCS na vozilu opisuje vse funkcije, potrebne za varno obratovanje vlaka. Glavna funkcija je zagotavljanje avtomatske zaščite vlakov in kabinske signalizacije:

(1) 

nastavitev značilnosti vlaka (npr. najvišje hitrosti vlaka, zmogljivosti zaviranja);

(2) 

izbor načina nadzorovanja na podlagi informacij iz opreme ob progi;

(3) 

izvajanje funkcij meritve poti in hitrosti;

(4) 

zaznavanje vlaka v koordinatnem sistemu, ki temelji na lokacijah Eurobalise;

(5) 

izračunavanje dinamičnega profila hitrosti za njegovo vožnjo na podlagi značilnosti vlaka in informacij iz opreme ob progi;

(6) 

nadziranje dinamičnega profila hitrosti med vožnjo;

(7) 

omogočanje funkcije intervencije.

Te funkcije se izvajajo v skladu s Prilogo A, 4.2.2b, njihova zmogljivost pa je v skladu s Prilogo A, 4.2.2a.

Zahteve za preizkuse so specificirane v Prilogi A, 4.2.2c.

Glavno funkcionalnost podpirajo ostale funkcije, na katere se nanašata tudi Priloga A, 4.2.2a, in Priloga A, 4.2.2b, skupaj z dodatnimi specifikacijami, navedenimi spodaj:

(1) 

Komunikacija s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi:

(a) 

prenos podatkov Eurobalise. Glej točko 4.2.5.2 (Komunikacija Eurobalise z vlakom);

(b) 

prenos podatkov Euroloop. Glej točko 4.2.5.3 (Komunikacija Euroloop z vlakom). Ta funkcionalnost je na vozilu neobvezna, razen če je ob progi nameščen Euroloop v ETCS stopnje 1 in je iz varnostnih razlogov sprostitvena hitrost nastavljena na nič (npr. zaščita nevarnih mest);

(c) 

radijski prenos podatkov za radijski in-fill. Glej Prilogo A, 4.2.2d, točko 4.2.5.1 (Radijska komunikacija z vlakom), točko 4.2.6.2 (Vmesnik med podatkovno radijsko komunikacijo GSM-R in ETCS) ter točko 4.2.8 (Upravljanje ključev). Ta funkcionalnost je na vozilu neobvezna, razen če je ob progi nameščen radijski prenos podatkov za radijski in-fill v ETCS stopnje 1 in je sprostitvena hitrost iz varnostnih razlogov nastavljena na nič (npr. zaščita nevarnih mest);

(d) 

radijski prenos podatkov. Glej točko 4.2.5.1 (Radijska komunikacija z vlakom), točko 4.2.6.2 (Vmesnik med podatkovno radijsko komunikacijo GSM-R in ETCS) ter točko 4.2.8 (Upravljanje ključev). Ta radijski prenos je neobvezen, razen če deluje na progah z ETCS stopnjo 2 ali stopnjo 3.

(2) 

Komuniciranje s strojevodjo. Glej Prilogo A, 4.2.2e in točko 4.2.12 (ETCS DMI).

(3) 

Komuniciranje s STM. Glej točko 4.2.6.1 (Vmesnik med ETCS in STM). Ta funkcija vključuje:

(a) 

upravljanje izhodnih podatkov STM;

(b) 

zagotavljanje podatkov, ki jih uporablja STM;

(c) 

upravljanje prehodov STM.

(4) 

Upravljanje informacij o celovitosti vlaka (integriteta vlaka) – zagotavljanje informacij o integriteti vlaka podsistemu na vozilu je neobvezno, razen če tako zahteva naprava ob progi.

(5) 

Spremljanje stanja opreme in podpora ob okvari z uporabo načina delovanja v poslabšanih razmerah. Ta funkcija vključuje:

(a) 

sprožitev funkcionalnosti ETCS na vozilu;

(b) 

zagotavljanje podpore ob okvari z uporabo načina delovanja v poslabšanih razmerah;

(c) 

ločitev funkcionalnosti ETCS na vozilu.

(6) 

Snemanje podpornih podatkov za regulativne namene. Glej točko 4.2.14 (Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene).

(7) 

Posredovanje informacij/nalogov in sprejemanje informacij o stanju od tirnih vozil:

(a) 

na vmesnik med strojevodjo in strojem. Glej točko 4.2.12 (ETCS DMI);

(b) 

na vmesnik med opremo na vlaku in vlakom ter s tega vmesnika. Glej Prilogo A, 4.2.2f.

4.2.3    Funkcionalnost ETCS ob progi

Ta osnovni parameter opisuje funkcionalnost ETCS ob progi. Vsebuje vso funkcionalnost ETCS za zagotavljanje varne poti posameznega vlaka.

Glavna funkcionalnost je:

(1) 

zaznavanje določenega vlaka v koordinatnem sistemu, ki temelji na lokacijah Eurobalise (stopnji 2 in 3);

(2) 

pretvorba informacij iz opreme za signalizacijo ob progi v standardno obliko za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu;

(3) 

pošiljanje dovoljenj za vožnjo, skupaj z opisom proge in nalogov, za posamezen vlak.

Te funkcije se izvajajo v skladu s Prilogo A, 4.2.3b, njihova zmogljivost pa je v skladu s Prilogo A, 4.2.3a.

Glavno funkcionalnost podpirajo ostale funkcije, na katere se nanašata tudi Priloga A, 4.2.3a, in Priloga A, 4.2.3b, skupaj z dodatnimi specifikacijami, navedenimi spodaj:

(1) 

Komuniciranje s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu. To vključuje:

(a) 

prenos podatkov Eurobalise. Glej točko 4.2.5.2 (Komunikacija Eurobalise z vlakom) in točko 4.2.7.4 (Eurobalise/elektronska enota ob progi (LEU – Line-side Electronic Unit));

(b) 

prenos podatkov Euroloop. Glej točko 4.2.5.3 (Komunikacija Euroloop z vlakom) in točko 4.2.7.5 (Euroloop/LEU). Euroloop je relevanten le na stopnji 1, na kateri je neobvezen;

(c) 

radijski prenos podatkov za radijski in-fill. Glej Prilogo A, 4.2.3d, točko 4.2.5.1 (Radijska komunikacija z vlakom), točko 4.2.7.3 (GSM-R/ETCS-funkcionalnost ob progi) ter točko 4.2.8 (Upravljanje ključev). Radijski in-fill je relevanten le na stopnji 1, na kateri je neobvezen;

(d) 

radijski prenos podatkov. Glej točko 4.2.5.1 (Radijska komunikacija z vlakom), točko 4.2.7.3 (GSM-R/ETCS-funkcionalnost ob progi) ter točko 4.2.8 (Upravljanje ključev). Radijski prenos podatkov je relevanten le na stopnji 2 in stopnji 3.

(2) 

Pošiljanje informacij/nalogov opremi ETCS na vozilu, npr. informacij, povezanih z odpiranjem/zapiranjem zračnih loput, spuščanjem/dviganjem odjemnika toka, vklopom/izklopom glavnega stikala, prehodom z vlečnega sistema A na vlečni sistem B. Izvajanje te funkcionalnosti je neobvezno za opremo ob progi; lahko pa je obvezno na podlagi drugih veljavnih TSI ali nacionalnih pravil oziroma izvajanja ovrednotenja in ocene tveganja za zagotovitev varne integracije podsistemov.

(3) 

Upravljanje prehodov med področji, ki jih nadzorujejo različni radijski blokovni centri (RBCs – Radio Block Centres) (relevantno le za stopnjo 2 in stopnjo 3). Glej točko 4.2.7.1 (Funkcionalni vmesnik med radijskimi blokovnimi centri) in točko 4.2.7.2 (Tehnični vmesnik med radijskimi blokovnimi centri).

▼B

4.2.4    Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – GSM-R

Ta osnovni parameter opisuje radijske komunikacijske funkcije. Te funkcije se izvajajo v podsistemih vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistemih vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi v skladu s specifikacijami, navedenimi spodaj.

4.2.4.1    Osnovna komunikacijska funkcija

Splošne zahteve so specificirane v Prilogi A, 4.2.4a.

Poleg tega se upoštevajo naslednje specifikacije:

(1) 

storitve ASCI; Priloga A, 4.2.4b;

(2) 

kartica SIM; Priloga A, 4.2.4c;

(3) 

naslavljanje, odvisno od lokacije; Priloga A, 4.2.4e.

4.2.4.2    Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije

Splošne zahteve so opredeljene v Prilogi A, 4.2.4f.

Zahteve za preizkuse so specificirane v Prilogi A, 4.2.4g.

Poleg tega se upoštevajo naslednje specifikacije:

(1) 

potrditev prednostnih pozivov; Priloga A, 4.2.4h;

(2) 

funkcionalno naslavljanje; Priloga A, 4.2.4j;

(3) 

prikaz funkcionalnih številk; Priloga A, 4.2.4k;

(4) 

signalizacija uporabnik–uporabnik (User-to-User); Priloga A, 4.2.4d.

4.2.4.3    Aplikacije za sporočanje podatkov za ETCS

Splošne zahteve so opredeljene v Prilogi A, 4.2.4f.

Zahteve za preizkuse so specificirane v Prilogi A, 4.2.4g.

Del „podatkovna radijska komunikacija“ podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu lahko podpira vzpostavitev najmanj dveh hkratnih komunikacijskih sej s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

Ta funkcionalnost je obvezna le v primeru ETCS stopnje 2 in stopnje 3 ter radijskih in-fill aplikacij.

4.2.5    Vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R

Ta osnovni parameter specificira zahteve glede zračne reže med podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi in podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu in ga je treba upoštevati v povezavi z zahtevami za vmesnike med opremo ETCS in opremo GSM-R, kot je specificirano v točki 4.2.6 (Notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu) in točki 4.2.7 (Notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije ob progi).

Ta osnovni parameter vključuje:

(1) 

fizikalne, električne in elektromagnetne vrednosti, ki jih je treba upoštevati za varno delovanje;

(2) 

komunikacijski protokol, ki ga je treba uporabiti;

(3) 

razpoložljivost komunikacijskega kanala.

Specifikacije, ki se uporabijo, so naštete v nadaljevanju.

4.2.5.1    Radijske komunikacije z vlakom

Vmesniki za radijsko komunikacijo razreda A delujejo v frekvenčnem pasu, specificiranem v Prilogi A, 4.2.5a in Prilogi A, 4.2.4f.

Podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu je zaščiten pred interferenčnimi motnjami z izpolnjevanjem zahtev, specificiranih v Prilogi A, 4.2.4.f.

Pri podatkovni komunikaciji so protokoli v skladu s Prilogo A, 4.2.5b.

Kadar se uporablja radijski in-fill, se upoštevajo zahteve iz Priloge A, 4.2.5c.

4.2.5.2    Komunikacija Eurobalise z vlakom

Vmesniki za komunikacijo Eurobalise so v skladu s Prilogo A, 4.2.5d.

4.2.5.3    Komunikacija Euroloop z vlakom

Vmesniki za komunikacijo Euroloop so v skladu s Prilogo A, 4.2.5e.

4.2.6    Notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu

Ta osnovni parameter je sestavljen iz treh delov.

4.2.6.1    ETCS in zaščita vlaka razreda B

Kadar so na vozilu nameščene funkcije ETCS in funkcije razreda B za zaščito vlaka, je mogoče prehode med njimi upravljati s standardiziranim vmesnikom, kot je specificirano v Prilogi A, 4.2.6a.

Priloga A, 4.2.6b, specificira vmesnik K (ki omogoča nekaterim STM, da berejo informacije iz baliz razreda B prek antene ETCS na vozilu), Priloga A, 4.2.6c, pa vmesnik G (zračna reža med anteno za ETCS na vozilu in balizami razreda B).

Uvedba vmesnika K je neobvezna, če pa se izvede, mora biti v skladu s Prilogo A, 4.2.6b.

Nadalje, če se vmesnik K izvede, funkcionalnost prenosnega kanala na vozilu upošteva lastnosti iz Priloge A, 4.2.6c.

Če se prehodi med ETCS in zaščito vlaka razreda B na vozilu ne upravljajo s standardiziranimi vmesniki, specificiranimi v Prilogi A, 4.2.6a, je treba izvesti ukrepe za zagotovitev, da uporabljena metoda ne postavi dodatnih zahtev za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

4.2.6.2    Vmesnik med podatkovno radijsko komunikacijo GSM-R in ETCS

Zahteve za vmesnik med radijsko opremo razreda A in funkcionalnostjo ETCS na vozilu so specificirane v Prilogi A, 4.2.6d.

Kadar se uporablja radijski in-fill, se upoštevajo zahteve iz Priloge A, 4.2.6e.

4.2.6.3    Meritev poti in hitrosti

Vmesnik med funkcijo meritve poti in hitrosti ter sistemom ETCS na vozilu izpolnjuje zahteve iz Priloge A, ►M1  ————— ◄ . Ta vmesnik prispeva k temu osnovnemu parametru le, kadar je oprema za meritev poti in hitrosti zagotovljena kot ločena komponenta interoperabilnosti (glej točko 5.2.2, Združevanje komponent interoperabilnosti).

4.2.7    Progovni interni vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije

Ta osnovni parameter je sestavljen iz petih delov.

4.2.7.1    Funkcionalni vmesnik med radijskimi blokovnimi centri (RBC)

Ta vmesnik opredeljuje podatke, ki se izmenjujejo med sosednjimi RBC, tako da je omogočeno varno gibanje vlaka z območja enega RBC na območje drugega RBC:

(1) 

informacije iz „predajnega“ RBC v „prejemni“ RBC;

(2) 

informacije iz „prejemnega“ RBC v „predajni“ RBC.

Zahteve so specificirane v Prilogi A, 4.2.7a.

4.2.7.2    RBC/RBC

To je tehnični vmesnik med dvema RBC. Zahteve so specificirane v Prilogi A, 4.2.7b.

4.2.7.3    GSM-R/ETCS ob progi

To je vmesnik med radijskim sistemom razreda A in funkcionalnostjo sistema ETCS ob progi. Zahteve so specificirane v Prilogi A, 4.2.7c.

4.2.7.4    Eurobalise/LEU

To je vmesnik med komponentama Eurobalise in LEU. Zahteve so specificirane v Prilogi A, 4.2.7d.

Ta vmesnik prispeva k temu osnovnemu parametru le, če sta Eurobalise in LEU zagotovljena kot ločeni komponenti interoperabilnosti (glej točko 5.2.2, Združevanje komponent interoperabilnosti).

4.2.7.5    Euroloop/LEU

To je vmesnik med Euroloop in LEU. Zahteve so specificirane v Prilogi A, 4.2.7e.

Ta vmesnik prispeva k temu osnovnemu parametru le, če sta Euroloop in LEU zagotovljena kot ločeni komponenti interoperabilnosti (glej točko 5.2.2, Združevanje komponent interoperabilnosti).

4.2.8    Upravljanje s ključi

Ta osnovni parameter specificira zahteve za upravljanje kriptografskih ključev, ki se uporabljajo za zaščito podatkov, ki se radijsko prenašajo.

Zahteve so specificirane v Prilogi A, 4.2.8a. V področje uporabe te TSI spadajo le zahteve, povezane z vmesniki opreme za vodenje-upravljanje in signalizacijo.

4.2.9    Upravljanje ETCS-ID

Ta osnovni parameter se nanaša na identitete ETCS (ETCS-ID) za opremo v podsistemih vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi ter podsistemih vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu.

Zahteve so specificirane v Prilogi A, 4.2.9a.

4.2.10    Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Ta osnovni parameter specificira zahteve za vmesnik med sistemi za zaznavanje vlaka ob progi in tirnimi vozili, ki so povezane s konstrukcijo in delovanjem vozila.

Zahteve za vmesnik, ki jih morajo upoštevati sistemi za zaznavanje vlaka, so specificirane v Prilogi A, 4.2.10a.

4.2.11    Elektromagnetna združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

Ta osnovni parameter specificira zahteve za vmesnik za elektromagnetno združljivost med tirnimi vozili in ►M1  opremo ob progi za vodenje-upravljanje in signalizacijo za zaznavanje vlaka ◄ .

Zahteve za vmesnik, ki jih mora upoštevati sistem za zaznavanje vlaka, so specificirane v Prilogi A, 4.2.11a.

4.2.12    ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

Ta osnovni parameter opisuje informacije, ki jih ETCS posreduje strojevodji, ter informacije, ki jih strojevodja vnese v ETCS na vozilu. Glej Prilogo A, 4.2.12a.

Zajema:

(1) 

ergonomijo (vključno z vidljivostjo);

(2) 

funkcije ETCS, ki naj bodo prikazane;

(3) 

funkcije ETCS, ki se sprožijo z vnosom strojevodje.

4.2.13    GSM-R DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

Ta osnovni parameter opisuje informacije, ki jih GSM-R posreduje strojevodji, ter informacije, ki jih strojevodja vnese v GSM-R na vozilu. Glej Prilogo A, 4.2.13 a.

Zajema:

(1) 

ergonomijo (vključno z vidljivostjo);

(2) 

funkcije GSM-R, ki naj bodo prikazane;

(3) 

odhodne informacije, povezane s klicem;

(4) 

dohodne informacije, povezane s klicem.

4.2.14    Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene

Ta osnovni parameter opisuje:

(1) 

izmenjavo podatkov med ETCS na vozilu in snemalno napravo na tirnem vozilu;

(2) 

komunikacijske protokole;

(3) 

fizični vmesnik.

Glej Prilogo A, 4.2.14a.

4.2.15    Vidnost objektov za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

Ta osnovni parameter opisuje:

(1) 

značilnosti odsevajočih znakov za zagotavljanje pravilne vidnosti;

(2) 

značilnosti interoperabilnih signalov.

Glej Prilogo A, 4.2.15a.

Poleg tega je pri namestitvi objektov za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi treba upoštevati vidno polje strojevodja in infrastrukturne zahteve.

4.2.16    Konstrukcija opreme, ki se uporablja v podsistemih CCS

Upoštevajo se okoljski pogoji, specificirani v dokumentih, navedenih v preglednici A2 v Prilogi A te TSI.

►M1  nahrádza textomKomponente interoperabilnosti in podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu upoštevajo ◄ zahteve za materiale iz Uredbe Komisije (EU) št. 1302/2014 (TSI lokomotive in potniška tirna vozila) (na primer zahteve v zvezi s požarno zaščito).

▼M1

4.2.17    Preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema

Zaradi različnih možnih izvedb in stanja prehoda na popolnoma skladne podsisteme CCS se opravijo preverjanja, da se dokaže tehnična združljivost med podsistemi CCS na vozilu in podsistemi CCS ob progi. Zahteva po teh preverjanjih se obravnava kot ukrep za povečanje zaupanja v tehnično združljivost podsistemov CCS. Število teh preverjanj se bo predvidoma zmanjševalo, dokler ne bo doseženo načelo iz točke 6.1.2.1.

4.2.17.1    Združljivost sistema ETCS

Združljivost sistema ETCS (ETCS System Compatibility – ESC) se nanaša na evidentiranje tehnične združljivosti med deli sistema ETCS na vozilu in deli sistema ETCS ob progi v okviru podsistemov CCS na posameznem območju uporabe.

Tip ESC je vrednost, dodeljena za evidentiranje tehnične združljivosti med sistemom ETCS na vozilu in odsekom na območju uporabe. Vsi odseki omrežja Unije, za katere se zahteva isti nabor preverjanj za dokazovanje ESC, imajo isti tip ESC.

4.2.17.2    Združljivost radijskega sistema

Združljivost radijskega sistema (Radio System Compatibility – RSC) se nanaša na evidentiranje tehnične združljivosti med deli za govorno ali podatkovno radijsko komunikacijo in deli sistema GSM-R ob progi in na vozilu v okviru podsistemov CCS.

Tip RSC je vrednost, dodeljena za evidentiranje tehnične združljivosti med napravo za govorno ali podatkovno radijsko komunikacijo in odsekom na območju uporabe. Vsi odseki omrežja Unije, za katere se zahteva isti nabor preverjanj za dokazovanje RSC, imajo isti tip RSC.

▼B

4.3    Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike z drugimi podsistemi

▼M1

4.3.1    Vmesnik s podsistemom vodenje in upravljanje prometa



Vmesnik s TSI vodenje in upravljanje prometa

Sklic na TSI CCS

 

Sklic na TSI vodenje in upravljanje prometa (1)

 

Parameter

Točka

Parameter

Točka

Operativna pravila (za normalne in poslabšane pogoje)

4.4

Priročnik

Operativna pravila

4.2.1.2.1

4.4

Vidnost objektov za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

4.2.15

Opazovanje signalov in progovnih znamenj

4.2.2.8

Zavorna zmogljivost in zavorne značilnosti vlaka

4.2.2

Zavorna zmogljivost

4.2.2.6

Uporaba opreme za posipanje s peskom

Mazanje sledilnega venca na vozilu

Uporaba kompozitnih zavornjakov

4.2.10

Priročnik

4.2.1.2.1

Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene

4.2.14

Snemanje podatkov na vozilu

4.2.3.5

ETCS DMI

4.2.12

Številka vlaka

4.2.3.2.1

GSM-R DMI

4.2.13

Številka vlaka

4.2.3.2.1

Upravljanje s ključi

4.2.8

Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju

4.2.2.7

Preverjanja združljivosti s progo pred uporabo dovoljenih vozil

4.9

Parametri združljivosti vozil in vlakov na predvideni poti obratovanja

Dodatek D1

(1)   Uredba Komisije (EU) 2015/995 z dne 8. junija 2015 o spremembi Sklepa Komisije 2012/757/EU o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem „vodenje in upravljanje prometa“ železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 165, 30.6.2015, str. 1).

