3f98da8f-598c-11ef-acbc-01aa75ed71a1

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 3f98da8f-598c-11ef-acbc-01aa75ed71a1 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 3f98da8f-598c-11ef-acbc-01aa75ed71a1

Help

Consolidated text: Sklep Evropske centralne banke z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (ECB/2004/2) (2004/257/ES)

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

14/08/2024

HTML

PDF

02004D0002 — SL — 14.08.2024 — 006.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (ECB/2004/2) (2004/257/ES) (UL L 080 18.3.2004, str. 33)

spremenjen z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 19. marca 2009	L 100	10	18.4.2009
►M2	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 22. januarja 2014	L 95	56	29.3.2014
►M3	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/716 z dne 12. februarja 2015	L 114	11	5.5.2015
►M4	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/1717 z dne 21. septembra 2016	L 258	17	24.9.2016
►M5	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2023/1610 z dne 28. julija 2023	L 198	30	8.8.2023
►M6	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2024/2023 z dne 3. julija 2024	L 2023	1	25.7.2024

▼B

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 19. februarja 2004

o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke

(ECB/2004/2)

(2004/257/ES)

Edini člen

Poslovnik Evropske centralne banke, kakor je bil spremenjen 22. aprila 1999 in ponovno s Sklepom ECB/1999/6 z dne 7. oktobra 1999 o spremembah Poslovnika Evropske centralne banke ( 1 ), se nadomesti z naslednjim, ki začne veljati 1. marca 2004.

POSLOVNIK EVROPSKE CENTRALNE BANKE

UVODNO POGLAVJE

▼M2

Člen 1

Opredelitev pojmov

1.1

Ta poslovnik dopolnjuje Pogodbo o delovanju Evropske unije ter Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Brez poseganja v določbe člena 1.2 imajo izrazi v tem poslovniku enak pomen kot v Pogodbi in Statutu.

1.2

Izrazi „sodelujoča država članica“‚ „pristojni nacionalni organ“ in „imenovani nacionalni organ“ imajo enak pomen, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko ( 2 ).

▼B

POGLAVJE I

SVET ECB

Člen 2

Datum in kraj sej Sveta ECB

2.1

Svet ECB odloči o datumih svojih sej na predlog predsednika. Svet ECB se načeloma sestaja redno po urniku, ki ga določi pravočasno pred začetkom vsakega koledarskega leta.

2.2

Predsednik skliče sejo Sveta ECB, če zahtevo za sejo vložijo vsaj trije člani Sveta ECB.

2.3

Predsednik lahko skliče sejo Sveta ECB tudi, kadar koli je to po njegovem mnenju potrebno.

2.4

Svet ECB običajno zaseda v prostorih ECB.

2.5

►M6 Seje so lahko tudi v obliki videokonference, če temu ne nasprotujejo vsaj trije guvernerji. ◄

Člen 3

Udeležba na sejah Sveta ECB

3.1

►M6 Razen če je v tem poslovniku določeno drugače, je udeležba na sejah Sveta ECB omejena na člane Sveta ECB, predsednika Sveta Evropske unije in člana Evropske Komisije. ◄

3.2

Vsakega guvernerja lahko običajno spremlja ena oseba.

3.3

Če se guverner ne more udeležiti seje, lahko pisno imenuje namestnika, kar pa ne vpliva na določbe člena 4. To pisno sporočilo pošlje predsedniku pravočasno pred sejo. Tega namestnika lahko običajno spremlja ena oseba.

3.4

Predsednik imenuje zaposlenega v ECB za tajnika. Tajnik pomaga Izvršilnemu odboru pri pripravi sej Sveta ECB in sestavlja zapisnike sej.

3.5

Svet ECB lahko povabi tudi druge osebe, da se udeležijo njegovih sej, če je to po njegovem mnenju primerno.

▼M1

Člen 3a

Sistem rotacije

Guvernerji se razdelijo v skupine, kakor je določeno v prvi in drugi alinei člena 10.2 Statuta.

Guvernerji se v vsaki skupini razvrstijo, po dogovoru v EU, v skladu s seznamom nacionalnih centralnih bank, ki sledi abecednemu vrstnemu redu imen držav članic v nacionalnih jezikih. Rotacija glasovalnih pravic v vsaki skupini sledi temu vrstnemu redu. Rotacija se začne na naključno izbranem mestu na seznamu.

Glasovalne pravice v vsaki skupini rotirajo vsak mesec, z začetkom na prvi dan v prvem mesecu izvajanja sistema rotacije.

V prvi skupini je število glasovalnih pravic, ki rotirajo vsak mesec, enako ena; v drugi in tretji skupini je število glasovalnih pravic, ki rotirajo vsak mesec, enako razliki med številom guvernerjev, razvrščenih v to skupino, in številom glasovalnih pravic, dodeljenih tej skupini, zmanjšano za dva.

Kadar koli se sestava skupin prilagodi v skladu s peto alineo člena 10.2 Statuta, se rotacija glasovalnih pravic v vsaki skupini nadaljuje po seznamu iz odstavka 2. Od dneva, ko število guvernerjev doseže 22, se rotacija v tretji skupini začne na naključno izbranem mestu na seznamu. Svet ECB lahko sklene spremeniti vrstni red rotacije v drugi in tretji skupini, da bi se izognili situaciji, ko bi bili nekateri guvernerji brez glasovalne pravice vedno v enakem obdobju leta.

ECB vnaprej objavi na spletni strani ECB seznam članov Sveta ECB z glasovalno pravico.

Delež države članice posamezne nacionalne centralne banke v skupni agregatni bilanci stanja monetarnih finančnih institucij se izračuna na podlagi letnega povprečja mesečnih povprečnih podatkov za zadnje koledarsko leto, za katero so podatki na voljo. Kadar koli se povprečni bruto domači proizvod po tržnih cenah prilagodi v