4.3.2    Vmesnik s podsistemom tirna vozila



Vmesnik s TSI tirna vozila

Sklic na TSI CCS

Sklic na TSI tirna vozila

Parameter

Točka

Parameter

 

Točka

Združljivost s sistemi za zaznavanje vlaka ob progi: konstrukcija vozila

4.2.10

Značilnosti tirnih vozil za združljivost s sistemi za zaznavanje vlaka, ki temeljijo na tirnih tokokrogih

TSI tirna vozila za visoke hitrosti (1)

položaj kolesnih dvojic

4.2.7.9.2

osna obremenitev

4.2.3.2

posipanje s peskom

4.2.3.10

električna upornost med kolesi

4.2.3.3.1

CR RS TSI (2)

4.2.3.3.1.1

LOC in PAS TSI (3)

4.2.3.3.1.1

TSI za tovorne vagone (4)

4.2.3.2

Značilnosti tirnih vozil, združljive s sistemi za zaznavanje vlaka, ki temeljijo na števcih osi

TSI tirna vozila za visoke hitrosti

geometrija kolesnih dvojic

4.2.7.9.2

kolesa

4.2.7.9.3

CR RS TSI

4.2.3.3.1.2

LOC in PAS TSI

4.2.3.3.1.2

TSI za tovorne vagone

4.2.3.3

Značilnosti tirnih vozil, združljive s kabelskimi zankami

HS RS TSI

je ni

CR RS TSI

4.2.3.3.1.3

LOC in PAS TSI

4.2.3.3.1.3

TSI za tovorne vagone

4.2.3.3

Elektromagnetna združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

4.2.11

Značilnosti tirnih vozil za združljivost s sistemi za zaznavanje vlaka, ki temeljijo na tirnih tokokrogih

HS RS TSI

4.2.6.6.1

CR RS TSI

4.2.3.3.1.1

LOC in PAS TSI

4.2.3.3.1.1

TSI za tovorne vagone

4.2.3.3

 

Značilnosti tirnih vozil, združljive s sistemi za zaznavanje vlaka, ki temeljijo na števcih osi

HS RS TSI

4.2.6.6.1

CR RS TSI

4.2.3.3.1.2

LOC in PAS TSI

4.2.3.3.1.2

TSI za tovorne vagone

4.2.3.3

Zavorna zmogljivost in zavorne značilnosti vlaka

4.2.2

Zmogljivost zasilnega zaviranja

HS RS TSI

Zaviranje v sili

4.2.4.1

Delovno zaviranje

4.2.4.4

CR RS TSI

Zaviranje v sili

4.2.4.5.2

Delovno zaviranje

4.2.4.5.3

LOC in PAS TSI

Zaviranje v sili

4.2.4.5.2

Delovno zaviranje

4.2.4.5.3

TSI za tovorne vagone

4.2.4.1.2

Položaj anten za vodenje-upravljanje in signalizacijo na vozilu

4.2.2

Kinematični profil

HS RS TSI

4.2.3.1

CR RS TSI

4.2.3.1

LOC in PAS TSI

4.2.3.1

TSI za tovorne vagone

je ni

Izolacija funkcionalnosti ETCS na vozilu

4.2.2

Operativna pravila

HS RS TSI

4.2.7.9.1

CR RS TSI

4.2.12.3

LOC in PAS TSI

4.2.12.3

TSI za tovorne vagone

je ni

Podatkovni vmesniki

4.2.2

Koncepti spremljanja in diagnostike

HS RS TSI

4.2.7.10

CR RS TSI

4.2.1.1

LOC in PAS TSI

4.2.1.1

TSI za tovorne vagone

je ni

Vidnost objektov za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

4.2.15

Zunanja vidljivost

Čelne luči

HS RS TSI

4.2.7.4.1.1

CR RS TSI

4.2.7.1.1

LOC in PAS TSI

4.2.7.1.1

TSI za tovorne vagone

je ni

Zunanje vidno polje strojevodje

HS RS TSI

vidno polje

4.2.2.6b

vetrobransko steklo

4.2.2.7

CR RS TSI

vidno polje

4.2.9.1.3.1

vetrobransko steklo

4.2.9.2

LOC in PAS TSI

vidno polje

4.2.9.1.3.1

vetrobransko steklo

4.2.9.2

TSI za tovorne vagone

je ni

Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene

4.2.14

Snemalna naprava

HS RS TSI

4.2.7.10

CR RS TSI

4.2.9.6

LOC in PAS TSI

4.2.9.6

TSI za tovorne vagone

je ni

Ukazi za opremo tirnih vozil

4.2.2

4.2.3

Ločevanje faz

HS RS TSI

4.2.8.3.6.7

CR RS TSI

4.2.8.2.9.8

LOC in PAS TSI

4.2.8.2.9.8

TSI za tovorne vagone

je ni

Ukaz za zasilno zaviranje

4.2.2

Ukaz za zasilno zaviranje

HS RS TSI

je ni

CR RS TSI

4.2.4.4.1

LOC in PAS TSI

4.2.4.4.1

TSI za tovorne vagone

je ni

Konstrukcija opreme

4.2.16

Zahteve glede materiala

HS RS TSI

4.2.7.2.2

CR RS TSI

4.2.10.2.1

LOC in PAS TSI

4.2.10.2.1

TSI za tovorne vagone

je ni

(1)   HS RS TSI je opredeljena v Odločbi Komisije z dne 21. februarja 2008 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom železniški vozni park vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (2008/232/ES).

(2)   CR RS TSI je opredeljena v Sklepu Komisije z dne 26. aprila 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom tirnih vozil „lokomotive in potniška tirna vozila“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (2011/291/EU).

(3)   LOC in PAS TSI je opredeljena v Uredbi Komisije (EU) št. 1302/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – lokomotive in potniška tirna vozila“ železniškega sistema v Evropski uniji.

(4)   TSI za tovorne vagone je opredeljena v Uredbi Komisije (EU) št. 321/2013 z dne 13. marca 2013 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park – tovorni vagoni“ železniškega sistema v Evropski uniji in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2006/861/ES.

▼B

4.3.3    Vmesniki s podsistemom infrastruktura



Vmesnik s TSI infrastruktura

Sklic na TSI CCS

Sklic na TSI infrastruktura

Parameter

Klavzula

Parameter

 

Klavzula

Sistemi za zaznavanje vlaka (prostor za namestitev)

4.2.10

Minimalni svetli profil infrastrukture

Svetli profil

Svetli profil

HS INF TSI (1)

CR INF TSI (2)

INF TSI (3)

4.2.3

4.2.4.1

4.2.3.1

Komunikacija Eurobalise (prostor za namestitev)

4.2.5.2

Minimalni svetli profil infrastrukture

Svetli profil

Svetli profil

HS INF TSI

CR INF TSI

INF TSI

4.2.3

4.2.4.1

4.2.3.1

Komunikacija Euroloop (prostor za namestitev)

4.2.5.3

Minimalni svetli profil infrastrukture

Svetli profil

Svetli profil

HS INF TSI

CR INF TSI

INF TSI

4.2.3

4.2.4.1

4.2.3.1

Vidnost objektov za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

4.2.15

Minimalni svetli profil infrastrukture

Svetli profil

Svetli profil

HS INF TSI

CR INF TSI

INF TSI

4.2.3

4.2.4.1

4.2.3.1

(1)   HS INF TSI je opredeljena v 2008/217/EU: Odločba Komisije z dne 20. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z infrastrukturnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L 77, 19.3.2008, str. 1).

(2)   CR INF TSI je opredeljena v 2011/275/EU: Sklep Komisije z dne 26. aprila 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „infrastrukturnim“ podsistemom vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 126, 14.5.2011, str. 53).

(3)   INF TSI je opredeljena v Uredbi Komisije (EU) št. 1299/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „infrastruktura“ železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 356, 12.12.2014, str. 1).

4.3.4    Vmesniki s podsistemom energija



Vmesnik s TSI energija

Sklic na TSI CCS

Sklic na TSI energija

Parameter

Klavzula

Parameter

 

Klavzula

Ukazi za opremo tirnih vozil

4.2.2

4.2.3

►M1  Odseki ločevanja faz ◄

Točke ločevanja sistemov

Točke ločevanja faz

Točke ločevanja sistemov

Točke ločevanja faz

Točke ločevanja sistemov

HS ENE TSI (1)

CR ENE TSI (2)

ENE TSI (3)

4.2.21

4.2.22

4.2.19

4.2.20

4.2.15

4.2.16

(1)   HS ENE TSI je opredeljena v 2008/284/ES: Odločba Komisije z dne 6. marca 2008 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „energijskim podsistemom“ vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L 104, 14.4.2008, str. 1).

(2)   CR ENE TSI je opredeljena v 2011/274/EU: Sklep Komisije z dne 26. aprila 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „energijskim“ podsistemom vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 126, 14.5.2011, str. 1).

(3)   ENE TSI je opredeljena v Uredbi Komisije (EU) št. 1301/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „energija“ železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 356, 12.12.2014, str. 179).

4.4    Operativna pravila

Pravila za izvajanje železniških prevoznih storitev z ETCS in GSM-R so specificirana v TSI vodenje in upravljanje prometa.

4.5    Pravila glede vzdrževanja

Pravila glede vzdrževanja podsistemov, ki jih zajema ta TSI, zagotavljajo, da se vrednosti, navedene v osnovnih parametrih iz poglavja 4, ohranjajo v okviru mejnih vrednosti v celotni življenjski dobi podsistemov. Med preventivnim ali korektivnim vzdrževanjem pa se lahko zgodi, da podsistem ne more dosegati vrednosti, navedenih v osnovnih parametrih; pravila glede vzdrževanja zagotavljajo, da varnost med temi dejavnostmi ni ogrožena.

Subjekt, ki je odgovoren za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija, določi pravila glede vzdrževanja, da doseže navedene cilje. Kot pomoč pri pripravi teh pravil je treba upoštevati naslednje zahteve.

4.5.1    Odgovornost proizvajalca opreme

Proizvajalec opreme, ki je vgrajena v podsistem, specificira:

(1) 

vse zahteve in postopke za vzdrževanje (vključno s spremljanjem stanja opreme, diagnozo dogodkov, preizkusnimi metodami in orodji ter tudi zahtevano strokovno usposobljenostjo), potrebne za doseganje bistvenih zahtev in vrednosti, navedenih v obveznih zahtevah te TSI med celotno življenjsko dobo opreme (prevoz in skladiščenje pred namestitvijo, normalno obratovanje, okvare, popravila, preverjanje in vzdrževanje, izločitev iz obratovanja itd.). ►M1  Za popravke napak pri opremi glej točko 6.5; ◄

(2) 

vsa tveganja za zdravje in varnost, ki lahko zadevajo javnost in osebje, odgovorno za vzdrževanje;

(3) 

pogoje za osnovno vzdrževanje na progi, tj. opredelitev enot, ki se lahko zamenjajo na progi (LRU – Line Replaceable Units), opredelitev odobrenih združljivih različic strojne in programske opreme, postopke zamenjave okvarjenih enot LRU ter pogoje za skladiščenje enot LRU in za popravilo okvarjenih enot LRU;

(4) 

preverjanja, ki so potrebna, če je oprema podvržena izjemnim obremenitvam (npr. neugodne okoljske razmere ali neobičajni sunki);

(5) 

preverjanja, ki jih je treba izvajati ob vzdrževanju opreme, ki ni del opreme za vodenje-upravljanje in signalizacijo in ki vpliva na podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija (npr. spreminjanje premera koles).

4.5.2    Odgovornost vložnika za verifikacijo podsistemov

Vložnik:

(1) 

zagotovi, da so za vse komponente znotraj področja uporabe te TSI (ne glede na to, ali so to komponente interoperabilnosti ali ne) opredeljene zahteve glede vzdrževanja, opisane v točki 4.5.1 (Odgovornost proizvajalca opreme);

(2) 

izpolni zgornje zahteve, pri čemer upošteva tveganja zaradi medsebojnega delovanja različnih komponent podsistema in vmesnikov za povezavo z drugimi podsistemi.

4.6    Strokovna usposobljenost

Proizvajalci opreme in podsistemov zagotovijo informacije, ki zadoščajo za opredelitev strokovne usposobljenosti, potrebne za nameščanje, končni pregled in vzdrževanje podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija. Glej točko 4.5 (Pravila glede vzdrževanja).

4.7    Zdravstveni in varnostni pogoji

Poskrbeti je treba za zagotovitev zdravja in varnosti osebja, zadolženega za vzdrževanje in obratovanje, v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ki je skladna z zakonodajo Unije.

Proizvajalci navedejo tveganja za zdravje in varnost, ki izhajajo iz uporabe in vzdrževanja njihove opreme in podsistemov. Glej točko 4.4 (Operativna pravila) in točko 4.5 (Pravila glede vzdrževanja).

▼M1

4.8    Registri

Podatki, ki se zagotavljajo za registre iz členov 48 in 49 Direktive (EU) 2016/797, so podatki, navedeni v Izvedbenem sklepu Komisije 2011/665/EU ( 9 ) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/777 ( 10 ).

▼M1

4.9    Preverjanja združljivosti s progo pred uporabo dovoljenih vozil

Parametri podsistema CCS na vozilu, ki jih mora prevoznik v železniškem prometu uporabiti za preverjanje združljivosti s progo, so opisani v Dodatku D1 k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/773 ( 11 ).

▼B

5.   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

▼M1

5.1    Opredelitev

V skladu s členom 2(7) Direktive (EU) 2016/797 „komponente interoperabilnosti“ pomenijo ‚vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerih je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema, vključno z opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi.

▼B

5.2    Seznam komponent interoperabilnosti

5.2.1    Osnovne komponente interoperabilnosti

Osnovne komponente interoperabilnosti v podsistemih vodenje-upravljanje in signalizacija so opredeljene v:

(1) 

preglednici 5.1.a za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu;

(2) 

preglednici 5.2.a za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

5.2.2    Združevanje komponent interoperabilnosti

Funkcije osnovnih komponent interoperabilnosti se lahko združijo v skupino. Ta skupina se potem opredeli na podlagi navedenih funkcij in na podlagi njenih preostalih zunanjih vmesnikov. Tako oblikovana skupina se šteje za komponento interoperabilnosti.

(1) 

V preglednici 5.1.b so navedene skupine komponent interoperabilnosti podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu.

(2) 

V preglednici 5.2.b so navedene skupine komponent interoperabilnosti podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

▼M1

Skladnosti notranjih vmesnikov skupine KI z osnovnimi parametri iz poglavja 4 ni treba preveriti. Skladnost zunanjih vmesnikov skupine KI je treba preveriti, da se dokaže skladnost z osnovnimi parametri v zvezi z zahtevami za te zunanje vmesnike.

▼B

5.3    Zmogljivost in specifikacije komponent

V preglednicah v poglavju 5 so za vsako osnovno komponento interoperabilnosti ali skupino komponent interoperabilnosti navedeni:

(1) 

v stolpcu 3, funkcije in vmesniki. Upoštevati je treba, da imajo nekatere komponente interoperabilnosti neobvezne funkcije in/ali vmesnike;

(2) 

v stolpcu 4, obvezne specifikacije za oceno skladnosti vsake funkcije ali vmesnika, kadar je to ustrezno, s sklicevanjem na ustrezno točko poglavja 4.

▼M1



Preglednica 5.1.a

Osnovne komponente interoperabilnosti za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu

1

2

3

4

Št.

Komponenta interoperabilnosti (KI)

Značilnosti

Posebne zahteve, ki jih je treba oceniti s sklicevanjem na poglavje 4

1

ETCS na vozilu

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Funkcionalnost ETCS na vozilu (razen meritev poti in hitrosti)

4.2.2

Vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R

— RBC (neobvezen radijski prenos podatkov)

— radijska in-fill enota (neobvezna funkcionalnost)

— zračna reža Eurobalise

— zračna reža Euroloop (neobvezna funkcionalnost)

4.2.5

4.2.5.1

4.2.5.1

4.2.5.2

4.2.5.3

Vmesniki

 

— STM (izvedba vmesnika K neobvezna)

— radijski sistem GSM-R, namenjen le za prenos podatkov ETCS

— meritev poti in hitrosti

— sistem upravljanja ključev

— upravljanje ETCS-ID

— vmesnik med strojevodjo in strojem ETCS

— vlakovni vmesnik

— snemalna naprava na vozilu

4.2.6.1

4.2.6.2

4.2.6.3

4.2.8

4.2.9

4.2.12

4.2.2

4.2.14

Konstrukcija opreme

4.2.16

2

Oprema za meritev poti in hitrosti

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Funkcionalnost ETCS na vozilu: samo meritev poti in hitrosti

4.2.2

Vmesniki

 

—  ETCS na vozilu

4.2.6.3

Konstrukcija opreme

4.2.16

3

Vmesnik zunanjega STM

Vmesniki

 

—  ETCS na vozilu

4.2.6.1

4

Kabinski radijski sistem GSM-R

Opomba: SIM kartica, antena, priključni kabli in filtri niso del te komponente interoperabilnosti.

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja (RAM)

4.2.1.2

4.5.1

Osnovne komunikacijske funkcije

4.2.4.1

Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije

4.2.4.2

Vmesniki

 

— zračna reža GSM-R

— vmesnik med strojevodjo in strojem GSM-R

4.2.5.1

4.2.13

Konstrukcija opreme

4.2.16

5

Radijski sistem GSM-R, namenjen le za prenos podatkov ETCS

Opomba: SIM kartica, antena, priključni kabli in filtri niso del te komponente interoperabilnosti.

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja (RAM)

4.2.1.2

4.5.1

Osnovne komunikacijske funkcije

4.2.4.1

Aplikacije za sporočanje podatkov ETCS

4.2.4.3

Vmesniki

 

— ETCS na vozilu

— zračna reža GSM-R

4.2.6.2

4.2.5.1

Konstrukcija opreme

4.2.16

6

SIM kartica za GSM-R

Opomba: omrežni operater GSM-R je odgovoren, da prevoznikom v železniškem prometu zagotovi SIM kartice, ki se vstavijo v terminalsko opremo GSM-R.

Osnovne komunikacijske funkcije

4.2.4.1

Konstrukcija opreme

4.2.16



Preglednica 5.1.b

Skupine komponent interoperabilnosti za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu

Ta preglednica je primer za prikaz strukture. Druge skupine so dovoljene.

1

2

3

4

Št.

Skupina komponent interoperabilnosti

Značilnosti

Posebne zahteve, ki jih je treba oceniti s sklicevanjem na poglavje 4

1

ETCS na vozilu

Oprema za meritev poti in hitrosti

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Funkcionalnost ETCS na vozilu

4.2.2

Vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R

— RBC (neobvezen radijski prenos podatkov)

— radijska in-fill enota (neobvezna funkcionalnost)

— zračna reža Eurobalise

— zračna reža Euroloop (neobvezna funkcionalnost)

4.2.5

4.2.5.1

4.2.5.1

4.2.5.2

4.2.5.3

Vmesniki

 

— STM (izvedba vmesnika K neobvezna)

— radijski sistem GSM-R, namenjen le za prenos podatkov ETCS

— sistem upravljanja ključev

— upravljanje ETCS-ID

— vmesnik med strojevodjo in strojem ETCS

— vlakovni vmesnik

— snemalna naprava na vozilu

4.2.6.1

4.2.6.2

4.2.8

4.2.9

4.2.12

4.2.2

4.2.14

Konstrukcija opreme

4.2.16



Preglednica 5.2.a

Osnovne komponente interoperabilnosti za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi

1

2

3

4

Št.

Komponenta interoperabilnosti (KI)

Značilnosti

Posebne zahteve, ki jih je treba oceniti s sklicevanjem na poglavje 4

1

RBC

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Funkcionalnost ETCS ob progi (razen komunikacij prek Eurobalise, radio in-fill in Euroloop)

4.2.3

Vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R: le radijska komunikacija z vlakom

4.2.5.1

Vmesniki

 

— sosednji RBC

— Podatkovna radijska komunikacija

— sistem upravljanja ključev

— upravljanje ETCS-ID

4.2.7.1, 4.2.7.2

4.2.7.3

4.2.8

4.2.9

Konstrukcija opreme

4.2.16

2

Radijska in-fill enota

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Funkcionalnost ETCS ob progi (razen komunikacij prek Eurobalise, Euroloop ter funkcionalnosti stopnje 2 in stopnje 3)

4.2.3

Vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R: le radijska komunikacija z vlakom

4.2.5.1

Vmesniki

 

— Podatkovna radijska komunikacija

— sistem upravljanja ključev

— upravljanje ETCS-ID

— postavljalnica in LEU

4.2.7.3

4.2.8

4.2.9

4.2.3

Konstrukcija opreme

4.2.16

3

Eurobalise

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R: le komunikacija Eurobalise z vlakom

4.2.5.2

Vmesniki

 

—  LEU – Eurobalise

4.2.7.4

Konstrukcija opreme

4.2.16

4

Euroloop

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R: le komunikacija Euroloop z vlakom

4.2.5.3

Vmesniki

 

—  LEU – Euroloop

4.2.7.5

Konstrukcija opreme

4.2.16

5

LEU Eurobalise

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Funkcionalnost ETCS ob progi (razen komunikacij prek radio in-fill, Euroloop ter funkcionalnosti stopnje 2 in stopnje 3)

4.2.3

Vmesniki

 

—  LEU – Eurobalise

4.2.7.4

Konstrukcija opreme

4.2.16

6

LEU Euroloop

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Funkcionalnost ETCS ob progi (razen komunikacij prek radio in-fill, Eurobalise ter funkcionalnosti stopnje 2 in stopnje 3)

4.2.3

Vmesniki

 

—  LEU – Euroloop

4.2.7.5

Konstrukcija opreme

4.2.16

7

Števec osi

Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi (samo parametri, ustrezni za števce osi)

4.2.10

Elektromagnetna združljivosti (samo parametri, ustrezni za števce osi)

4.2.11

Konstrukcija opreme

4.2.16

▼B



Preglednica 5.2.b

Skupine komponent interoperabilnosti za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi

1

2

3

4

Št.

Skupina komponent interoperabilnosti

Značilnosti

Posebne zahteve, ki jih je treba oceniti s sklicevanjem na poglavje 4

1

Eurobalise

LEU Eurobalise

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Funkcionalnost ETCS ob progi (razen komunikacij prek Euroloop ter funkcionalnosti stopnje 2 in stopnje 3)

4.2.3

Vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R: le komunikacija Eurobalise z vlakom

4.2.5.2

Konstrukcija opreme

4.2.16

2

Euroloop

LEU Euroloop

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

4.2.1

4.5.1

Funkcionalnost ETCS ob progi (razen komunikacij prek Eurobalise ter funkcionalnosti stopnje 2 in stopnje 3)

4.2.3

Vmesniki zračne reže ETCS in GSM-R: le komunikacija Euroloop z vlakom

4.2.5.3

Konstrukcija opreme

4.2.16

6.   OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT IN VERIFIKACIJA PODSISTEMOV

▼M1

6.1    Uvod

6.1.1    Splošna načela

6.1.1.1    Skladnost z osnovnimi parametri

Izpolnjevanje bistvenih zahtev, navedenih v poglavju 3 te TSI, se zagotovi z izpolnjevanjem osnovnih parametrov, specificiranih v poglavju 4.

To izpolnjevanje se dokaže z:

(1) 

ocenjevanjem skladnosti komponent interoperabilnosti, specificiranih v poglavju 5 (glej točke 6.2.1, 6.2.2, 6.2.3, 6.2.4);

(2) 

verifikacijo podsistemov (glej točki 6.3 in 6.4).

6.1.1.2    Bistvene zahteve, izpolnjene na podlagi nacionalnih pravil

V določenih primerih so nekatere od bistvenih zahtev lahko izpolnjene na podlagi nacionalnih pravil zaradi:

(1) 

uporabe sistemov razreda B;

(2) 

odprtih točk v TSI;

(3) 

neuporabe TSI (odstopanj) na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2016/797;

(4) 

posebnih primerov iz točke 7.6.

V takih primerih so za oceno skladnosti z navedenimi pravili pristojne zadevne države članice, izvede pa se v skladu s priglašenimi postopki. Glej točko 6.4.2.

6.1.1.3    Delna izpolnitev zahtev TSI

Glede preverjanja, ali so izpolnjene bistvene zahteve, tako da je dosežena skladnost z osnovnimi parametri, in brez poseganja v obveznosti iz poglavja 7 te TSI, komponente interoperabilnosti in podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija, ki ne izvajajo vseh funkcij, zmogljivosti in vmesnikov, kot so določeni v poglavju 4 (vključno s specifikacijami iz Priloge A), lahko pridobijo certifikat ES o skladnosti ali certifikat o verifikaciji pod naslednjimi pogoji za izdajo in uporabo certifikatov:

(1) 

prosilec za izjavo o verifikaciji ES za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi je odgovoren za odločitev, katere funkcije, zmogljivosti in vmesnike je treba izvesti, da se dosežejo cilji za storitev in se zagotovi, da se na podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ne prenašajo nobene zahteve, ki so v nasprotju s TSI ali jih presegajo;

(2) 

za delovanje podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, ki ne izvaja vseh funkcij, zmogljivosti in vmesnikov, specificiranih v tej TSI, se lahko uporabljajo pogoji ali omejitve uporabe zaradi združljivosti in/ali varne integracije s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi. Prosilec za izjavo o verifikaciji ES je, brez poseganja v naloge priglašenega organa, opisanega v ustrezni zakonodaji Unije in povezanih dokumentih, odgovoren za zagotovitev, da tehnični spis zagotavlja vse informacije ( 12 ), ki jih upravljavec potrebuje za ugotovitev takih pogojev in omejitev uporabe;

(3) 

Subjekt za izdajo dovoljenj lahko iz ustrezno utemeljenih razlogov zavrne dovoljenje za začetek obratovanja ali dajanje na trg ali uvede pogoje in omejitve uporabe za obratovanje podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija, ki ne izvajajo vseh funkcij, zmogljivosti in vmesnikov, specificiranih v tej TSI.

Če komponenta interoperabilnosti ali podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ne izvaja vseh funkcij, zmogljivosti in vmesnikov, specificiranih v tej TSI, se uporabljajo določbe iz točke 6.4.3.

6.1.2    Načela za preizkušanje ETCS in GSM-R

6.1.2.1    Načelo

V skladu z načelom je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, na katerega se nanaša izjava o verifikaciji ES, zmožen delovati na vsakem podsistemu vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, na katerega se nanaša izjava o verifikaciji ES, pod pogoji, specificiranimi v tej TSI, brez dodatnih verifikacij.

Dosego tega načela olajšuje naslednje:

(1) 

pravila za projektiranje in nameščanje podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi;

(2) 

preizkusna dokumentacija, s katero se dokaže, da podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi ustrezajo zahtevam te TSI in so medsebojno združljivi.

6.1.2.2    Operativni preizkusni scenariji

Za namene te TSI pojem „operativni preizkusni scenarij“ pomeni niz dogodkov ob progi in na vozilu, ki so povezani s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ali nanje vplivajo (npr. pošiljanje/prejemanje sporočil, prekoračitev omejitve hitrosti, dejanja upravljavcev), ter določeno časovno obdobje med njimi za preizkušanje predvidenega delovanja železniškega sistema v situacijah, ki so relevantne za sistema ETCS in GSM-R (npr. vstop vlaka v opremljeno območje, aktivacija vlaka, prevoz signala stop).

Operativni preizkusni scenariji temeljijo na projektantskih pravilih, sprejetih za projekt.

Preverjanje skladnosti dejanskega izvajanja z operativnim preizkusnim scenarijem je možno z zbiranjem informacij prek lahko dostopnih vmesnikov (najbolje standardnih vmesnikov, specificiranih v tej TSI).

6.1.2.3    Zahteve za operativne preizkusne scenarije

Niz projektantskih pravil za dele ob progi sistemov ETCS in GSM-R ter povezani operativni preizkusni scenariji za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi zadostujejo za opis vseh predvidenih delovanj sistema, relevantnih za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi v običajnih in ugotovljenih poslabšanih razmerah, ter:

(1) 

so skladni s specifikacijami, navedenimi v tej TSI;

(2) 

zagotavljajo, da so funkcije, vmesniki in delovanje podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, ki vzajemno delujejo s progovnim podsistemom, skladni z zahtevami te TSI;

(3) 

so isti kot tisti, ki se uporabljajo pri verifikaciji ES podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, da se preveri, da izvedene funkcije, vmesniki in delovanje lahko zagotovijo, da se upoštevajo predvideno delovanje sistema v kombinaciji z zadevnimi načini ter prehodi med stopnjami in načini podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu.

6.1.2.4    Zahteve za združljivost sistema ETCS

Agencija v tehničnem dokumentu določi in upravlja sklop preverjanj za dokazovanje tehnične združljivosti podsistema na vozilu s podsistemom ob progi.

Upravljavci infrastrukture ob podpori dobaviteljev ETCS za njihovo omrežje predložijo Agenciji opredelitev potrebnih preverjanj (kot je opredeljeno v točki 4.2.17) na njihovem omrežju najpozneje do 16. januarja 2020.

Upravljavci infrastrukture razvrstijo proge z ETCS v skladu s tipi ESC v RINF.

Upravljavci infrastrukture predložijo Agenciji morebitne spremembe navedenih preverjanj za njihovo omrežje. Agencija posodobi tehnični dokument v petih delovnih dneh.

6.1.2.5    Zahteve za združljivost radijskega sistema

Agencija v tehničnem dokumentu določi in upravlja sklop preverjanj za dokazovanje tehnične združljivosti podsistema na vozilu s podsistemom ob progi.

Upravljavci infrastrukture ob podpori dobaviteljev GSM-R za njihovo omrežje predložijo Agenciji opredelitev potrebnih preverjanj (kot je opredeljeno v točki 4.2.17) na njihovem omrežju najpozneje do 16. januarja 2020.

Upravljavci infrastrukture razvrstijo svoje proge v skladu s tipi RSC za govorno komunikacijo, po potrebi pa tudi podatke ETCS, v RINF.

Upravljavci infrastrukture predložijo Agenciji morebitne spremembe navedenih preverjanj za njihovo omrežje. Agencija posodobi tehnični dokument v petih delovnih dneh.

▼B

6.2    Komponente interoperabilnosti

6.2.1    Postopki ocenjevanja za komponente interoperabilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

Pred začetkom trženja komponente interoperabilnosti in/ali skupin komponent interoperabilnosti mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji sestaviti ES izjavo o skladnosti v skladu s ►M1  členom 10(1) in členom 9(2) Direktive (EU) 2016/797 ◄ .

Postopek ocenjevanja se opravi z uporabo enega od modulov, opisanih v točki 6.2.2 (Moduli za komponente interoperabilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija).

Za komponente interoperabilnosti podsistema nadzor-vodenje ni potrebna izjava ES o primernosti za uporabo. Skladnost z zadevnimi osnovnimi parametri, kot je dokazana z ES izjavo o skladnosti, zadostuje za začetek trženja komponent interoperabilnosti ( 13 ).

6.2.2    Moduli za komponente interoperabilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

Za oceno komponent interoperabilnosti znotraj podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija lahko proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji izbere:

(1) 

postopek pregleda tipa (modul CB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom sistema vodenja kakovosti proizvodnje (modul CD) za proizvodno fazo ali

(2) 

postopek pregleda tipa (modul CB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom verifikacije proizvodov (modul CF) ali

(3) 

celovit sistem vodenja kakovosti s postopkom pregleda projektiranja (modul CH1).

Poleg tega lahko za preverjanje komponente interoperabilnosti SIM kartice proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik izbere modul CA.

Moduli so podrobno opisani v Sklepu Komisije 2010/713/EU z dne 9. novembra 2010 o modulih za postopke ocenjevanja skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacije, ki se uporabljajo v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, sprejetih v okviru Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ).

Za uporabo nekaterih modulov veljajo naslednja pojasnila:

(1) 

s sklicevanjem na poglavje 2 opisa „modula CB“ se mora ES-pregled tipa izvesti s kombinacijo tipa proizvodnje in tipa projektiranja;

(2) 

s sklicevanjem na poglavje 3 opisa „modula CF“ (verifikacija proizvodov) statistična verifikacija ni dovoljena, tj. vse komponente interoperabilnosti se pregledajo posamično.

6.2.3    Zahteve glede ocenjevanja

Neodvisno od izbranega modula:

(1) 

se zahteve iz točke 6.2.4.1 te TSI upoštevajo za komponento interoperabilnosti „ETCS na vozilu“;

(2) 

dejavnosti, prikazane v preglednici 6.1, se izvajajo pri ocenjevanju skladnosti komponente interoperabilnosti ali skupine komponent interoperabilnosti, kot je opredeljeno v poglavju 5 te TSI. Vse verifikacije se izvajajo s sklicevanjem na ustrezno preglednico v poglavju 5 in na osnovne parametre, navedene v njej.

▼M1



Preglednica 6.1

Zahteve glede ocenjevanja skladnosti za komponente interoperabilnosti ali skupine komponent interoperabilnosti

Št.

Vidik

Predmet ocenjevanja

Potrebna dokazila

1

Funkcije, vmesniki in zmogljivosti

Preveriti, da so izvedene vse obvezne funkcije, vmesniki in zmogljivosti, opisani v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5, in da so v skladu z zahtevami te TSI.

Projektna dokumentacija in izvajanje preizkusnih primerov in zaporedja preizkusov, kot je opisano v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5.

Preveriti, katere neobvezne funkcije in vmesniki, opisani v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5, so izvedene in ali so v skladu z zahtevami te TSI.

Projektna dokumentacija in izvajanje preizkusnih primerov in zaporedja preizkusov, kot je opisano v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5.

Preveriti, katere dodatne funkcije in vmesniki (ki niso specificirani v tej TSI) so izvedeni in da niso v navzkrižju z izvedenimi funkcijami, specificiranimi v tej TSI.

Analiza učinka

2

Konstrukcija opreme

Preveriti skladnost z obveznimi okoljskimi pogoji, kadar so specificirani v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5.

Dokumentacija o uporabljenih materialih in po potrebi preizkusi za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve osnovnih parametrov iz zadevne preglednice v poglavju 5.

Poleg tega preveriti, da komponenta interoperabilnosti deluje pravilno v okoljskih pogojih, za katere je projektirana.

Preizkusi v skladu z vložnikovimi specifikacijami.

3

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

Preveriti skladnost z varnostnimi zahtevami, opisanimi v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5, tj.:

1.  upoštevanje količinskih dopustnih stopenj nevarnosti (THR – Tolerable Hazard Rates), ki jih povzročajo naključne okvare;

2.  razvojni proces lahko zazna in odpravi sistematične okvare.

1.  Izračuni v zvezi s THR, ki jih povzročajo naključne okvare, podprti s podatki o zanesljivosti.

2.1  Proizvajalčevo upravljanje kakovosti in varnosti med vsemi fazami projektiranja, proizvodnje in preizkušanja ustreza priznanim standardom (glej opombo).

2.2  Razvojni ciklus programske opreme in razvojni ciklus strojne opreme ter integracija programske in strojne opreme so v skladu z ustreznimi priznanimi standardi (glej opombo).

2.3  Proces verifikacije in validacije varnosti je v skladu s priznanimi standardi (glej opombo) in izpolnjuje varnostne zahteve, opisane v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5.

2.4  Funkcionalne in tehnične varnostne zahteve (pravilno delovanje v pogojih brez okvar, učinki okvar in zunanjih vplivov) se preverijo v skladu s priznanimi standardi (glej opombo).

Opomba: standardi izpolnjujejo vsaj naslednje zahteve:

1.  biti morajo skladni z zahtevami za kodeks ravnanja iz točke 2.3.2 Priloge I Uredbe (EU) št. 402/2013;

2.  biti morajo splošno sprejeti na železniškem področju. Če niso, morajo biti utemeljeni in sprejemljivi za priglašeni organ;

3.  biti morajo relevantni za nadzor obravnavanih nevarnosti v ocenjevanem sistemu;

4.  biti morajo javno dostopni za vse udeležence, ki jih želijo uporabljati.

4

Preveriti, da je izpolnjen količinski cilj glede zanesljivosti (v zvezi z naključnimi okvarami), ki ga je navedel vložnik.

Izračuni

5

Odprava sistematičnih okvar

Preizkusi opreme (celotna komponenta interoperabilnosti ali ločeno za podsestave) v obratovalnih pogojih s popravilom v primeru odkritih napak.

Dokumentacija, priložena certifikatu, v kateri je navedeno, katere vrste verifikacij so bile izvedene, kateri standardi so bili uporabljeni in katera merila so bila sprejeta za to, da se ti preizkusi štejejo za zaključene (v skladu z odločitvami prosilca).

6

Preveriti skladnost z zahtevami glede vzdrževanja – točka 4.5.1.

Preverjanje dokumentacije

▼B

6.2.4    Posebna vprašanja

6.2.4.1    Obvezni preizkusi za ETCS na vozilu

Posebna pozornost se posveča ocenjevanju skladnosti komponente interoperabilnosti TCS na vozilu, ker je zapletena in ima ključno vlogo pri doseganju interoperabilnosti.

Priglašeni organ ne glede na to, ali je bil izbran modul CB ali CH1, preveri, da:

(1) 

je bil reprezentativni vzorec komponente interoperabilnosti predmet celotnega niza zaporedij preizkusov, vključno z vsemi preizkusnimi primeri, potrebnimi za preverjanje funkcij, navedenih v točki 4.2.2 (Funkcionalnost ETCS na vozilu). Prosilec je odgovoren za opredelitev preizkusnih primerov in njihovo razporeditev v zaporedjih, če to ni vključeno v specifikacijah, navedenih v tej TSI;

▼M1

(2) 

ti preizkusi so bili izvedeni v laboratoriju, akreditiranem v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ) in standardi iz preglednice A 4 Priloge A za izvajanje preizkusov z uporabo strukture in postopkov preizkusov, specificiranih v točki 4.2.2c Priloge A.

▼B

Laboratorij zagotovi popolno poročilo, ki jasno navaja rezultate preizkusnih primerov in uporabljena zaporedja. Priglašeni organ je odgovoren za ocenitev primernosti preizkusnih primerov in zaporedij, da se preveri skladnost z vsemi zadevnimi zahtevami in ovrednotijo rezultati preizkusov za namen certifikacije komponente interoperabilnosti.

6.2.4.2    Specifični prenosni modul (STM)

Vsaka država članica je odgovorna za verifikacijo, ali STM ustrezajo njenim nacionalnim zahtevam.

Verifikacija vmesnika STM za povezavo z ETCS na vozilu zahteva oceno skladnosti, ki jo opravi priglašeni organ.

▼M1 —————

▼B

6.3    Podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija

▼M1

6.3.1    Postopki ocenjevanja za podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija

To poglavje obravnava izjavo o verifikaciji ES za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter izjavo o verifikaciji ES za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

Na zahtevo vložnika priglašeni organ izvede verifikacijo ES podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ali podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi v skladu s Prilogo IV k Direktivi (EU) 2016/797.

Vložnik sestavi izjavo o verifikaciji ES za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ali podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi v skladu s členom 15(1) in (9) Direktive (EU) 2016/797.

Vsebina izjave o verifikaciji ES je v skladu s členom 15(9) Direktive (EU) 2016/797.

Postopek ocenjevanja se opravi z uporabo modulov, opisanih v točki 6.3.2 (Moduli za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija).

Izjava o verifikaciji ES za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter izjava o verifikaciji ES za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, skupaj s certifikati o skladnosti, se štejeta za zadostni za zagotovitev, da sta podsistema skladna, pod pogoji, specificiranimi v tej TSI.

▼B

6.3.2    Moduli za podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija

Vsi spodaj navedeni moduli so opisani v Sklepu Komisije 2010/713/EU.

6.3.2.1    Podsistem na vozilu

Za verifikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu lahko vložnik izbere:

(1) 

postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom sistema vodenja kakovosti proizvodnje (modul SD) za proizvodno fazo ali

(2) 

postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom verifikacije proizvodov (modul SF) ali

(3) 

celovit sistem vodenja kakovosti s postopkom pregleda projektiranja (modul SH1).

6.3.2.2    Progovni podsistem

Za verifikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi lahko vložnik izbere:

(1) 

postopek verifikacije enote (modul SG) ali

(2) 

postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom sistema vodenja kakovosti proizvodnje (modul SD) za proizvodno fazo ali

(3) 

postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom verifikacije proizvodov (modul SF) ali

(4) 

celovit sistem vodenja kakovosti s postopkom pregleda projektiranja (modul SH1).

▼M1

6.3.2.3    Pogoji za uporabo modulov za podsisteme na vozilu in ob progi

S sklicevanjem na točko 4.2 modula SB (pregled tipa) se zahteva pregled projektiranja.

S sklicevanjem na točko 4.2 modula SH1 (celoten sistem vodenja kakovosti s pregledom projektiranja) se zahteva dodatni preizkus tipa.

▼B

6.3.3    Zahteve glede ocenjevanja za podsistem na vozilu

Preglednica 6.2 navaja preverjanja, ki se morajo izvesti pri verifikaciji podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, ter osnovne parametre, ki jih je treba upoštevati.

Neodvisno od izbranega modula:

(1) 

mora verifikacija dokazati, da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, ko je vgrajen v vozilo, skladen z osnovnimi parametri;

(2) 

funkcionalnost in zmogljivosti komponent interoperabilnosti, ki so obravnavane že v njihovi ES izjavi o skladnosti, ne zahtevajo dodatne verifikacije.

▼M1



Preglednica 6.2

Zahteve glede ocenjevanja skladnosti za podsistem na vozilu

Št.

Vidik

Predmet ocenjevanja

Potrebna dokazila

1

Uporaba komponent interoperabilnosti

Preveriti, da za vse komponente interoperabilnosti, ki naj bi se vgradile v podsistem, obstaja ES izjava o skladnosti in ustrezen certifikat.

Podsistem mora biti pregledan s SIM kartico, ki je skladna z zahtevami te TSI. Zamenjava SIM kartice z drugo SIM kartico, ki je skladna s to TSI, ne pomeni spremembe podsistema.

Obstoj in vsebina dokumentacije

Preveriti pogoje in omejitve uporabe glede uporabe komponent interoperabilnosti na podlagi značilnosti podsistema in okolja.

Analiza s preverjanjem dokumentacije

Za komponente interoperabilnosti, ki jim je bil izdan certifikat za različico CCS TSI, ki se razlikuje od različice, uporabljene za verifikacijo ES podsistema, in/ali na podlagi seznama specifikacij, ki se razlikuje od seznama, uporabljenega za verifikacijo ES podsistema, preveriti, da certifikat še vedno zagotavlja skladnost podsistema z zahtevami zdaj veljavne TSI.

Analiza učinka s preverjanjem dokumentacije

2

Vključitev komponent interoperabilnosti v podsistem

Preveriti pravilno namestitev in delovanje notranjih vmesnikov podsistema – osnovni parameter 4.2.6.

Preverjanja v skladu s specifikacijami

Preveriti, da dodatne funkcije (ki niso specificirane v tej TSI) ne vplivajo na obvezne funkcije.

Analiza učinka

Preveriti, da so vrednosti identitet ETCS (ETCS ID) znotraj dopustnega območja in da imajo posebne vrednosti – osnovni parameter 4.2.9.

Preveriti specifikacije projektiranja

3

Vključitev v tirna vozila

Preveriti pravilno namestitev opreme – osnovni parametri 4.2.2, 4.2.4, 4.2.14 – in pogoje za namestitev opreme, kot jih specificira proizvajalec.

Rezultati preverjanj (v skladu s specifikacijami iz osnovnih parametrov in proizvajalčevih pravil namestitve)

Preveriti, da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu združljiv z okoljem tirnih vozil – osnovni parameter 4.2.16.

Preverjanje dokumentacije (certifikati komponent interoperabilnosti in morebitne metode integracije, ki se preverjajo na podlagi značilnosti tirnih vozil)

Preveriti, da so parametri (npr. parametri zaviranja) pravilno konfigurirani in da so znotraj dovoljenega območja.

Preverjanje dokumentacije (vrednosti parametrov, preverjene na podlagi značilnosti tirnih vozil)

4

Vključitev v razred B

Preveriti, da je zunanji STM povezan z ETCS na vozilu z vmesniki, skladnimi s TSI.

Ničesar ni treba preizkušati: obstaja standardni vmesnik, ki je bil že preizkušen na stopnji komponent interoperabilnosti. Njegovo delovanje je bilo že preizkušeno pri preverjanju vključenosti komponent interoperabilnosti v podsistem.

Preveriti, da funkcije razreda B, vključene v ETCS na vozilu – osnovni parameter 4.2.6.1 – zaradi prehodov ne ustvarjajo dodatnih zahtev za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

Ničesar ni treba preizkušati: vse je bilo že preizkušeno na ravni komponent interoperabilnosti.

Preveriti, da ločena oprema razreda B, ki ni povezana z ETCS na vozilu – osnovni parameter 4.2.6.1 – zaradi prehodov ne ustvarja dodatnih zahtev za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

Ničesar ni treba preizkušati: ni vmesnika (1).

Preveriti, da ločena oprema razreda B, povezana z ETCS na vozilu (deloma) z uporabo vmesnikov, ki niso skladni s TSI – osnovni parameter 4.2.6.1 –, zaradi prehodov ne ustvarja dodatnih zahtev za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi. Preveriti tudi, da funkcije ETCS niso prizadete.

Analiza učinka

5

Vključitev v podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi

Preveriti, da je mogoče brati telegrame Eurobalise (obseg tega preizkusa je omejen na preverjanje, da je bila antena ustrezno nameščena. Preizkusi, ki so bili že izvedeni na stopnji komponent interoperabilnosti, se ne ponovijo) – osnovni parameter 4.2.5.

Preizkus z uporabo potrjenega sistema Eurobalise: podporni dokaz je zmožnost pravilnega branja telegrama

Preveriti, da je mogoče brati telegrame Euroloop (če je potrebno) – osnovni parameter 4.2.5.

Preizkus z uporabo potrjenega sistema Euroloop: podporni dokaz je zmožnost pravilnega branja telegrama.

Preveriti, da je možno z opremo izvesti glasovni in podatkovni klic GSM-R (če je potrebno) – osnovni parameter 4.2.5.

Preizkus s potrjenim omrežjem GSM-R. Podporni dokaz je zmožnost vzpostaviti, ohranjati in prekiniti zvezo.

6

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

Preveriti, da je oprema v skladu z varnostnimi zahtevami – osnovni parameter 4.2.1.

Uporaba postopkov, specificiranih v skupni varnostni metodi za ovrednotenje in oceno tveganja.

Preveriti, da je izpolnjen količinski cilj glede zanesljivosti – osnovni parameter 4.2.1.

Izračuni

Preveriti skladnost z zahtevami glede vzdrževanja – točka 4.5.2.

Preverjanje dokumentacije

7

Vključitev v podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi ter v ostale podsisteme:

preizkusi pri pogojih, ki izražajo predvideno obratovanje.

Preizkusiti obnašanje podsistema pri največjem možnem smiselnem številu različnih pogojev, ki izražajo predvideno obratovanje (npr. vzpon proge, hitrost vlaka, vibracije, vlečna moč, vremenske razmere, tehnična zasnova funkcionalnosti podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi). S preizkusom mora biti možno preveriti naslednje:

1.  da so funkcije meritev poti in hitrosti pravilno opravljene – osnovni parameter 4.2.2;

2.  da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu združljiv z okoljem tirnih vozil – osnovni parameter 4.2.16.

Ti preizkusi morajo biti tudi takšni, da povečujejo zaupanje, da ne bo sistematičnih okvar.

Med te preizkuse ne spadajo preizkusi, ki so bili že opravljeni v različnih fazah: upoštevajo se preizkusi, opravljeni na komponentah interoperabilnosti, in preizkusi, opravljeni na podsistemu v simuliranem okolju.

Preizkusi pod okoljskimi pogoji niso nujni za glasovno opremo GSM-R na vozilu.

Opomba: v certifikatu navedite, kateri pogoji so bili predmet preizkusa in kateri standardi so bili uporabljeni.

Poročila o preizkusih.

(1)   V tem primeru je ocenjevanje upravljanja prehodov v skladu z nacionalnimi specifikacijami.

▼M1

6.3.3.1    Preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema

Posebna pozornost se nameni ocenjevanju skladnosti podsistema CCS na vozilu v zvezi z osnovnim parametrom združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema iz oddelka 4.2.17.

Ne glede na modul, izbran za predhodni postopek verifikacije ES za podsistem na vozilu, priglašeni organ preveri:

(a) 

razpoložljivost rezultata preverjanj tehnične združljivosti za izbrano področje uporabe vozila;

(b) 

ali so bila preverjanja tehnične združljivosti opravljena v skladu s tehničnim dokumentom, ki ga je objavila Agencija ter je naveden v točkah 6.1.2.4 in 6.1.2.5;

(c) 

na podlagi poročila o preverjanjih, ali rezultati preverjanj tehnične združljivosti kažejo vse neskladnosti in napake, ugotovljene pri preverjanjih tehnične združljivosti.

Priglašeni organ ne preveri znova vidikov, zajetih z že opravljenim postopkom verifikacije ES podsistema na vozilu.

Ta preverjanja in postopek verifikacije ES za podsistem na vozilu lahko opravita različna priglašena organa.

Z izvajanjem teh preverjanj tudi na ravni komponente interoperabilnosti se lahko zmanjša število preverjanj na ravni podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija.

▼B

6.3.4    Zahteve glede ocenjevanja za progovni podsistem

Namen ocenjevanj, ki se izvajajo v okviru področja uporabe te TSI, je preveriti skladnost opreme z zahtevami iz poglavja 4.

Vendar so za projektiranje ETCS, kot dela podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, potrebne informacije, specifične za aplikacijo. To vključuje:

(1) 

značilnosti proge, kot so nakloni, razdalje, položaj elementov ob progi in sistemov Eurobalise/Euroloop, lokacij, ki morajo biti zaščitene, itd.;

(2) 

signalizacijske podatke in signalizacijska pravila, ki jih mora obdelovati sistem ETCS.

Ta TSI ne zajema preverjanj, namenjenih oceni, ali so informacije, specifične za aplikacijo, pravilne:

Neodvisno od izbranega modula velja:

(1) 

preglednica 6.3 kaže preverjanja, ki se izvedejo pri verifikaciji podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi in osnovne parametre, ki se upoštevajo;

(2) 

za funkcionalnost in zmogljivost, ki sta bili že preverjeni na ravni komponent interoperabilnosti, ni potrebna dodatna verifikacija.

▼M1



Preglednica 6.3

Zahteve glede ocenjevanja skladnosti za progovni podsistem

Št.

Vidik

Predmet ocenjevanja

Potrebna dokazila

1

Uporaba komponent interoperabilnosti

Preveriti, da za vse komponente interoperabilnosti, ki naj bi se vgradile v podsistem, obstaja ES izjava o skladnosti in ustrezen certifikat.

Obstoj in vsebina dokumentacije

Preveriti pogoje in omejitve uporabe glede uporabe komponent interoperabilnosti na podlagi značilnosti podsistema in okolja.

Analiza učinka s preverjanjem dokumentacije

Za komponente interoperabilnosti, ki jim je bil izdan certifikat za različico TSI v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija, ki se razlikuje od različice, uporabljene za verifikacijo ES podsistema, in/ali na podlagi seznama specifikacij, ki se razlikuje od seznama, uporabljenega za verifikacijo ES podsistema, preveriti, da certifikat še vedno zagotavlja skladnost z zahtevami zdaj veljavne TSI.

Analiza učinka na podlagi primerjave specifikacij, navedenih v TSI, in certifikatov komponent interoperabilnosti

2

Vključitev komponent interoperabilnosti v podsistem

Preveriti pravilno namestitev in pravilno delovanje notranjih vmesnikov podsistema – osnovna parametra 4.2.5, 4.2.7 – in pogoje, ki jih specificira proizvajalec.

(n. r. za KI števec osi)

Preverjanja v skladu s specifikacijami

Preveriti, da dodatne funkcije (ki niso specificirane v tej TSI) ne vplivajo na obvezne funkcije.

Analiza učinka

Preveriti, da so vrednosti identitet ETCS (ETCS ID) znotraj dopustnega območja in da imajo posebne vrednosti – osnovni parameter 4.2.9.

(n. r. za KI števec osi)

Preveriti specifikacije projektiranja

Za KI števci osi (izključno):

Preveriti je treba vključitev KI v podsistem:

preveriti samo zaporedno številko 77, točke dokumenta 3.1.2.1, 3.1.2.4 in 3.1.2.5;

preveriti pravilno namestitev opreme in pogoje, ki jih specificira proizvajalec in/ali upravljavec infrastrukture.

Preverjanje dokumentacije

3

Vidnost objektov za vodenje-upravljanje ob progi

Preveriti, ali so izpolnjene zahteve za signale iz te TSI (značilnosti, združljivost z zahtevami za infrastrukturo (tirna širina ...), združljivost z vidnim poljem strojevodje) – osnovni parameter 4.2.15.

Projektna dokumentacija, rezultati preizkusov ali preizkusov s tirnimi vozili, skladnimi s TSI

4

Vključitev v infrastrukturo

Preveriti pravilno namestitev opreme – osnovna parametra 4.2.3, 4.2.4 – in pogoje za namestitev, ki jih specificira proizvajalec.

Rezultati preverjanj (v skladu s specifikacijami iz osnovnih parametrov in proizvajalčevih pravil namestitve)

Preveriti, da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi združljiv z okoljem ob progi – osnovni parameter 4.2.16.

Preverjanje dokumentacije (certifikati komponent interoperabilnosti in morebitne metode integracije, ki se preverjajo na podlagi značilnosti ob progi)

5

Vključitev v progovno signalizacijo

Preveriti, da so vse funkcije, ki jih zahteva aplikacija, izvedene v skladu s specifikacijami iz te TSI – osnovni parameter 4.2.3.

Preverjanje dokumentacije (vložnikova specifikacija projektiranja in certifikati komponent interoperabilnosti)

Preveriti pravilno konfiguracijo parametrov (Eurobalise telegrami, sporočila RBC, položaji signalov, itd.).

Preverjanje dokumentacije (vrednosti parametrov, preverjene na podlagi značilnosti ob progi in značilnosti signalizacije)

Preveriti pravilno namestitev in delovanje vmesnikov.

Verifikacija projektiranja in preizkusi na podlagi informacij, ki jih je zagotovil vložnik

Preveriti, da podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi deluje pravilno v skladu z informacijami na vmesnikih s signalizacijo ob progi (npr. pravilno ustvarjanje telegramov Eurobalise s strani LEU ali sporočil s strani RBC).

Verifikacija projektiranja in preizkusi na podlagi informacij, ki jih je zagotovil vložnik

6

Vključitev v podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu in v tirna vozila

Preveriti pokritost s signalom GSM-R – osnovni parameter 4.2.4.

Merjenja na kraju samem

Preveriti, da so vse funkcije, ki jih zahteva aplikacija, izvedene v skladu s specifikacijami iz te TSI – osnovni parametri 4.2.3, 4.2.4 in 4.2.5.

Poročila o operativnih preizkusnih scenariji iz točke 6.1.2 z vsaj dvema potrjenima podsistemoma vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu različnih dobaviteljev. V poročilu se navede, kateri operativni preizkusni scenariji so bili preizkušeni, katera oprema na vozilu je bila uporabljena in ali so bili preizkusi opravljeni v laboratorijih, na preizkusnih progah ali v resničnih obratovalnih razmerah.

7

Združljivost sistemov za ugotavljanje lokacije vlaka

(ne zajema števcev osi)

Preveriti skladnost sistemov za zaznavanje vlaka z zahtevami te TSI – osnovna parametra 4.2.10 in 4.2.11.

preveriti pravilno namestitev opreme in pogoje, ki jih specificira proizvajalec in/ali upravljavec infrastrukture.

Dokazi o združljivosti opreme iz obstoječih instalacij (za sisteme, ki se že uporabljajo); izvedba preizkusov v skladu s standardi za nove tipe.

Merjenja na kraju samem za dokazovanje pravilnosti namestitve.

Preverjanje dokumentacije v zvezi s pravilno namestitvijo opreme.

8

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

(ne zajema zaznavanja vlaka)

Preveriti skladnost z varnostnimi zahtevami – osnovni parameter 4.2.1.1.

Uporaba postopkov, specificiranih v skupni varnostni metodi za ovrednotenje in oceno tveganja.

Preveriti, da so upoštevani količinski cilji glede zanesljivosti – osnovni parameter 4.2.1.2.

Izračuni

Preveriti skladnost z zahtevami glede vzdrževanja – točka 4.5.2.

Preverjanje dokumentacije

9

Vključitev v podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu in v tirna vozila: preizkusi pri pogojih, ki izražajo predvideno obratovanje

Preizkusiti obnašanje podsistema pri številnih različnih pogojih, ki jih je razumno možno pričakovati in izražajo predvideno obratovanje (npr. hitrost vlaka, število vlakov na progi, vremenske razmere). S preizkusom mora biti možno preveriti naslednje:

1.  zmogljivost sistemov za zaznavanje vlaka – osnovna parametra 4.2.10, 4.2.11;

2.  da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi združljiv z okoljem ob progi – osnovni parameter 4.2.16.

Ti preizkusi bodo tudi povečali zaupanje v odsotnost sistematičnih okvar.

Med temi preizkusi ni preizkusov, ki so bili že opravljeni pri različnih korakih: upoštevajo se preizkusi, opravljeni na stopnji komponent interoperabilnosti, in preizkusi, opravljeni na podsistemu v simuliranem okolju.

Opomba: v certifikatu navedite, kateri pogoji so bili predmet preizkusa in kateri standardi so bili uporabljeni.

Poročila o preizkusih.

10

Preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema

Opredelitev potrebnega preverjanja ESC in RSC se predloži Agenciji – osnovni parameter 4.2.17.

Preverjanja tehnične združljivosti za ESC in RSC, ki jih objavi in vzdržuje Agencija.

▼B

6.4    Določbe v primeru delne izpolnitve zahtev TSI

▼M1

6.4.1    Ocenjevanje delov podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

V skladu s členom 15(7) Direktive (EU) 2016/797 lahko priglašeni organ izda certifikate o verifikaciji za nekatere dele podsistema, če ustrezne TSI to omogočajo.

Kot je navedeno v točki 2.2 (Področje uporabe) te TSI, podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi ter podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu vsebujeta dele, kot so specificirani v točki 4.1 (Uvod).

Certifikat o verifikaciji se lahko izda za vsak del ali za kombinacijo delov, specificirano v tej TSI; priglašeni organ le preveri, ali zadevni del izpolnjuje zahteve TSI.

Priglašeni organ ne glede na izbrani modul preveri, ali:

(1) 

so bile izpolnjene zahteve TSI za zadevni del in

(2) 

se izpolnitev zahtev TSI, ki so bile že ocenjene za druge dele istega podsistema, ni spremenila.

▼B

6.4.2    Ocenjevanje v primeru uporabe nacionalnih pravil

Če so nekatere bistvene zahteve izpolnjene na podlagi nacionalnih pravil, se lahko ►M1  certifikat ES ◄ o skladnosti za komponento interoperabilnosti in certifikat o verifikaciji za podsistem natančno sklicuje na dele te TSI, katerih skladnost je bila ocenjena, in dele, katerih skladnost ni bila ocenjena.

6.4.3    Delna izpolnitev zahtev zaradi omejene uporabe TSI

6.4.3.1    Komponente interoperabilnosti

Če komponenta interoperabilnosti ne izvaja vseh funkcij, zmogljivosti in vmesnikov, specificiranih v tej TSI, se lahko certifikat ES o skladnosti izda le, če se neizvedene funkcije, vmesniki ali zmogljivosti ne zahtevajo za vključitev komponente interoperabilnosti v podsistem zaradi uporabe, ki jo je navedel prosilec, na primer ( 16 ):

(1) 

vmesnik ETCS na vozilu za povezavo s STM, če je komponenta interoperabilnosti namenjena namestitvi na vozila, pri katerih ni potreben noben zunanji STM;

(2) 

vmesnik RBC za povezavo z drugimi RBC, če je RBC namenjen uporabi v aplikaciji, v kateri sosednji RBC niso načrtovani.

Certifikat ES o skladnosti (ali spremni dokumenti) za komponento interoperabilnosti izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(1) 

navaja, katere funkcije, vmesniki ali zmogljivosti niso izvedeni;

(2) 

zagotavlja dovolj informacij za ugotovitev pogojev, v skladu s katerimi se lahko komponenta interoperabilnosti uporablja;

(3) 

zagotavlja dovolj informacij za ugotovitev pogojev, v skladu s katerimi se lahko komponenta interoperabilnosti uporablja, in omejitve glede interoperabilnosti podsistema, v katerega je vgrajena.

6.4.3.2    Podsistemi

Če podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ne izvaja vseh funkcij, zmogljivosti in vmesnikov te TSI (npr. ker jih ne izvaja vanj vgrajena komponenta interoperabilnosti), certifikat o verifikaciji navaja, katere zahteve so bile ocenjene, ter ustrezne pogoje in omejitve glede uporabe podsistema in njegove skladnosti z ostalimi podsistemi.

▼M1

6.4.3.3    Vsebina certifikatov

V vsakem primeru se priglašeni organi in Agencija v delovni skupini, ustanovljeni v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta, usklajujejo o načinu upravljanja pogojev in omejitev uporabe komponent interoperabilnosti in podsistemov v ustreznih certifikatih in tehničnih spisih.

6.4.4    Vmesna izjava o verifikaciji

Če se ocenjuje skladnost delov podsistemov, ki jih je opredelil prosilec in se razlikujejo od delov, dovoljenih v preglednici 4.1 te TSI, ali če so bile izvedene samo nekatere faze verifikacijskega postopka, se lahko izda le vmesna izjava o verifikaciji.

6.5    Upravljanje napak

Kadar se med preizkusi ali med operativno dobo podsistema ugotovijo odstopanja od predvidenih funkcij in/ali delovanja, prosilci in/ali upravljavci o tem nemudoma obvestijo Agencijo in subjekt za izdajo dovoljenj, ki je izdal dovoljenja za zadevne podsisteme ob progi ali vozila, da začnejo postopke iz člena 16 Direktive (EU) 2016/797. Na podlagi uporabe člena 16(3) navedene direktive:

(1) 

če je odstopanje posledica nepravilne uporabe te TSI ali napak pri projektiranju ali namestitvi opreme, prosilec za zadevni certifikat sprejme potrebne korektivne ukrepe, zadevni certifikati in/ali ustrezni tehnični spisi (za komponente interoperabilnosti in/ali podsisteme) pa se posodobijo skupaj z ustreznimi ES izjavami;

(2) 

če je odstopanje posledica napak v tej TSI ali v specifikacijah, na katere se sklicuje ta TSI, se začne postopek iz člena 6 Direktive (EU) 2016/797.

Agencija organizira učinkovito obdelavo vseh prejetih informacij, da se olajša postopek upravljanja nadzora sprememb, s čimer se zagotovi izboljšanje/nadaljnji razvoj specifikacij, vključno s preizkusnimi specifikacijami.

▼B

7.   IZVAJANJE TSI ZA VODENJE-UPRAVLJANJE IN SIGNALIZACIJO

7.1    Uvod

To poglavje opisuje strategijo in s tem povezane tehnične ukrepe za izvajanje TSI, zlasti pogoje, ki podpirajo prehod na sisteme razreda A.

Upoštevati je treba, da je včasih treba izvajanje določene TSI uskladiti z izvajanjem drugih TSI.

7.2    Splošno veljavna pravila

7.2.1    Nadgraditev ali obnova podsistemov vodenje-upravljanje ali njihovih delov

Nadgraditev ali obnova podsistemov vodenje-upravljanje lahko zadeva enega od delov ali vse njihove dele, kot je specificirano v točki 2.2.

Zato so lahko različni deli podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija dograjeni ali obnovljeni ločeno, če to ne ogroža interoperabilnosti.

Opredelitev osnovnih parametrov za vsak del najdete v poglavju 4.1 (Uvod).

▼M1

7.2.1a    Spremembe obstoječega podsistema na vozilu

V tej točki so opredeljena načela, ki jih morajo uporabiti subjekti za upravljanje sprememb in subjekti za izdajo dovoljenj v skladu s postopkom verifikacije ES, opisanim v členu 15(9) in členu 21(12) Direktive (EU) 2016/797 ter Prilogi IV k navedeni direktivi. Ta postopek je dodatno izpopolnjen v členih 13, 15 in 16 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545 ( 17 ) in Sklepu Komisije 2010/713/EU ( 18 ).

Ta točka se uporablja v primeru vseh sprememb obstoječega podsistema na vozilu ali tipa podsistema na vozilu, vključno z obnovo ali nadgradnjo. V primeru sprememb, zajetih s členom 15(1)(a) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545, se ne uporablja.

7.2.1a.1    Pravila za upravljanje sprememb podsistemov CCS na vozilu

1. Deli, kot so opredeljeni v preglednici 4.1 te TSI, in osnovni parametri podsistema na vozilu, na katere niso vplivale spremembe, so izvzeti iz ocenjevanja skladnosti na podlagi določb te TSI. Subjekt za upravljanje sprememb mora predložiti seznam delov in osnovnih parametrov, na katere vpliva sprememba.

2. Novo ocenjevanje na podlagi zahtev TSI, ki se uporablja, je potrebno samo za osnovne parametre, na katere lahko vplivajo spremembe.

3. V skladu s členoma 15 in 16 Izvedbene uredbe (EU) 2018/545 in Sklepom 2010/713/EU ter ob uporabi modula SB, SD/SF ali SH1 za verifikacijo ES, po potrebi pa tudi člena 15(5) Direktive (EU) 2016/797 subjekt za upravljanje sprememb priglašeni organ obvesti o vseh spremembah, ki vplivajo na skladnost podsistema z zahtevami ustreznih TSI, zaradi katerih je treba opraviti nove preveritve. Subjekt za upravljanje sprememb te informacije zagotovi z ustreznimi sklici na tehnično dokumentacijo v zvezi z obstoječim certifikatom ES.

4. Subjekt za upravljanje sprememb mora utemeljiti in dokumentirati, da veljavne zahteve ostanejo skladne na ravni podsistema, to pa mora oceniti priglašeni organ.

5. Spremembe, ki vplivajo na osnovne značilnosti zasnove podsistema na vozilu, so opredeljene v preglednici 7.1 – Osnovne značilnosti zasnove ter se razvrstijo med spremembe iz člena 15(1)(c) ali spremembe iz člena 15(1)(d) Izvedbene uredbe (EU) 2018/545; v skladu s preglednico 7.1 – Osnovne značilnosti zasnove subjekt za upravljanje sprememb spremembe, ki ne vplivajo na osnovne značilnosti zasnove, vendar so z njimi povezane, razvrsti med spremembe iz člena 15(1)(b) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545.

6. Za spremembe, ki niso zajete v točki 7.2.1a.1(5) zgoraj, se šteje, da ne vplivajo na osnovne značilnosti zasnove. Subjekt za upravljanje sprememb jih razvrsti med spremembe iz člena 15(1)(a) ali (b) Izvedbene uredbe (EU) 2018/545.

Opomba: subjekt za upravljanje sprememb razvrsti spremembe, kot je določeno v točkah 7.2.1a.1(5) in (6), brez poseganja v varnostno presojo, ki se zahteva na podlagi člena 21(12)(b) Direktive (EU) 2016/797.

7. Vse spremembe ostanejo skladne z veljavnimi TSI ( 19 ) ne glede na njihovo razvrstitev.



Preglednica 7.1

Osnovne značilnosti zasnove

1.  Točka TSI

2.  Povezane osnovne značilnosti zasnove

3.  Spremembe, ki ne vplivajo na osnovne značilnosti zasnove, v skladu s členom 15(1)(b) Uredbe (EU) 2018/545

4.  Spremembe, ki vplivajo na osnovne značilnosti zasnove, vendar so v sprejemljivem razponu parametrov, zato se razvrstijo med spremembe iz člena 15(1)(c) Uredbe (EU) 2018/545

5.  Spremembe, ki vplivajo na osnovne značilnosti zasnove in so zunaj sprejemljivega razpona parametrov, zato se razvrstijo med spremembe iz člena 15(1)(d) Uredbe (EU) 2018/545

4.2.2  Funkcionalnost ETCS na vozilu

Seznam specifikacij iz Priloge A

Ni relevantno

Ni relevantno

Uporabiti drug seznam specifikacij iz Priloge A

Izvedba ETCS na vozilu

Izpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.1a.2 (sprememba realizacije)

Ni relevantno

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.1a.2 (funkcionalna sprememba)

Upravljanje informacij o celovitosti vlaka

Ni relevantno

Dodajanje ali odstranitev nadzora nad celovitostjo vlaka

Ni relevantno

4.2.17.1  Združljivost sistema ETCS

Združljivost sistema ETCS

Ni relevantno

Dodajanje ali odstranitev izjav o ESC, ki jih je preveril priglašeni organ

Ni relevantno

4.2.4  Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – GSM-R

4.2.4.2  Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije

Osnovna konfiguracija za GSM-R

Uporaba druge osnovne konfiguracije, ki izpolnjuje vse pogoje iz točke 7.2.1a.3

Ni relevantno

Uporaba druge osnovne konfiguracije, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz točke 7.2.1a.3

Izvedba glasovne in operativne komunikacije

Izpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.1a.3 (sprememba realizacije)

Ni relevantno

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.1a.3 (funkcionalna sprememba)

Podpora ID skupine 555 za SIM kartico

Ni relevantno

Sprememba podpore ID skupine 555 za SIM kartico

Ni relevantno

4.2.17.2  Združljivost radijskega sistema

Združljivost sistema govorne radijske komunikacije

Ni relevantno

Dodajanje ali odstranitev izjav o RSC, ki jih je preveril priglašeni organ

Ni relevantno

4.2.4  Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – GSM-R

4.2.4.3  Aplikacije za sporočanje podatkov za ETCS

Osnovna konfiguracija za GSM-R

Uporaba druge osnovne konfiguracije, ki izpolnjuje vse pogoje iz točke 7.2.1a.3

Ni relevantno

Uporaba druge osnovne konfiguracije, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz točke 7.2.1a.3

Izvedba sporočanja podatkov za ETCS

Izpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.1a.3 (sprememba realizacije)

Ni relevantno

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.1a.3 (funkcionalna sprememba)

4.2.17.2  Združljivost radijskega sistema

Združljivost sistema podatkovne radijske komunikacije

Ni relevantno

Dodajanje ali odstranitev izjav o RSC, ki jih je preveril priglašeni organ

Ni relevantno

4.2.4  Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – GSM-R

4.2.4.1  Osnovna komunikacijska funkcija

Domače omrežje GSM-R za SIM kartico

Ni relevantno

Zamenjava SIM kartice za omrežje GSM-R, skladne s TSI, z drugo SIM kartico za omrežje GSM-R, skladno s TSI in z drugim domačim omrežjem GSM-R

Ni relevantno

4.2.6.1  ETCS in zaščita vlaka razreda B

Obstoječi sistem zaščite vlaka razreda B

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica.

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica.

Dodajanje ali odstranitev sistemov zaščite vlaka razreda B.

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica.

4.2.5.1  Radijske komunikacije z vlakom

Obstoječi radijski sistem razreda B.

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica.

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica.

Dodajanje ali odstranitev obstoječih radijskih sistemov razreda B.

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica.

8. Za zagotovitev certifikata ES se priglašeni organ lahko sklicuje na:

— 
izvirni certifikat ES za dele konstrukcije, ki so nespremenjeni, ali dele, ki so spremenjeni, vendar ne vplivajo na skladnost podsistema, če je certifikat še veljaven;
— 
spremembe izvirnega certifikata ES za spremenjene dele konstrukcije, ki vplivajo na skladnost podsistema z veljavno različico TSI, uporabljeno za verifikacijo ES.

9. Subjekt za upravljanje sprememb vsekakor zagotovi ustrezno posodobitev tehnične dokumentacije v zvezi s certifikatom ES.

10. Posodobljena tehnična dokumentacija v zvezi s certifikatom ES se navede v tehničnem spisu, priloženem izjavi o verifikaciji ES, ki jo izda subjekt za upravljanje sprememb za podsisteme na vozilu, opredeljene kot skladne s spremenjenim tipom.

11. „Identifikator sistema“ je shema oštevilčevanja za opredelitev različice sistema podsistema CCS ter razlikovanje med funkcionalnim identifikatorjem in identifikatorjem realizacije. „Funkcionalni identifikator“ je del identifikatorja sistema in pomeni številko ali številke, opredeljene na podlagi posameznega upravljanja konfiguracije, ki predstavljajo referenco osnovnih značilnosti zasnove za CCS, ki se izvaja v podsistemu CCS. „Identifikator realizacije“ je del identifikatorja sistema in pomeni številko ali številke, opredeljene na podlagi posameznega upravljanja konfiguracije s strani dobavitelja, ki označujejo specifično konfiguracijo podsistema CCS (npr. HW in SW). „Identifikator sistema“, „funkcionalni identifikator“ in „identifikator realizacije“ opredeli posamezni dobavitelj.

7.2.1a.2    Pogoji za spremembo funkcionalnosti ETCS na vozilu, ki ne vpliva na osnovne značilnosti zasnove

1. Ciljna funkcionalnost ( 20 ) ostane nespremenjena ali pa je nastavljena na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

2. Vmesniki, pomembni za varnost in tehnično združljivost, ostanejo nespremenjeni ali pa so nastavljeni na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

3. Rezultat varnostne presoje (npr. varnostni primer po EN 50126) ostane nespremenjen.

4. Zaradi spremembe niso bili dodani novi pogoji uporabe v zvezi z varnostjo (SRAC) ali omejitve interoperabilnosti.

5. Ocenjevalni organ (skupna varnostna metoda za oceno tveganja), kot je določen v točki 3.2.1, je neodvisno ocenil prosilčevo oceno tveganja in v okviru te ocene prikaz, da sprememba ne vpliva negativno na varnost. Prosilčev prikaz vključuje dokaze, da sprememba dejansko odpravlja vzroke prvotnega odstopanja funkcionalnosti.

6. Sprememba se izvede na podlagi sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ (npr. v skladu z moduli CH1, SH1, CD, SD). Za druge module (npr. CF, SF) je upravičeno, da opravljena verifikacija ostane veljavna ( 21 ).

7. Na podlagi posameznega upravljanja konfiguracije se opredeli „identifikator sistema“ (kot je opredeljen v točki 7.2.1a.1.11), funkcionalni del pa se po spremembi ni spremenil.

8. Sprememba je del upravljanja konfiguracije, ki se zahteva na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2018/545.

7.2.1a.3    Pogoji za spremembo mobilnih komunikacijskih funkcij za železnice na vozilu, ki ne vpliva na osnovne značilnosti zasnove

1. Ciljna funkcionalnost ( 22 ) ostane nespremenjena ali pa je nastavljena na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

2. Vmesniki, pomembni za tehnično združljivost, ostanejo nespremenjeni ali pa so nastavljeni na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

3. Sprememba se izvede na podlagi sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ (npr. v skladu z moduli CH1, SH1, CD, SD). Za druge module (npr. CF, SF) je upravičeno, da opravljena verifikacija ostane veljavna ( 23 ).

4. Sprememba je del upravljanja konfiguracije, ki se zahteva na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2018/545.

7.2.1b    Spremembe obstoječega progovnega podsistema

V tej točki so opredeljena načela, ki jih morajo uporabiti subjekti za upravljanje sprememb in subjekti za izdajo dovoljenj v skladu s postopkom verifikacije ES, opisanim v členu 15(9) in členu 18(6) Direktive (EU) 2016/797 ter Sklepu 2010/713/EU.

7.2.1b.1    Pravila za upravljanje sprememb podsistemov CCS ob progi

V primeru nadgradnje ali obnove podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija, za katere je bil izdan certifikat o verifikaciji ES, se uporabljajo naslednja pravila:

1. 

Zaradi sprememb je potrebno novo dovoljenje, če vplivajo na osnovne parametre, kot so opredeljeni v preglednici 7.2.



Preglednica 7.2

Spremembe osnovnih parametrov naprav ob progi, zaradi katerih je potrebno novo dovoljenje

Osnovni parameter

Sprememba, zaradi katere je potrebno novo dovoljenje

4.2.3

Funkcionalnost ETCS ob progi

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.1b.2

4.2.4

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – GSM-R

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.1b.3

4.2.4.2

Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije

4.2.4

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – GSM-R

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.1b.3

4.2.4.3

Aplikacije za sporočanje podatkov za ETCS

2. 

Dovoljeno je, da se spremembe obravnavajo tako, da se znova ocenijo le tiste spremembe, ki vplivajo na skladnost podsistema z veljavno različico TSI, uporabljeno za verifikacijo ES. Subjekt za upravljanje sprememb mora utemeljiti in dokumentirati, da veljavne zahteve ostanejo skladne na ravni podsistema, to pa mora oceniti priglašeni organ.

3. 

Subjekt za upravljanje sprememb priglašeni organ obvesti o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na skladnost podsistema z zahtevami ustreznih TSI ali s pogoji veljavnosti certifikata.

Subjekt za upravljanje sprememb te informacije zagotovi z ustreznimi sklici na tehnično dokumentacijo v zvezi z obstoječim certifikatom ES.

4. 

Za zagotovitev certifikata ES se priglašeni organ lahko sklicuje na:

— 
izvirni certifikat ES za dele konstrukcije, ki so nespremenjeni, ali dele, ki so spremenjeni, vendar ne vplivajo na skladnost podsistema, če je certifikat še veljaven;
— 
dodatni certifikat ES (s katerim se spremeni izvirni certifikat) za spremenjene dele konstrukcije, ki vplivajo na skladnost podsistema z veljavno različico TSI, uporabljeno za verifikacijo ES.
5. 

Subjekt za upravljanje sprememb vsekakor zagotovi ustrezno posodobitev tehnične dokumentacije v zvezi s certifikatom ES.

6. 

„Identifikator sistema“ je shema oštevilčevanja za opredelitev različice sistema podsistema CCS ter razlikovanje med funkcionalnim identifikatorjem in identifikatorjem realizacije. „Funkcionalni identifikator“ je del identifikatorja sistema in pomeni številko ali številke, opredeljene na podlagi posameznega upravljanja konfiguracije, ki predstavljajo referenco osnovnih značilnosti zasnove za CCS, ki se izvaja v podsistemu CCS. „Identifikator realizacije“ je del identifikatorja sistema in pomeni številko ali številke, opredeljene na podlagi posameznega upravljanja konfiguracije s strani dobavitelja, ki označujejo specifično konfiguracijo podsistema CCS (npr. HW in SW). „Identifikator sistema“, „funkcionalni identifikator“ in „identifikator realizacije“ opredeli posamezni dobavitelj.

7. 

„Upravljanje konfiguracije“ pomeni sistematičen organizacijski, tehnični in upravni postopek, s katerim se zagotovi, da se vzpostavita in ohranita doslednost dokumentacije in sledljivost sprememb, tako da:

(a) 

so izpolnjene zahteve iz ustreznega prava Unije in nacionalnih predpisov,

(b) 

se spremembe nadzorujejo in dokumentirajo v tehnični dokumentaciji ali dokumentaciji, ki je priložena izdanemu dovoljenju,

(c) 

so informacije in podatki posodobljeni in točni,

(d) 

so zadevne strani po potrebi obveščene o spremembah.

7.2.1b.2    Pogoji za spremembo funkcionalnosti ETCS ob progi, zaradi katerih je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, če niso izpolnjeni

1. Ciljna funkcionalnost ( 24 ) ostane nespremenjena ali pa je nastavljena na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

2. Vmesniki, pomembni za varnost in tehnično združljivost, ostanejo nespremenjeni ali pa so nastavljeni na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

3. Rezultat varnostne presoje (npr. varnostni primer po EN 50126) ostane nespremenjen.

4. Zaradi spremembe niso bili dodani novi pogoji uporabe v zvezi z varnostjo (SRAC) ali omejitve interoperabilnosti.

5. Kadar je tako določeno v točki 3.2.1, je ocenjevalni organ (skupna varnostna metoda za oceno tveganja) neodvisno ocenil prosilčevo oceno tveganja in v okviru te ocene prikaz, da sprememba ne škoduje varnosti. Prosilčev prikaz vključuje dokaze, da sprememba dejansko odpravlja vzroke prvotnega odstopanja funkcionalnosti.

6. Sprememba se izvede na podlagi sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ (npr. v skladu z moduli CH1, SH1, CD, SD). Za druge module (npr. CF, SF, SG) je upravičeno, da opravljena verifikacija ostane veljavna ( 25 ).

7. Na podlagi posameznega upravljanja konfiguracije se opredeli „identifikator sistema“ (kot je opredeljen v točki 7.2.1b.1.6), funkcionalni del pa se po spremembi ni spremenil.

8. Sprememba je del upravljanja konfiguracije, kot je opredeljeno v 7.2.1b.1.7.

7.2.1b.3    Pogoji za spremembo mobilnih komunikacijskih funkcij za železnice ob progi, zaradi katerih je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, če niso izpolnjeni

1. Ciljna funkcionalnost ( 26 ) ostane nespremenjena ali pa je nastavljena na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

2. Vmesniki, pomembni za tehnično združljivost, ostanejo nespremenjeni ali pa so nastavljeni na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

3. Sprememba se izvede na podlagi sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ (npr. v skladu z moduli CH1, SH1, CD, SD). Za druge module (npr. CF, SF, SG) je upravičeno, da opravljena verifikacija ostane veljavna ( 27 ).

4. Sprememba je del upravljanja konfiguracije, kot je opredeljeno v 7.2.1b.1.7.

7.2.1b.4    Učinek na tehnično združljivost med deli podsistemov CCS na vozilu in ob progi

Upravljavci infrastrukture zagotovijo, da spremembe obstoječega podsistema ob progi omogočajo nadaljevanje obratovanja podsistemov na vozilu, ki so skladni s TSI ( 28 ) in obratujejo na progah, na katere se nanašajo spremembe.

Ta zahteva se ne uporablja, kadar spremembe nastanejo zaradi izvajanja aplikacije nove stopnje ob progi v skladu z zahtevami iz točk 7.2.6(1) in (3) ali nezdružljive uporabe seznama specifikacij iz Priloge A k tej TSI, če se sprememba sporoči vsaj tri leta vnaprej, razen če se upravljavec infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu, ki opravljajo storitve na teh progah, dogovorijo za krajše obdobje ( 29 ).“;

▼B

7.2.2    Obstoječi sistemi

Države članice zagotovijo, da funkcionalnost in vmesniki obstoječih sistemov ostanejo nespremenjeni, razen kadar so spremembe potrebne, da se zmanjšajo varnostne pomanjkljivosti v teh sistemih.

7.2.3    Zagotavljanje specifičnih prenosnih modulov

Če proge, za katere velja ta TSI, niso opremljene s sistemom zaščite vlaka razreda A, države članice naredijo vse potrebno, da za svoj obstoječi sistem ali sisteme zaščite vlaka razreda B zagotovijo zunanji specifični prenosni modul (STM).

S tem v zvezi je treba ustrezno zagotoviti odprti trg za STM ob poštenih komercialnih pogojih. Kadar zaradi tehničnih ali komercialnih razlogov ( 30 ) ni mogoče zagotoviti razpoložljivosti STM, zadevna država članica obvesti odbor iz ►M1  člena 51(1) Direktive (EU) 2016/797 ◄ o razlogih za tak problem ter o ukrepih za ublažitev tega problema, ki jih namerava uvesti za omogočanje dostopa upravljavcev – predvsem tujih upravljavcev – do svoje infrastrukture.

7.2.4    Dodatna oprema razreda B na progi, opremljeni z razredom A

Na progi, opremljeni s sistemom ETCS in/ali GSM-R, je v migracijskem obdobju možno namestiti dodatno opremo razreda B, da se omogoči obratovanje tirnih vozil, ki niso združljiva z razredom A.

Oprema ob progi podpira prehode med razredom A in razredom B brez uvajanja dodatnih zahtev za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, poleg tistih, ki so specificirane v tej TSI.

7.2.5    Tirna vozila, opremljena z opremo razreda A in razreda B

Tirna vozila so lahko hkrati opremljena s sistemom razreda A in sistemom razreda B, kar omogoča obratovanje na več progah.

Zadevna država članica lahko omeji uporabo sistema razreda B na vozilu na progah, na katerih ustrezni sistem ni nameščen ob progi.

Pri vožnji na progi, opremljeni s sistemom razreda A in tudi sistemom razreda B, lahko vlak, ki je prav tako opremljen s sistemom razreda A in sistemom razreda B, uporablja sisteme razreda B kot alternativno ureditev. Opremljenost s sistemom razreda B poleg sistema razreda A ni zahteva za združljivost vozila s progami, na katerih sta nameščena tako sistem razreda B kot tudi sistem razreda A.

Sistemi zaščite vlaka razreda B se lahko izvedejo na naslednje načine:

(1) 

z uporabo STM, ki deluje prek standardnega vmesnika („zunanji STM“), ali

(2) 

tako, da so vgrajeni v opremo ETCS ali priključeni prek nestandardnega vmesnika, ali

(3) 

neodvisno od opreme ETCS, na primer prek sistema, ki omogoča preklapljanje z ene opreme na drugo. Prevoznik v železniškem prometu mora v tem primeru zagotoviti, da se prehodi med zaščito vlaka razreda A in zaščito vlaka razreda B izvajajo v skladu z zahtevami te TSI in nacionalnimi predpisi za sistem razreda B.

▼M1

7.2.6    Pogoji za obvezne in neobvezne funkcije

Prosilec za verifikacijo ES podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi preveri, ali so funkcije vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, ki so v tej TSI opredeljene kot „neobvezne“, obvezne na podlagi drugih TSI ali nacionalnih pravil oziroma izvajanja ovrednotenja in ocene tveganja za zagotovitev varne integracije podsistemov.

Izvajanje nacionalnih ali neobveznih funkcij ob progi vlaku, ki izpolnjuje le obvezne zahteve sistema razreda A na vozilu, ne prepreči uporabe te infrastrukture, razen če se to zahteva za naslednje neobvezne funkcije na vozilu:

(1) 

aplikacija ETCS stopnje 3 ob progi zahteva, da je sistem na vozilu zmožen potrditi celovitost vlaka;

(2) 

aplikacija ETCS stopnje 1 ob progi s funkcijo in-fill zahteva, da je sistem na vozilu opremljen z ustreznim prenosom podatkov in-fill (Euroloop ali radijski), če je iz varnostnih razlogov sprostitvena hitrost nastavljena na nič (npr. zaščita nevarnih mest);

(3) 

kadar sistem ETCS potrebuje radijski prenos podatkov, je potreben del za podatkovno radijsko komunikacijo, kot je specificirano v tej TSI.

Sistem na vozilu, ki vključuje KER STM, lahko zahteva uporabo vmesnika K.

▼B

7.3    GSM-R – pravila izvajanja

7.3.1    Naprave ob progi

Namestitev sistema GSM-R je obvezna, kadar:

(1) 

se prvič namešča del za radijsko komunikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi;

(2) 

se dograjuje del za radijsko komunikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, ki že obratuje, na tak način, da se spremenijo funkcije ali zmogljivost podsistema. To ne vključuje tistih sprememb, ki se zdijo potrebne za ublažitev posledic napak, povezanih z varnostjo, pri že obstoječi napravi;

(3) 

Za izvajanje ETCS stopnje 2, stopnje 3 ali stopnje 1 s funkcijo radijski in-fill je potrebna podatkovna radijska komunikacija.

7.3.2    Naprave na vozilu

Namestitev sistema GSM-R na tirna vozila, namenjena uporabi na progi, ki vključuje vsaj ►M1  en odsek, opremljen ◄ z GSM-R (tudi če je nadgrajen na obstoječi radijski komunikacijski sistem), je obvezna, kadar:

(1) 

se prvič namešča del za glasovno radijsko komunikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu;

(2) 

se dograjuje del za glasovno radijsko komunikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, ►M1  ki je že na trgu ◄ , na tak način, da se spremenijo funkcije ali zmogljivost podsistema. To se ne nanaša na tiste spremembe, ki se zdijo potrebne za ublažitev posledic napak, povezanih z varnostjo, pri že obstoječi napravi;

(3) 

Za izvajanje ETCS stopnje 2, stopnje 3 ali stopnje 1 s funkcijo radijski in-fill je potrebna podatkovna radijska komunikacija.

7.4    ETCS – pravila izvajanja

▼M1

7.4.1    Naprave ob progi

Uporabljajo se člena 1 in 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/6 ( 31 ) ter Priloga I k navedeni uredbi, kot je navedeno v členu 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ( 32 ).

Naprave ob progi nimajo nameščenega in delujočega prenosa podatkov Euroloop in radijskega in-filla, razen obstoječih naprav ali načrtovanih projektov, pri katerih se že uporablja naveden prenos podatkov. Taki načrtovani projekti se Evropski komisiji priglasijo do 30. junija 2020.

7.4.1.1    Omrežje za visoke hitrosti

Obvezno je vgraditi opremo ETCS ob progi, kadar se:

1. 

prvič namešča del za zaščito vlaka podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi (bodisi s sistemom razreda B bodisi brez njega) ali

2. 

nadgradi obstoječi del za zaščito vlaka podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, kadar bi to spremenilo funkcije, zmogljivost in/ali vmesnike, povezane z interoperabilnostjo (zračne reže), že obstoječega sistema. To se ne nanaša na tiste spremembe, ki se zdijo potrebne za ublažitev posledic napak, povezanih z varnostjo, pri že obstoječi napravi.

▼B

7.4.2    Naprave na vozilu

▼M1

7.4.2.1    Nova vozila

1. Za dajanje na trg v skladu s členom 21 Direktive (EU) 2016/797 so nova vozila, vključno z dovoljenimi vozili, skladnimi s tipom, opremljena z ETCS v skladu s Prilogo A k tej TSI in so skladna s seznamom specifikacij 2 ali 3 iz preglednice A 2 Priloge A ( 33 ).

2. Zahteva po opremljenosti z ETCS ne velja za:

(1) 

novo mobilno opremo za gradnjo in vzdrževanje železniške infrastrukture;

(2) 

nove premikalne lokomotive;

(3) 

druga nova vozila, ki niso namenjena obratovanju na progah za visoke hitrosti;

(a) 

če so namenjena izključno nacionalnemu prometu zunaj koridorjev, opredeljenih v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/6, in zunaj prog, ki zagotavljajo povezave z glavnimi evropskimi postajami, ranžirnimi postajami, terminali za tovor in območji tovornega prometa, opredeljenimi v členu 2(1) Izvedbene uredbe (EU) 2017/6, ali

(b) 

če so namenjena čezmejnim storitvam na železniškem omrežju, ki ne spada v vseevropsko železniško omrežje, tj. storitvam do prve postaje v sosednji državi ali do prve postaje, kjer so nadaljnje povezave v sosednjo državo, ki uporabljajo samo proge zunaj vseevropskega železniškega omrežja.

3. Dovoljenja za tip vozil, izdana na podlagi skladnosti s seznamom specifikacij 1 iz preglednice A 2 Priloge A k tej TSI ne ostanejo veljavna za izdajo dovoljenj za nova vozila, skladna z navedenimi tipi vozil (brez poseganja v uporabo oddelka 7.4.2.3). To ne vpliva na vozila, za katera je bilo že izdano dovoljenje v skladu z navedenimi tipi vozil.

▼B

7.4.2.2    Nadgraditev ali obnova obstoječih vozil

Na obstoječa vozila je obvezno vgraditi opremo ETCS, če se na obstoječa vozila za visoke hitrosti namešča kakršen koli nov del za zaščito vlaka podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu.

▼M1

7.4.2.3    Uporaba zahtev TSI za nova vozila v prehodni fazi

1. Pri nekaterih projektih ali pogodbah, ki so se začeli pred začetkom uporabe te TSI, se lahko zaprosi za dovoljenje za dajanje na trg ( 34 ) novih vozil, opremljenih z ETCS v skladu s specifikacijami 1 iz preglednice A 2.1 Priloge A k tej TSI, ki niso popolnoma v skladu z oddelkom 7.4.2.1 te TSI. Za vozila, ki jih zadevajo ti projekti ali pogodbe, ter v skladu s točko (f) člena 4(3) Direktive (EU) 2016/797 je določena prehodna faza, v kateri uporaba oddelka 7.4.2.1 te TSI ni obvezna.

2. To prehodno obdobje se uporablja do 31. decembra 2020 za nova vozila, dovoljena v skladu s tipom ( 35 ) pred 1. januarjem 2019 v kateri koli državi članici na podlagi skladnosti s seznamom specifikacij 1 iz preglednice A 2 Priloge A k tej TSI.

3. Prehodna faza traja:

(a) 

do 31. decembra 2020: Za dajanje na trg (34)  v skladu s členom 21 Direktive 2016/797/ES so nova vozila iz točke 2 opremljena z ETCS v skladu s seznamom specifikacij 1, 2 ali 3 iz preglednice A 2 Priloge A k tej TSI.

(b) 

Če se uporabi seznam specifikacij 1, se v njihovo dovoljenje za dajanje na trg (34)  vključi pogoj za uporabo, ki uveljavlja skladnost s seznamoma specifikacij 2 in 3 v obdobju, ki ne presega 1. julija 2023.

▼M2

7.4.2.4    Pravila za razširitev območja uporabe za obstoječa vozila

Kadar se zaprosi za razširitev območja uporabe obstoječih vozil, se za vozila, ki obratujejo in so registrirana v nacionalnem registru vozil v skladu z Odločbo Komisije 2007/756/ES ( 36 ) ali v evropskem registru vozil v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1614 ( 37 ), uporabljajo naslednja pravila:

(1) 

vozila izpolnjujejo ustrezne posebne določbe, ki se uporabljajo v posebnih primerih iz klavzule 7.6 te priloge, in ustrezna nacionalna pravila iz točk (a), (c) in (d) člena 13(2) Direktive (EU) 2016/797, kot so priglašena v skladu s členom 14 navedene direktive. Poleg tega se v primerih delnega izpolnjevanja zahtev iz te TSI uporabljajo določbe iz točke 6.1.1.3(3);

(2) 

vozil, ki so že opremljena z ETCS ali GSM-R, ni treba nadgraditi, razen če je to potrebno zaradi tehnične združljivosti;

(3) 

v vozila, ki še niso opremljena z ETCS, se namesti ETCS in ta vozila izpolnjujejo sklope specifikacij #2 ali #3 iz preglednic A 2.2 in A 2.3 Priloge A. Razen če je to potrebno zaradi tehnične združljivosti, se zahteva po opremljenosti z ETCS ne uporablja za:

(a) 

vozila, ki niso posebej zasnovana za obratovanje na progah za visoke hitrosti ( 38 ), če so bila dovoljena pred 1. januarjem 2015;

(b) 

vozila, ki niso posebej zasnovana za obratovanje na progah za visoke hitrosti in so dovoljena od 1. januarja 2015, v enem od naslednjih primerov:

(i) 

če so namenjena izključno obratovanju v eni državi članici zunaj koridorjev iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/6 in zunaj prog, ki zagotavljajo povezave z glavnimi evropskimi postajami, ranžirnimi postajami, terminali za tovor in območji tovornega prometa iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1315/2013;

(ii) 

če so namenjena čezmejnim storitvam na železniškem omrežju, ki ne spada v vseevropsko železniško omrežje, in sicer storitvam do prve postaje v sosednji državi ali do prve postaje, kjer so nadaljnje povezave v sosednjo državo, ki uporabljajo samo proge zunaj vseevropskega železniškega omrežja;

(c) 

vozila v državah članicah, ki uporabljajo člen 7.4.3(2), če je območje uporabe po njegovi razširitvi izključno v isti državi članici, razen če območje uporabe po njegovi razširitvi vključuje več kot 150 km odseka, ki je v času razširitve območja uporabe opremljen z ETCS ali naj bi se opremil z njim v petih letih po razširitvi območja uporabe navedenih vozil;

(d) 

mobilno opremo za gradnjo in vzdrževanje železniške infrastrukture;

(e) 

premikalne lokomotive;

(4) 

v vozila, ki še niso opremljena z govorno radijsko komunikacijo GSM-R, se namesti govorni kabinski radijski sistem GSM-R in ta vozila izpolnjujejo specifikacije iz preglednic A 2.1, A 2.2 in A 2.3 Priloge A, če je vozilo namenjeno uporabi v omrežju, ki vključuje vsaj en odsek, opremljen z GSM-R, razen če je ta sistem nadgrajen na obstoječi radijski komunikacijski sistem, ki je združljiv z razredom B, že nameščenim v vozilo;

(5) 

v vozila, ki še niso opremljena z GSM-R za prenos podatkov ETCS, se namesti radijski sistem GSM-R, namenjen le za prenos podatkov ETCS, in ta vozila izpolnjujejo specifikacije iz preglednic A 2.1, A 2.2 in A 2.3 Priloge A, če je treba v vozilo namestiti ETCS v skladu s točko 3 in je vozilo namenjeno obratovanju v omrežju na razširjenem območju uporabe, ki je opremljeno le z ETCS stopnje 2 ali 3.

(6) 

Če je dovoljeno vozilo imelo korist od neuporabe TSI ali njihovega dela v skladu s členom 9 Direktive 2008/57/ES, vložnik zaprosi za odstopanje(-a) v državah članicah razširjenega območja uporabe v skladu s členom 7 Direktive (EU) 2016/797.

▼B

7.4.3    Nacionalne zahteve

(1) 

Države članice lahko uvedejo dodatne zahteve na nacionalni ravni, zlasti z namenom:

1) 

omogočiti dostop do prog, opremljenih z ETCS, le za vozila, opremljena z ETCS, da se lahko obstoječi nacionalni sistemi vzamejo iz obratovanja;

2) 

zahtevati, da so nova in nadgrajena ali obnovljena mobilna oprema za gradnjo in vzdrževanje železniške infrastrukture, ranžirne lokomotive in/ali druga vozila, tudi če so namenjena izključno nacionalnemu prometu, opremljeni z ETCS.

(2) 

Države članice se lahko odločijo, da iz obveznosti iz prvega odstavka točke 7.4.2.1 izvzamejo vsa nova vozila, namenjena izključno nacionalnemu prometu, razen kadar območje uporabe navedenih vozil zajema več kot 150 km odseka, ki je ali bo opremljen z ETCS v 5 letih od dovoljenja za ►M1  dajanje na trg ◄ navedenih vozil. Države članice objavijo svojo odločitev o izvajanju te določbe, jo sporočijo Komisiji in vključijo v nacionalni načrt izvajanja iz točke 7.4.4.

7.4.4    Nacionalni izvedbeni načrti

Države članice pripravijo nacionalni načrt za izvajanje te TSI, pri čemer morajo upoštevati skladnost celotnega železniškega sistema v Evropski uniji in ekonomsko vzdržnost železniškega sistema. Ta načrt vključuje vse nove, obnovljene in nadgrajene proge, zlasti podroben časovni razpored za opremljanje ►M1  navedenih prog z ETCS in radijskim sistemom razreda A ter za izločitev iz obratovanja sistemov razreda B ◄ . Pravila izvajanja za naprave ob progi so določena v točki 7.4.1 te uredbe. Nacionalni izvedbeni načrt ne vsebuje dodatnih pravil izvajanja za naprave ob progi.

Nacionalni izvedbeni načrt vključuje:

(1) 

►M1  Splošen opis in opis ozadja, vključno z:

(1) 

dejstvi in številčnimi podatki o obstoječih sistemih zaščite vlaka, kot so zmogljivost, varnost, zanesljivost;

(2) 

preostalo ekonomsko življenjsko dobo nameščene opreme ter analizo stroškov in koristi uvedbe ETCS in radijskega sistema razreda A;

(3) 

nacionalnimi zahtevami za enote na vozilu z osnovno konfiguracijo 3;

(4) 

informacijami o komunikacijskih sistemih med enotami na vozilu in napravami ob progi (npr. vodovna ali paketna komutacija, možnosti in-fill za ETCS, komunikacijski sistemi razreda B); ◄

(2) 

opredelitev strategije tehničnega prehoda (nadgradnja sistema na vozilu ali nadgradnja sistema ob progi) in strategija finančnega prehoda (tako glede infrastrukture kot tudi glede tirnih vozil);

(3) 

opis ukrepov, sprejetih za zagotovitev odprtih tržnih pogojev za obstoječe sisteme razreda B, kot so opredeljeni v odstavku 7.2.3;

(4) 

načrtovanje, ki zajema:

(i) 

►M1  datuma uvedbe ETCS in radijskega sistema razreda A ◄ na različnih progah omrežja (kadar je dovoljeno izvajanje storitev z ETCS);

(ii) 

okvirne datume za izločitev iz obratovanja sistemov razreda B na različnih progah omrežja (kadar ni več možno izvajanje storitev z obstoječimi sistemi). Če izločitev iz obratovanja sistemov razreda B ni predvidena v obdobju 15 let, ti okvirni datumi niso zahtevani;

(iii) 

datume, ko bodo lahko obstoječa vozila, namenjena čezmejnim storitvam in opremljena le z ETCS, v celoti izkoristila prednosti ETCS na omrežju za visoke hitrosti, koridorjih ►M1  ali drugih delih omrežja, vključno z objekti za izvajanje železniških storitev ◄ ; za storitve visokih hitrosti je ta datum odvisen od uvedbe ETCS na omrežju za visoke hitrosti in na drugih delih omrežja (npr. postajah, ki jih uporabljajo te storitve visokih hitrosti); za storitve tovornega prometa je ta datum odvisen od uvedbe ETCS na koridorjih in drugih delih omrežja (npr. končnih delih povezav).

Nacionalni izvedbeni načrti veljajo za obdobje najmanj 15 let in se redno posodabljajo, ►M1  vsaj vsakih pet let. Pri posodobitvi nacionalnih izvedbenih načrtov se upošteva uvedba komunikacijskih sistemov naslednje generacije, med drugim tudi datum začetka obratovanja in po potrebi datum izločitve GSM-R na omrežju (delih omrežja) iz obratovanja. ◄ .

Države članice sporočijo svoje nacionalne izvedbene načrte Komisiji najpozneje do 5. julija 2017. Nacionalni izvedbeni načrti se uporabijo za posodobitev podatkov v geografskem in tehničnem informacijskem sistemu za vseevropsko prometno omrežje (TENtec) iz člena 49 Uredbe (EU) št. 1315/2013. Komisija objavi nacionalne izvedbene načrte na svoji spletni strani in prek odbora iz ►M1  člena 51(1) Direktive (EU) 2016/797 ◄ o njih obvesti države članice.

Komisija pripravi primerjalni pregled nacionalnih izvedbenih načrtov. Na podlagi tega pregleda se opredeli potreba po dodatnih usklajevalnih ukrepih.

▼M1

7.4a    Pravila o izvajanju preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema

Obstoječa vozila se štejejo za združljiva s tipi združljivosti ETCS in radijskih sistemov omrežij, na katerih obratujejo, do 16. januarja 2020 brez dodatnih preverjanj, pri čemer se ohranijo obstoječe omejitve ali pogoji uporabe.

Vse poznejše spremembe vozila ali infrastrukture v zvezi s tehnično združljivostjo ali združljivostjo s progo se upravljajo v skladu z zahtevami, določenimi za združljivost ETCS in radijskega sistema.

▼B

7.5    Posebna pravila za izvedbo sistemov za zaznavanje vlaka

Sistem za zaznavanje vlaka v okviru te TSI je oprema, nameščena ob progi, ki zaznava prisotnost ali odsotnost vozil bodisi na celotni progi ali le na njenem lokalnem delu.

Sistemi ob progi (npr. sistemi za nadzor postavljalnice ali nivojskega prehoda), ki uporabljajo informacije iz opreme za zaznavanje vlaka, se ne štejejo za dele sistema za zaznavanje vlaka.

Ta TSI specificira zahteve za vmesnik za povezavo s tirnimi vozili le toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev združljivosti med tirnimi vozili, skladnimi s TSI, in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi.

▼M1

Izvedba sistema za zaznavanje vlaka, skladnega z zahtevami te TSI, je možna neodvisno od namestitve ETCS ali GSM-R.

▼B

Zahteve te TSI, povezane s sistemi za zaznavanje vlaka, se morajo upoštevati, kadar se:

(1) 

nadgrajuje sistem za zaznavanje vlaka;

(2) 

obnavlja sistem za zaznavanje vlaka, pod pogojem, da upoštevanje zahtev te TSI ne pomeni neželenih sprememb ali nadgradenj drugih sistemov ob progi ali na vozilu;

(3) 

obnavlja sistem za zaznavanje vlaka, kadar se to zahteva zaradi nadgradnje ali obnove sistemov ob progi, ki uporabljajo informacije iz sistema za zaznavanje vlaka;

(4) 

odstranjujejo sistemi zaščite vlaka razreda B, kadar sta sistem za zaznavanje vlaka in sistem zaščite vlaka integrirana.

V fazi prehoda je treba paziti, da se zagotovi, da ima namestitev sistema za zaznavanje vlaka, skladnega s TSI, najmanjši možni negativni vpliv na obstoječa tirna vozila, ki niso skladna s TSI.

Za dosego tega se priporoča, da upravljavec infrastrukture izbere sistem za zaznavanje vlaka, skladen s TSI, ki je hkrati združljiv tudi s tirnimi vozili, ki že obratujejo na navedeni infrastrukturi, vendar niso skladna s TSI.

7.6    Posebni primeri

7.6.1    Uvod

V posebnih primerih, navedenih v nadaljevanju, so dovoljene posebne določbe.

Ti posebni primeri spadajo v dve kategoriji: določbe veljajo bodisi stalno (primer „P“) bodisi začasno (primer „T“).

V tej TSI je začasni primer „T3“ opredeljen kot začasni primeri, ki bodo še vedno obstajali po letu 2020.

Posebne primere, opisane v ►M1  točkah spodaj, se bere ◄ v povezavi z zadevnimi točkami poglavja 4 in/ali tam navedenimi specifikacijami.

Posebni primeri nadomeščajo ustrezne zahteve iz poglavja 4.

Kadar zahteve, opisane v zadevni točki 4, niso predmet posebnega primera, navedene zahteve niso bile ponovno navedene v točkah spodaj in še naprej veljajo nespremenjene.

▼M1

Vsi posebni primeri in njihovi ustrezni datumi se ponovno preučijo v okviru prihodnjih revizij TSI z namenom omejevanja njihovega tehničnega in zemljepisnega področja uporabe na podlagi ocene njihovega učinka na varnost, interoperabilnost, čezmejne storitve, koridorje TEN-T ter praktičnih in ekonomskih učinkov njihove ohranitve ali odprave. Posebno pozornost se posveti razpoložljivosti financiranja EU.

Posebni primeri so omejeni na pot ali omrežje, kjer so nujno potrebni, in kjer se upoštevajo postopki združljivosti s progo.

▼B

7.6.2    Seznam posebnih primerov

7.6.2.1    Belgija



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

►M1  Zaporedna številka 77, točka 3.1.2.3 ◄ :

Razdalja med prvo in zadnjo osjo L – (b1 + b2) (Slika 1) je najmanj 15 000 mm.

T3

Se uporablja na L1 za visoke hitrosti (HS L1).

Ta posebni primer je povezan z uporabo TVM.

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

►M1  Zaporedna številka 77, točka 3.1.7 ◄ :

Teža izoliranega vozila ali vlakovne kompozicije je najmanj 40 t.

Če je teža izoliranega vozila ali vlakovne kompozicije manjša od 90 t, ►M1  ima vozilo sistem, ki zagotavlja ◄ ranžiranje, z električno podlago najmanj 16 000 mm.

T3

Se uporablja na HS L1, L2, L3, L4.

Ta posebni primer je povezan z uporabo TVM.

7.6.2.2    Združeno kraljestvo



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

►M1  Zaporedna številka 77, točka 3.1.2.3 ◄ :

Razdalja med prvo in zadnjo osjo L – (b1 + b2) (Slika 1) je najmanj 15 000 mm.

T3

Se uporablja na L1 za visoke hitrosti.

Ta posebni primer je povezan z uporabo TVM.

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.3.1:

Najmanjša širina kolesnega obroča (BR) za omrežje s tirno širino 1 600 mm je 127 mm.

T3

Uporablja se na Severnem Irskem.

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.3.3:

Najmanjša debelina sledilnega venca (Sd) za omrežje s tirno širino 1 600 mm je 24 mm.

T3

Uporablja se na Severnem Irskem.

4.2.10  – Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.4.1:

Poleg zahtev iz točke 3.1.4.1 posipanje s peskom za vlečne namene na garniturah:

(a)  ni dovoljeno pred čelno osjo pod 40 km/h in

(b)  je dovoljeno le, če je mogoče dokazati, da je najmanj šest osi garniture za položajem namestitve.

T3

 

4.2.12  ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

Zaporedna številka 6:

Dovoljeno je uporabiti alfanumerično tipkovnico za vnos številke vožnje vlaka, če za ta namen priglašeni tehnični predpis zahteva podporo za alfanumerične številke vožnje vlaka.

T3

Ta posebni primer se potrebuje, kadar se uporablja ►M1  seznam specifikacij 2 ali 3 ◄ (glej preglednico A2 v Prilogi A), saj je to odprta točka za seznam specifikacij 1.

Ni nobenega vpliva na interoperabilnost.

4.2.12  ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

Zaporedna številka 6:

Dovoljeno je, da ETCS DMI kaže dinamično informacijo o hitrosti vlaka v miljah na uro (in to enoto, „mph“, tudi prikaže) pri obratovanju na delih omrežja glavnih prog Velike Britanije.

T3

Ta posebni primer se potrebuje, kadar se uporablja seznam specifikacij 2 (glej preglednico A2 v Prilogi A), saj je to odprta točka za seznam specifikacij 1.

Ni nobenega vpliva na interoperabilnost.

7.6.2.3    Francija



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

►M1  Zaporedna številka 77, točka 3.1.2.3 ◄ :

Razdalja med prvo in zadnjo osjo L – (b1 + b2) (Slika 1) je najmanj 15 000 mm.

►M1  P ◄

►M1  Ta posebni primer je povezan z uporabo tirnih tokokrogov, ki uporabljajo električne spoje ◄ .

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.9:

Električna upornost med voznimi površinami nasprotnih koles kolesne dvojice ne presega 0,05 Ohm, merjeno z enosmerno električno napetostjo med 1,8 V DC in 2,0 V DC (odprti tokokrog).

Poleg tega električna upornost med voznimi površinami nasprotnih koles kolesne dvojice ne presega f/100 v miliohmih (mOhm), kadar je vrednost f med 500 Hz in 40 kHz, pri merilnem toku najmanj 10 Aef in napetosti odprtih sponk 2 Vef.

T3

Ta posebni primer se lahko spremeni, ko se zapre odprta točka, povezana z upravljanjem frekvence za tirne tokokroge.

4.2.10  – Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

►M1  Zaporedna številka 77, točka 3.1.7 ◄ :

Teža izoliranega vozila ali vlakovne kompozicije je najmanj 40 t.

Če je teža izoliranega vozila ali vlakovne kompozicije manjša od 90 t, ►M1  ima vozilo sistem, ki zagotavlja ◄ premikanje, z električno podlago najmanj 16 000 mm.

T3

Ta posebni primer je povezan z uporabo TVM.

4.2.10  – Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.3.2:

Razdalja D (Slika 2) ni krajša od:

450 mm, neodvisno od hitrosti

T3

 

▼M1

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.4.1

Poleg zahtev te TSI je največja dovoljenja količina peska na enoto in na tir v 30 s: 750 g

P

Ta posebni primer je povezan z uporabo tirnih tokokrogov z večjo občutljivostjo v zvezi z izolacijskim slojem med kolesi in tiri zaradi posipanja francoskega omrežja s peskom.

▼B

7.6.2.4    Poljska



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.9:

Električna upornost med voznimi površinami nasprotnih koles kolesne dvojice ne presega 0,05 Ohm, merjeno z enosmerno električno napetostjo med 1,8 V DC in 2,0 V DC (odprti tokokrog).

Poleg tega električna upornost med voznimi površinami nasprotnih koles kolesne dvojice ne presega f/100 v miliohmih (mOhm), kadar je vrednost f med 500 Hz in 40 kHz, pri merilnem toku najmanj 10 Aef in napetosti odprtih sponk 2 Vef.

T3

Ta posebni primer se lahko spremeni, ko se zapre odprta točka, povezana z upravljanjem frekvence za tirne tokokroge.

7.6.2.5    Litva, Latvija in Estonija



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.3.3:

Najmanjša debelina sledilnega venca (Sd) za omrežje s tirno širino 1 520 mm je 20 mm.

T3

Ta posebni primer je potreben, dokler lokomotive ČME obratujejo na omrežju 1 520 mm.

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.3.4:

Najmanjša višina sledilnega venca (Sh) za omrežje s tirno širino 1 520 mm je 26,25 mm.

T3

Ta posebni primer je potreben, dokler lokomotive ČME obratujejo na omrežju 1 520 mm.

▼M1

7.6.2.6    Švedska



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.4  Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – GSM-R

Zaporedna številka 33, navedba 4.2.3:

Dovoljeno je dati na trg podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, ki vključujejo 2-vatne glasovne kabinske radijske aparate GSM-R in radijske aparate, namenjene le za prenos podatkov ETCS. Podsistemi morajo imeti zmogljivost delovanja v omrežjih z –82 dBm.

P

Ni nobenega vpliva na interoperabilnost

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.2.1:

Največja osna razdalja med dvema osema ≤ 17,5 m (ai na sliki 1, točka 3.1.2.1).

P

 

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.2.3:

Največja osna razdalja med prvo in drugo osjo ≤ 4,5 m (L-b1-b2 na sliki 1, točka 3.1.2.3).

P

 

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.2.2.5:

Frekvenčno območje: 0,0–2,0 Hz

Mejna vrednost interferenčnega toka [vrednost rms]: 25,0 A Metoda ocenjevanja: nizkopasovni filter

Parametri ocenjevanja: (znižanje frekvence vzorčenja na 1 kHz, ki ji sledi) 2,0 Hz nizkopasovni filter Butterworth razreda 4, za tem pa idealni usmernik za pridobitev absolutne vrednosti.

Največji interferenčni tok za tirno vozilo ne sme presegati 25,0 A na frekvenčnem območju 0,0–2,0 Hz. Tokovna prekoračitev lahko presega 45,0 A manj kot 1,5 sekunde in 25 A manj kot 2,5 sekunde.

P

 

▼B

7.6.2.7    Luksemburg



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

►M1  Zaporedna številka 77, točka 3.1.4.1 ◄ :

1  Naprave za posipanje peska, nameščene na vozilo, ne smejo oddajati več kot 0,3 l peska na minuto na tir.

2  Posipanje peska na železniških postajah, navedenih v registru infrastrukture, je prepovedano.

3  Posipanje peska na območju menjal je prepovedano.

4  Za zasilno zaviranje ne veljajo nobene omejitve.

T3

 

7.6.2.8    Nemčija



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.7.1:

Najmanjša osna obremenitev vozil za vožnjo na določenih progah, navedenih v registru infrastrukture, je 5 t.

Ta posebni primer velja le za vozila; ne spreminja tehničnih zahtev za sisteme za zaznavanje vlaka, specificirane pod zaporedno številko 77, in določb iz točke 7.2.8, povezanih z njihovim izvajanjem.

T3

Ta posebni primer je potreben, dokler se uporabljajo tirni tokokrogi tipa WSSB.

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.1.2.2:

Za hitrost, ki ni večja od 140 km/h, razdalja ai (Slika 1) med dvema zaporednima osema (z upoštevanjem prvih 5 osi sestave vlaka ali celotnega niza osi, če je skupno število osi manjše od 5) v nobenem primeru ni manjša od 1 000 mm.

Ta posebni primer velja le za vozila; ne spreminja tehničnih zahtev za sisteme za zaznavanje vlaka, specificirane pod zaporedno številko 77, in določb iz točke 7.2.8, povezanih z njihovim izvajanjem.

T3

Ta posebni primer je potreben, dokler se uporablja zaščitni sistem tipa EBUET 80 za nivojske prehode.

▼M1

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.2.2.5:

Frekvenčno območje: 93–110 Hz

Mejna vrednost interferenčnega toka [vrednost rms]:

2,8 A (za vplivno enoto)

2 A (za eno vlečno enoto)

Metoda ocenjevanja: pasovno prepustni filtri

Parametri ocenjevanja:

— značilnosti pasovno prepustnega filtra:

— 

Centralne frekvence: 95, 96, 98, 100, 104, 106 in 108 Hz

Pasovna širina 3dB: 4 Hz

Butterworth razreda 6

— izračun RMS:

— 

Čas integracije: 0,5 s

Časovno prekrivanje: 50 %

T3

Ta posebni primer je potreben, ker je mogoče te tirne tokokroge spremeniti s spremembo centralne frekvence s 100 Hz na 106,7 Hz. S tem bi nacionalni tehnični predpis v zvezi z vozili, za katera je potreben 100-herčni nadzorni sistem, postal zastarel.

7.6.2.9    Italija



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točki 3.2.2.4 in 3.2.2.6:

Frekvenčno območje: 82–86 Hz

Mejna vrednost interferenčnega toka [vrednost rms]: 1 125 A

Metoda ocenjevanja: hitra Fourierjeva transformacija

Parametri ocenjevanja: časovno okno 1 s, Hanningovo okno, 50-odstotno prekrivanje, povprečje na 6 zaporednih oknih

P

 

7.6.2.10    Češka



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točki 3.2.2.4 in 3.2.2.6:

Frekvenčno območje: 70,5–79,5 Hz

Mejna vrednost interferenčnega toka [vrednost rms]: 1 A

Metoda ocenjevanja: pasovno prepustni filtri

Parametri ocenjevanja:

— značilnosti pasovno prepustnega filtra:

— 

Centralne frekvence: 73, 75, 77 Hz (neprekinjen pas)

Pasovna širina 3dB: 5 Hz

Butterworth, razreda 2*4

— izračun RMS:

— 

Čas integracije: 0,5 s

Časovno prekrivanje: vsaj 75 %

Frekvenčno območje: 271,5–278,5 Hz

Mejna vrednost interferenčnega toka [vrednost rms]: 0,5 A

Metoda ocenjevanja: pasovno prepustni filtri

Parametri ocenjevanja:

— značilnosti pasovno prepustnega filtra:

— 

Centralne frekvence: 274, 276 Hz (neprekinjen pas)

Pasovna širina 3dB: 5 Hz

Butterworth, razreda 2*4

— izračun RMS:

— 

Čas integracije: 0,5 s

Časovno prekrivanje: vsaj 75 %

T3

Ta posebni primer je potreben, dokler se uporabljajo tirni tokokrogi tipa EFCP.

7.6.2.11    Nizozemska



Posebni primer

Kategorija

Opombe

4.2.10  Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Zaporedna številka 77, točka 3.2.2.6:

Frekvenčno območje: 65–85 Hz

(mejna vrednost ATBEG)

Mejna vrednost interferenčnega toka [vrednost rms]: 0,5 A

Metoda ocenjevanja: pasovno prepustni filtri

Parametri ocenjevanja:

— značilnosti pasovno prepustnega filtra:

— 

Centralna frekvenca: 75 Hz

Pasovna širina 3dB: 20 Hz

Pasovna širina 20dB: 40 Hz

— izračun RMS:

— 

Čas integracije: 5 s

Časovno prekrivanje: 80 %

Prehod, krajši od 1 s, ki presega le mejno vrednost ATBEG in ne mejne vrednosti GRS, se lahko spregleda.

Frekvenčno območje: 65–85 Hz

(mejna vrednost GRS TC)

Mejna vrednost interferenčnega toka [vrednost rms]: 1,7 A

Metoda ocenjevanja: pasovno prepustni filtri

Parametri ocenjevanja:

— značilnosti pasovno prepustnega filtra:

— 

Centralna frekvenca: 75 Hz

Pasovna širina 3dB: 20 Hz

Pasovna širina 20dB: 40 Hz

— izračun RMS:

— 

Čas integracije: 1,8 s

Časovno prekrivanje: 80 %

T3

Ta posebni primer je potreben v zvezi s sistemom ATBEG razreda B.

▼M1




PRILOGA A

Sklicevanja

Naslednja preglednica za vsako sklicevanje v osnovnih parametrih (poglavje 4 te TSI) kaže ustrezne obvezne specifikacije prek kazala v preglednici A 2 (preglednica A 2.1, preglednica A 2.2, preglednica A 2.3).



Preglednica A 1

Sklicevanje v poglavju 4

Zaporedna številka (glej preglednico A 2)

4.1

 

4.1a

Namerno črtano

4.1b

Namerno črtano

4.1c

3

 

 

4.2.1

 

4.2.1a

27, 78

 

 

 

 

4.2.2

 

4.2.2a

14

4.2.2b

1, 4, 13, 15, 60

4.2.2c

31, 37b, c, d

4.2.2d

18, 20

4.2.2e

6

4.2.2f

7, 81, 82

 

 

4.2.3

 

4.2.3a

14

4.2.3b

1, 4, 13, 15, 60

4.2.3c

Namerno črtano

4.2.3d

18, 21

 

 

4.2.4

 

4.2.4a

64, 65

4.2.4b

66

4.2.4c

67

4.2.4d

68

4.2.4e

73, 74

4.2.4f

32, 33

4.2.4g

48

4.2.4h

69, 70

4.2.4j

71, 72

4.2.4k

75, 76

 

 

4.2.5

 

4.2.5a

64, 65

4.2.5b

10, 39, 40

4.2.5c

19, 20

4.2.5d

9, 43

4.2.5e

16, 50

 

 

4.2.6

 

4.2.6a

8, 25, 26, 36c, 49, 52

4.2.6b

29, 45

4.2.6c

46

4.2.6d

34

4.2.6e

20

4.2.6f

Namerno črtano

 

 

4.2.7

 

4.2.7a

12

4.2.7b

62, 63

4.2.7c

34

4.2.7d

9

4.2.7e

16

 

 

4.2.8

 

4.2.8a

11, 79, 83

 

 

4.2.9

 

4.2.9a

23

 

 

4.2.10

 

4.2.10a

77 (točka 3.1)

 

 

4.2.11

 

4.2.11a

77 (točka 3.2)

 

 

4.2.12

 

4.2.12a

6, 51

 

 

4.2.13

 

4.2.13a

32, 33, 51, 80

 

 

4.2.14

 

4.2.14a

5

 

 

4.2.15

 

4.2.15a

38

Specifikacije

Za podsistem ob progi se uporabi ena od treh preglednic v preglednici A 2 (preglednica A 2.1, preglednica A 2.2, preglednica A 2.3) iz te priloge. Po prehodnem obdobju iz oddelka 7.4.2.3 se za podsistem na vozilu uporabi preglednica A 2.2 ali preglednica A 2.3.

Kadar dokument, naveden v preglednici A 2, vsebuje (s citatom ali sklicevanjem) jasno prepoznavno točko iz drugega dokumenta, se zgolj ta točka šteje za del dokumenta, navedenega v preglednici A 2.

Za namene te TSI, kadar dokument, naveden v preglednici A 2, vsebuje „obvezno“ ali „normativno“ sklicevanje na dokument, ki ni naveden v preglednici A 2, se dokument v sklicu vedno razume kot sprejemljiv način usklajevanja z osnovnimi parametri (ki se lahko uporabijo za certifikacijo komponent interoperabilnosti in podsistemov in zanje niso potrebne prihodnje revizije TSI) in ne kot obvezna specifikacija.

Opomba: specifikacije, označene z izrazom „rezervirano“ v preglednici A 2, so kot odprte točke navedene tudi v Prilogi G, če je za zapiranje zadevne odprte točke potrebno obvestilo o nacionalnih pravilih. Rezervirani dokumenti, ki se ne navajajo kot odprte točke, so namenjeni izboljšavam sistema.



Preglednica A 2.1

Seznam obveznih specifikacij

Zaporedna številka

Seznam specifikacij 1 (samo za podsisteme ob progi. Za podsisteme na vozilu se ne uporablja po prehodnem obdobju iz oddelka 7.4.2.3)

(Osnovna konfiguracija 2 za ETCS in osnovna konfiguracija 1 za GSM-R)

Sklic

Ime specifikacije

Različica

Opombe

1

ERA/ERTMS/003204

ERTMS/ETCS Functional requirement specification

5.0

 

2

Namerno črtano

 

 

 

3

SUBSET-023

Glossary of Terms and Abbreviations

2.0.0

 

4

SUBSET-026

System Requirements Specification

2.3.0

 

5

SUBSET-027

FFFIS Juridical recorder-downloading tool

2.3.0

Opomba 1

6

SUBSET-033

FIS for man-machine interface

2.0.0

 

7

SUBSET-034

FIS for the train interface

2.0.0

 

8

SUBSET-035

Specific Transmission Module FFFIS

2.1.1

 

9

SUBSET-036

FFFIS for Eurobalise

2.4.1

 

10

SUBSET-037

EuroRadio FIS

2.3.0

 

11

SUBSET-038

Offline key management FIS

2.3.0

 

12

SUBSET-039

FIS for the RBC/RBC handover

2.3.0

 

13

SUBSET-040

Dimensioning and Engineering rules

2.3.0

 

14

SUBSET-041

Performance Requirements for Interoperability

2.1.0

 

15

SUBSET-108

Interoperability related consolidation on TSI Annex A documents

1.2.0

 

16

SUBSET-044

FFFIS for Euroloop

2.3.0

 

17

Namerno črtano

 

 

 

18

SUBSET-046

Radio infill FFFS

2.0.0

 

19

SUBSET-047

Trackside-Trainborne FIS for Radio infill

2.0.0

 

20

SUBSET-048

Trainborne FFFIS for Radio infill

2.0.0

 

21

SUBSET-049

Radio infill FIS with LEU/interlocking

2.0.0

 

22

Namerno črtano

 

 

 

23

SUBSET-054

Responsibilities and rules for the assignment of values to ETCS variables

2.1.0

 

24

Namerno črtano

 

 

 

25

SUBSET-056

STM FFFIS Safe time layer

2.2.0

 

26

SUBSET-057

STM FFFIS Safe link layer

2.2.0

 

27

SUBSET-091

Safety Requirements for the Technical Interoperability of ETCS in Levels 1 and 2

2.5.0

 

28

Namerno črtano

 

 

 

29

SUBSET-102

Test specification for interface „K“

1.0.0

 

30

Namerno črtano

 

 

 

31

SUBSET-094

Functional requirements for an onboard reference test facility

2.0.2

 

32

EIRENE FRS

GSM-R Functional requirements specification

8.0.0

Opomba 10

33

EIRENE SRS

GSM-R System requirements specification

16.0.0

Opomba 10

34

A11T6001

(MORANE) Radio Transmission FFFIS for EuroRadio

13.0.0

 

35

Namerno črtano

 

 

 

36 a

Namerno črtano

 

 

 

36 b

Namerno črtano

 

 

 

36 c

SUBSET-074-2

FFFIS STM Test cases document

1.0.0

 

37 a

Namerno črtano

 

 

 

37 b

SUBSET-076-5-2

Test cases related to features

2.3.3

 

37 c

SUBSET-076-6-3

Test sequences

2.3.3

 

37 d

SUBSET-076-7

Scope of the test specifications

1.0.2

 

37 e

Namerno črtano

 

 

 

38

06E068

ETCS Marker-board definition

2.0

 

39

SUBSET-092-1

ERTMS EuroRadio Conformance Requirements

2.3.0

 

40

SUBSET-092-2

ERTMS EuroRadio test cases safety layer

2.3.0

 

41

Namerno črtano

 

 

 

42

Namerno črtano

 

 

 

43

SUBSET 085

Test specification for Eurobalise FFFIS

2.2.2

 

44

Namerno črtano

 

 

 

45

SUBSET-101

Interface „K“ Specification

1.0.0

 

46

SUBSET-100

Interface „G“ Specification

1.0.1

 

47

Namerno črtano

 

 

 

48

Rezervirano

Test specification for mobile equipment GSM-R

 

Opomba 4

49

SUBSET-059

Performance requirements for STM

2.1.1

 

50

SUBSET-103

Test specification for Euroloop

1.0.0

 

51

Rezervirano

Ergonomic aspects of the DMI

 

 

52

SUBSET-058

FFFIS STM Application layer

2.1.1

 

53

Namerno črtano

 

 

 

54

Namerno črtano

 

 

 

55

Namerno črtano

 

 

 

56

Namerno črtano

 

 

 

57

Namerno črtano

 

 

 

58

Namerno črtano

 

 

 

59

Namerno črtano

 

 

 

60

Namerno črtano

 

 

 

61

Namerno črtano

 

 

 

62

Rezervirano

RBC-RBC Test specification for safe communication interface

 

 

63

SUBSET-098

RBC-RBC Safe Communication Interface

1.0.0

 

64

EN 301 515

Global System for Mobile Communication (GSM); Requirements for GSM operation on railways

2.3.0

Opomba 2

65

TS 102 281

Detailed requirements for GSM operation on railways

3.0.0

Opomba 3

66

TS 103 169

ASCI Options for Interoperability

1.1.1

 

67

(MORANE) P 38 T 9001

FFFIS for GSM-R SIM Cards

5.0

Opomba 10

68

ETSI TS 102 610

Railway Telecommunication; GSM; Usage of the UUIE for GSM operation on railways

1.3.0

 

69

(MORANE) F 10 T 6002

FFFS for Confirmation of High Priority Calls

5.0

 

70

(MORANE) F 12 T 6002

FIS for Confirmation of High Priority Calls

5.0

 

71

(MORANE) E 10 T 6001

FFFS for Functional Addressing

4.1

 

72

(MORANE) E 12 T 6001

FIS for Functional Addressing

5.1

 

73

(MORANE) F 10 T6001

FFFS for Location Dependent Addressing

4

 

74

(MORANE) F 12 T6001

FIS for Location Dependent Addressing

3

 

75

(MORANE) F 10 T 6003

FFFS for Presentation of Functional Numbers to Called and Calling Parties

4

 

76

(MORANE) F 12 T 6003

FIS for Presentation of Functional Numbers to Called and Calling Parties

4

 

77

ERA/ERTMS/033281

Interfaces between CCS trackside and other subsystems

4.0

Opomba 7

78

Rezervirano

Safety requirements for ETCS DMI functions

 

 

79

Ni relevantno

Ni relevantno

 

 

80

Ni relevantno

Ni relevantno

 

 

81

Ni relevantno

Ni relevantno

 

 

82

Ni relevantno

Ni relevantno

 

 



Preglednica A 2.2

Seznam obveznih specifikacij

Zaporedna številka

Seznam specifikacij # 2

(Osnovna konfiguracija 3 izdaja za vzdrževanje 1 za ETCS in osnovna konfiguracija 1 za GSM-R)

Sklic

Ime specifikacije

Različica

Opombe

1

Namerno črtano

 

 

 

2

Namerno črtano

 

 

 

3

SUBSET-023

Glossary of Terms and Abbreviations

3.1.0

 

4

SUBSET-026

System Requirements Specification

3.4.0

 

5

SUBSET-027

FIS Juridical Recording

3.1.0

 

6

ERA_ERTMS_015560

ETCS Driver Machine interface

3.4.0

 

7

SUBSET-034

Train Interface FIS

3.1.0

 

8

SUBSET-035

Specific Transmission Module FFFIS

3.1.0

 

9

SUBSET-036

FFFIS for Eurobalise

3.0.0

 

10

SUBSET-037

EuroRadio FIS

3.1.0

 

11

SUBSET-038

Offline key management FIS

3.0.0

 

12

SUBSET-039

FIS for the RBC/RBC handover

3.1.0

 

13

SUBSET-040

Dimensioning and Engineering rules

3.3.0

 

14

SUBSET-041

Performance Requirements for Interoperability

3.1.0

 

15

Namerno črtano

 

 

 

16

SUBSET-044

FFFIS for Euroloop

2.4.0

 

17

Namerno črtano

 

 

 

18

Namerno črtano

 

 

 

19

SUBSET-047

Trackside-Trainborne FIS for Radio infill

3.0.0

 

20

SUBSET-048

Trainborne FFFIS for Radio infill

3.0.0

 

21

Namerno črtano

 

 

 

22

Namerno črtano

 

 

 

23

SUBSET-054

Responsibilities and rules for the assignment of values to ETCS variables

3.0.0

 

24

Namerno črtano

 

 

 

25

SUBSET-056

STM FFFIS Safe time layer

3.0.0

 

26

SUBSET-057

STM FFFIS Safe link layer

3.0.0

 

27

SUBSET-091

Safety Requirements for the Technical Interoperability of ETCS in Levels 1 and 2

3.4.0

 

28

Namerno črtano

 

 

 

29

SUBSET-102

Test specification for interface „K“

2.0.0

 

30

Namerno črtano

 

 

 

31

SUBSET-094

Functional requirements for an onboard reference test facility

3.0.0

 

32

EIRENE FRS

GSM-R Functional requirements specification

8.0.0

Opomba 10

33

EIRENE SRS

GSM-R System requirements specification

16.0.0

Opomba 10

34

A11T6001

(MORANE) Radio Transmission FFFIS for EuroRadio

13.0.0

 

35

Namerno črtano

 

 

 

36 a

Namerno črtano

 

 

 

36 b

Namerno črtano

 

 

 

36 c

SUBSET-074-2

FFFIS STM Test cases document

3.0.0

 

37 a

Namerno črtano

 

 

 

37 b

SUBSET-076-5-2

Test cases related to features

3.2.0

 

37 c

SUBSET-076-6-3

Test sequences

3.1.0

 

37 d

SUBSET-076-7

Scope of the test specifications

3.2.0

 

37 e

Namerno črtano

 

 

 

38

06E068

ETCS Marker-board definition

2.0

 

39

SUBSET-092-1

ERTMS EuroRadio Conformance Requirements

3.0.0

 

40

SUBSET-092-2

ERTMS EuroRadio test cases safety layer

3.0.0

 

41

Namerno črtano

 

 

 

42

Namerno črtano

 

 

 

43

SUBSET 085

Test specification for Eurobalise FFFIS

3.0.0

 

44

Namerno črtano

 

 

 

45

SUBSET-101

Interface „K“ Specification

2.0.0

 

46

SUBSET-100

Interface „G“ Specification

2.0.0

 

47

Namerno črtano

 

 

 

48

Rezervirano

Test specification for mobile equipment GSM-R

 

Opomba 4

49

SUBSET-059

Performance requirements for STM

3.0.0

 

50

SUBSET-103

Test specification for Euroloop

1.1.0

 

51

Namerno črtano

 

 

 

52

SUBSET-058

FFFIS STM Application layer

3.1.0

 

53

Namerno črtano

 

 

 

54

Namerno črtano

 

 

 

55

Namerno črtano

 

 

 

56

Namerno črtano

 

 

 

57

Namerno črtano

 

 

 

58

Namerno črtano

 

 

 

59

Namerno črtano

 

 

 

60

SUBSET-104

ETCS System Version Management

3.2.0

 

61

Namerno črtano

 

 

 

62

Namerno črtano

 

 

 

63

SUBSET-098

RBC-RBC Safe Communication Interface

3.0.0

 

64

EN 301 515

Global System for Mobile Communication (GSM); Requirements for GSM operation on railways

2.3.0

Opomba 2

65

TS 102 281

Detailed requirements for GSM operation on railways

3.0.0

Opomba 3

66

TS 103 169

ASCI Options for Interoperability

1.1.1

 

67

(MORANE) P 38 T 9001

FFFIS for GSM-R SIM Cards

5.0

Opomba 10

68

ETSI TS 102 610

Railway Telecommunication; GSM; Usage of the UUIE for GSM operation on railways

1.3.0

 

69

(MORANE) F 10 T 6002

FFFS for Confirmation of High Priority Calls

5.0

 

70

(MORANE) F 12 T 6002

FIS for Confirmation of High Priority Calls

5.0

 

71

(MORANE) E 10 T 6001

FFFS for Functional Addressing

4.1

 

72

(MORANE) E 12 T 6001

FIS for Functional Addressing

5.1

 

73

(MORANE) F 10 T6001

FFFS for Location Dependent Addressing

4

 

74

(MORANE) F 12 T6001

FIS for Location Dependent Addressing

3

 

75

(MORANE) F 10 T 6003

FFFS for Presentation of Functional Numbers to Called and Calling Parties

4

 

76

(MORANE) F 12 T 6003

FIS for Presentation of Functional Numbers to Called and Calling Parties

4

 

77

ERA/ERTMS/033281

Interfaces between CCS trackside and other subsystems

4.0

Opomba 7

78

Namerno črtano

 

 

Opomba 6

79

SUBSET-114

KMC-ETCS Entity Off-line KM FIS

1.0.0

 

80

Namerno črtano

 

 

Opomba 5

81

Rezervirano

Train Interface FFFIS

 

 

82

Rezervirano

FFFIS TI – Safety Analysis

 

 



Preglednica A 2.3

Seznam obveznih specifikacij

Zaporedna številka

Seznam specifikacij # 3

(Osnovna konfiguracija 3 izdaja 2 za ETCS in osnovna konfiguracija 1 za GSM-R)

Sklic

Ime specifikacije

Različica

Opombe

1

Namerno črtano

 

 

 

2

Namerno črtano

 

 

 

3

SUBSET-023

Glossary of Terms and Abbreviations

3.3.0

 

4

SUBSET-026

System Requirements Specification

3.6.0

 

5

SUBSET-027

FIS Juridical Recording

3.3.0

 

6

ERA_ERTMS_015560

ETCS Driver Machine interface

3.6.0

 

7

SUBSET-034

Train Interface FIS

3.2.0

 

8

SUBSET-035

Specific Transmission Module FFFIS

3.2.0

 

9

SUBSET-036

FFFIS for Eurobalise

3.1.0

 

10

SUBSET-037

EuroRadio FIS

3.2.0

 

11

SUBSET-038

Offline key management FIS

3.1.0

 

12

SUBSET-039

FIS for the RBC/RBC handover

3.2.0

 

13

SUBSET-040

Dimensioning and Engineering rules

3.4.0

 

14

SUBSET-041

Performance Requirements for Interoperability

3.2.0

 

15

Namerno črtano

 

 

 

16

SUBSET-044

FFFIS for Euroloop

2.4.0

 

17

Namerno črtano

 

 

 

18

Namerno črtano

 

 

 

19

SUBSET-047

Trackside-Trainborne FIS for Radio infill

3.0.0

 

20

SUBSET-048

Trainborne FFFIS for Radio infill

3.0.0

 

21

Namerno črtano

 

 

 

22

Namerno črtano

 

 

 

23

SUBSET-054

Responsibilities and rules for the assignment of values to ETCS variables

3.0.0

 

24

Namerno črtano

 

 

 

25

SUBSET-056

STM FFFIS Safe time layer

3.0.0

 

26

SUBSET-057

STM FFFIS Safe link layer

3.1.0

 

27

SUBSET-091

Safety Requirements for the Technical Interoperability of ETCS in Levels 1 and 2

3.6.0

 

28

Namerno črtano

 

 

 

29

SUBSET-102

Test specification for interface „K“

2.0.0

 

30

Namerno črtano

 

 

 

31

SUBSET-094

Functional requirements for an onboard reference test facility

3.1.0

 

32

EIRENE FRS

GSM-R Functional requirements specification

8.0.0

Opomba 10

33

EIRENE SRS

GSM-R System requirements specification

16.0.0

Opomba 10

34

A11T6001

(MORANE) Radio Transmission FFFIS for EuroRadio

13.0.0

 

35

Namerno črtano

 

 

 

36 a

Namerno črtano

 

 

 

36 b

Namerno črtano

 

 

 

36 c

SUBSET-074-2

FFFIS STM Test cases document

3.1.0

 

37 a

Namerno črtano

 

 

 

37 b

SUBSET-076-5-2

Test cases related to features

3.3.0

 

37 c

SUBSET-076-6-3

Test sequences

3.2.0

 

37 d

SUBSET-076-7

Scope of the test specifications

3.3.0

 

37 e

Namerno črtano

 

 

 

38

06E068

ETCS Marker-board definition

2.0

 

39

SUBSET-092-1

ERTMS EuroRadio Conformance Requirements

3.1.0

 

40

SUBSET-092-2

ERTMS EuroRadio test cases safety layer

3.1.0

 

41

Namerno črtano

 

 

 

42

Namerno črtano

 

 

 

43

SUBSET 085

Test specification for Eurobalise FFFIS

3.0.0

 

44

Namerno črtano

 

 

 

45

SUBSET-101

Interface „K“ Specification

2.0.0

 

46

SUBSET-100

Interface „G“ Specification

2.0.0

 

47

Namerno črtano

 

 

 

48

Rezervirano

Test specification for mobile equipment GSM-R

 

Opomba 4

49

SUBSET-059

Performance requirements for STM

3.1.0

 

50

SUBSET-103

Test specification for Euroloop

1.1.0

 

51

Namerno črtano

 

 

 

52

SUBSET-058

FFFIS STM Application layer

3.2.0

 

53

Namerno črtano

 

 

 

54

Namerno črtano

 

 

 

55

Namerno črtano

 

 

 

56

Namerno črtano

 

 

 

57

Namerno črtano

 

 

 

58

Namerno črtano

 

 

 

59

Namerno črtano

 

 

 

60

SUBSET-104

ETCS System Version Management

3.3.0

 

61

Namerno črtano

 

 

 

62

Namerno črtano

 

 

 

63

SUBSET-098

RBC-RBC Safe Communication Interface

3.0.0

 

64

EN 301 515

Global System for Mobile Communication (GSM); Requirements for GSM operation on railways

2.3.0

Opomba 2

65

TS 102 281

Detailed requirements for GSM operation on railways

3.0.0

Opomba 3

66

TS 103 169

ASCI Options for Interoperability

1.1.1

 

67

(MORANE) P 38 T 9001

FFFIS for GSM-R SIM Cards

5.0

Opomba 10

68

ETSI TS 102 610

Railway Telecommunication; GSM; Usage of the UUIE for GSM operation on railways

1.3.0

 

69

(MORANE) F 10 T 6002

FFFS for Confirmation of High Priority Calls

5.0

 

70

(MORANE) F 12 T 6002

FIS for Confirmation of High Priority Calls

5.0

 

71

(MORANE) E 10 T 6001

FFFS for Functional Addressing

4.1

 

72

(MORANE) E 12 T 6001

FIS for Functional Addressing

5.1

 

73

(MORANE) F 10 T6001

FFFS for Location Dependent Addressing

4

 

74

(MORANE) F 12 T6001

FIS for Location Dependent Addressing

3

 

75

(MORANE) F 10 T 6003

FFFS for Presentation of Functional Numbers to Called and Calling Parties

4

 

76

(MORANE) F 12 T 6003

FIS for Presentation of Functional Numbers to Called and Calling Parties

4

 

77

ERA/ERTMS/033281

Interfaces between CCS trackside and other subsystems

4.0

Opomba 7

78

Namerno črtano

 

 

Opomba 6

79

SUBSET-114

KMC-ETCS Entity Off-line KM FIS

1.1.0

 

80

Namerno črtano

 

 

Opomba 5

81

Rezervirano

Train Interface FFFIS

 

 

82

Rezervirano

FFFIS TI – Safety Analysis

 

 

83

SUBSET-137

On-line Key Management FFFIS

1.0.0

 

Opomba 1: obvezen je le funkcionalni opis informacij, ki jih je treba zabeležiti, ne pa tehnične značilnosti vmesnika.

Opomba 2: točke specifikacij iz točke 2.1 iz EN 301 515, ki so pod zaporednima številkama 32 in 33 navedene kot „MI“, so obvezne.

Opomba 3: zahteve po spremembi (CR) iz preglednic 1 in 2 iz TS 102 281, ki zadevajo točke, ki so pod zaporednima številkama 32 in 33 navedene kot „MI“, so obvezne.

Opomba 4: zaporedna številka 48 se nanaša le na preizkusne primere za mobilno opremo GSM-R. Trenutno je „rezervirana“. Ko bo v okviru prihodnje revizije TSI o tem sprejet dogovor, se bo v teh preglednicah upošteval katalog razpoložljivih usklajenih preizkusnih primerov za oceno mobilne opreme in omrežij v skladu s koraki iz točke 6.1.2 te TSI.

Opomba 5: proizvodi, ki so na trgu, so že prilagojeni potrebam prevoznikov v železniškem prometu v zvezi z vmesnikom med strojevodjo in strojem GSM-R in so popolnoma interoperabilni, tako da ni potrebe po standardu v TSI CCS.

Opomba 6: informacije, ki so bile namenjene za zaporedno številko 78, so zdaj vključene v zaporedno številko 27 (SUBSET-091).

Opomba 7: ta dokument je neodvisen od osnovne konfiguracije za ETCS in GSM-R.

Opomba 8: namerno črtano.

Opomba 9: namerno črtano.

Opomba 10: TSI CCS predpisuje le zahteve (MI).

Opomba 11: namerno črtano.

Opomba 12: namerno črtano.

Opomba 13: namerno črtano.

Opomba 14: namerno črtano.



Preglednica A 3

Seznam obveznih standardov

Št.

Sklic

Ime dokumenta in pripombe

Različica

Opomba

A1

EN 50126-1

Železniške naprave – Specifikacija in prikaz zanesljivosti, razpoložljivosti, vzdrževalnosti in varnosti (RAMS) – 1. del: generični postopki RAMS

2017

 

1999

1, 2

A2

EN 50128

Železniške naprave – Komunikacijski, signalni in procesni sistemi – Programska oprema za železniške krmilne in zaščitne sisteme

2011

 

A3

EN 50129

Železniške naprave – Komunikacijski, signalni in procesni sistemi – Signalno-varnostni elektronski sistemi

2003

1

A4

EN 50159

Železniške naprave – Komunikacijski, signalni in procesni sistemi

2010

1

A5

EN 50126-2

Železniške naprave – Specifikacija in prikaz zanesljivosti, razpoložljivosti, vzdrževalnosti in varnosti (RAMS) – 2. del: sistemski pristop k varnosti

2017

3

Opomba 1: ta standard je harmoniziran, glej Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL C 435, 15.12.2017, str. 93), v katerem so navedeni tudi objavljeni redakcijski popravki.

Opomba 2: ta različica standarda se lahko uporablja v prehodnem obdobju, opredeljenem v posodobljeni različici standarda.

Opomba 3: za uporabo v kombinaciji z EN 50126-1 (2017).



Preglednica A 4

Seznam obveznih standardov za akreditirane laboratorije

Št.

Sklic

Ime dokumenta in pripombe

Različica

Opomba

A6

ISO/IEC 17025

Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev

2017

 

▼B




PRILOGA B

Namerno črtano.




PRILOGA C

Namerno črtano.




PRILOGA D

Namerno črtano.




PRILOGA E

Namerno črtano.




PRILOGA F

Namerno črtano.

▼M1




PRILOGA G



Odprte točke

Odprta točka

Opombe

Vidiki zaviranja

Velja zgolj za osnovno konfiguracijo 2 za ETCS (glej zaporedno številko 15 preglednice A 2 v Prilogi A).

Rešeno za osnovno konfiguracijo 3 za ETCS (glej zaporedni številki 4 in 13 preglednice A 2 v Prilogi A).

Zahteve glede zanesljivosti/razpoložljivosti

Pogosto pojavljanje poslabšanih stanj, ki jih povzročajo okvare opreme za nadzor-vodenje in signalizacijo, bo zmanjšalo varnost sistema.

Značilnosti peska, ki se uporablja na tirih

Glej zaporedno številko 77 preglednice A 2 v Prilogi A.

To ni odprta točka za tirno širino 1 520 mm.

Značilnosti naprav za mazanje sledilnega venca

Glej zaporedno številko 77 preglednice A 2 v Prilogi A.

Kombinacija značilnosti tirnih vozil, ki vplivajo na kratkostično upornost

Glej zaporedno številko 77 preglednice A 2 v Prilogi A.

Interferenca, ki izhaja iz galvanskih spojev

— impedanca vozila

— impedanca elektronapajalne postaje (samo za omrežja z enosmernim tokom)

— mejne vrednosti izhodnega pasu

— mejne vrednosti interferenčnega toka, pripisane elektronapajalnim postajam in tirnim vozilom

— specifikacije za meritve, preizkuse in ocenjevanje

Glej zaporedno številko 77 preglednice A 2 v Prilogi A.



( 1 ) Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 138, 26.5.2016, str. 44).

( 2 ) Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (UL L 138, 26.5.2016, str. 102).

( 3 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/6 z dne 5. januarja 2017 o evropskem načrtu za uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (UL L 3, 6.1.2017, str. 6).

( 4 ) Degradirani načini so načini delovanja, namenjeni uporabi v primeru napak. Upoštevani so bili pri projektiranju podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija.

( 5 ) TSI CCS zdaj ne določa zahtev glede interoperabilnosti za postavljalnice, nivojske prehode in nekatere druge elemente CCS.

( 6 ) V nekaterih dokumentih, na katere se sklicuje ta TSI, se akronim „ERTMS“ (evropski sistem za upravljanje železniškega prometa) uporablja za poimenovanje sistema, ki zajema tako ETCS kot tudi GSM-R, „ERTMS/ETCS“ pa se uporablja za poimenovanje „ETCS“.

( 7 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 402/2013 z dne 30. aprila 2013 o skupni varnostni metodi za ovrednotenje in oceno tveganja ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 352/2009 (UL L 121, 3.5.2013, str. 8).

( 8 ) Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (UL L 138, 26.5.2016, str. 102).

( 9 ) Izvedbeni sklep Komisije 2011/665/EU z dne 4. oktobra 2011 o evropskem registru dovoljenih tipov železniških vozil (UL L 264, 8.10.2011, str. 32).

( 10 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/777 z dne 16. maja 2019 o skupnih specifikacijah za register železniške infrastrukture in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2014/880/EU (UL L 139 I, 27.5.2019, str. 312).

( 11 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/773 z dne 16. maja 2019 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „vodenje in upravljanje prometa“ železniškega sistema v Evropski uniji ter razveljavitvi Sklepa 2012/757/EU (UL L 139 I, 27.5.2019, str. 5).

( 12 ) Predloga, ki jo je treba uporabiti za zagotavljanje teh informacij, bo opredeljena v priročniku za uporabo.

( 13 ) Preverjanje, da se neka komponenta interoperabilnosti uporablja ustrezno, je del splošne izjave o verifikaciji ES podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, kot je pojasnjeno v 6.3.3 in 6.3.4.

( 14 ) Sklep Komisije 2010/713/EU z dne 9. novembra 2010 o modulih za postopke ocenjevanja skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacije, ki se uporabljajo v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, sprejetih v okviru Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 319, 4.12.2010, str. 1).

( 15 ) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

( 16 ) V tem poglavju opisani postopki ne posegajo v možnost združevanja komponent.

( 17

1* Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/545 z dne 4. aprila 2018 o določitvi praktičnih ureditev za dovoljenja za železniška vozila in postopek izdaje dovoljenj za tip železniških vozil v skladu z Direktivo (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 90, 6.4.2018, str. 66).

( 18

2* Sklep Komisije 2010/713/EU z dne 9. novembra 2010 o modulih za postopke ocenjevanja skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacije, ki se uporabljajo v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, sprejetih v okviru Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 319, 4.12.2010, str. 1)

( 19

3* V skladu z nasvetom Agencije št. 2017/3 v primeru, ko novo dovoljenje ni potrebno, veljavna TSI ustreza TSI, uporabljeni za izvirni certifikat. Če je potrebno novo dovoljenje, veljavna TSI ustreza najnovejši TSI.

( 20

4* Ciljna funkcionalnost se nanaša na funkcionalnost ETCS, ki je bila ocenjena v certifikatu ES podsistema. Tehnična mnenja, ki jih objavi Agencija in v katerih so popravljene napake v TSI, se proučijo, da se opredeli stanje funkcionalnosti, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

( 21

5* Za vse dejavnosti, potrebne za spremembo, ki se izvedejo zunaj sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ, so morda potrebni dodatni pregledi ali preizkusi, ki jih opravi priglašeni organ.

( 22

6* Ciljna funkcionalnost se nanaša na mobilno komunikacijsko funkcionalnost, ki je bila ocenjena v certifikatu ES podsistema. Tehnična mnenja, ki jih objavi Agencija in v katerih so popravljene napake v TSI, se proučijo, da se opredeli stanje funkcionalnosti, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

( 23

7* Za vse dejavnosti, potrebne za spremembo, ki se izvedejo zunaj sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ, so morda potrebni dodatni pregledi ali preizkusi, ki jih opravi priglašeni organ.

( 24

8* Ciljna funkcionalnost se nanaša na funkcionalnost ETCS, ki je bila ocenjena v certifikatu ES podsistema. Tehnična mnenja, ki jih objavi Agencija in v katerih so popravljene napake v TSI, se proučijo, da se opredeli stanje funkcionalnosti, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

( 25

9* Za vse dejavnosti, potrebne za spremembo, ki se izvedejo zunaj sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ, so morda potrebni dodatni pregledi ali preizkusi, ki jih opravi priglašeni organ.

( 26

10* Ciljna funkcionalnost se nanaša na funkcionalnost ETCS, ki je bila ocenjena v certifikatu ES podsistema. Tehnična mnenja, ki jih objavi Agencija in v katerih so popravljene napake v TSI, se proučijo, da se opredeli stanje funkcionalnosti, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

( 27

11* Za vse dejavnosti, potrebne za spremembo, ki se izvedejo zunaj sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ, so morda potrebni dodatni pregledi ali preizkusi, ki jih opravi priglašeni organ.

( 28

12* Podsistemi na vozilu, za katere veljajo pogoji in omejitve uporabe, ali podsistemi na vozilu z neodkritimi pomanjkljivostmi se ne štejejo za skladne v zvezi s to klavzulo.

( 29

13* Nadgradnja prog za mešan promet na ETCS stopnjo 3 se izvede le, če se ohrani dostop do teh prog za potniške in tovorne vlake.

( 30 ) Na primer izvedljivost zunanjega koncepta STM ne more biti tehnično zagotovljena ali pa morebitne zadeve v zvezi z lastništvom intelektualnih pravic sistema razreda B ne dopuščajo pravočasnega razvoja proizvoda STM.

( 31 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/6 z dne 5. januarja 2017 o evropskem načrtu za uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (UL L 3, 6.1.2017, str. 6).

( 32 ) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

( 33 ) Ali pa so dana v uporabo v skladu z Direktivo 2008/57, če se Direktiva 2016/797 še ne uporablja.

( 34 ) Ali pa so dana v uporabo v skladu z Direktivo 2008/57, če se Direktiva 2016/797 še ne uporablja.

( 35 ) Šteje se, da se variante ali izvedenke tipa vozila dovolijo v skladu z obstoječim dovoljenim tipom. Kadar se uporablja ureditev Direktive 2008/57/ES, se šteje, da tudi spremembe, zaradi katerih bi nastale variante ali izvedenke tipa vozila na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545, temeljijo na obstoječem dovoljenem tipu.

( 36 ) Odločba Komisije 2007/756/ES z dne 9. novembra 2007 o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14(4) in (5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES (UL L 305, 23.11.2007, str. 30).

( 37 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1614 z dne 25. oktobra 2018 o določitvi specifikacij za registre vozil iz člena 47 Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi in razveljavitvi Odločbe Komisije 2007/756/ES (UL L 268, 26.10.2018, str. 53).

( 38 ) Kot je določeno v Prilogi I k Direktivi (EU) 2016/797.

Top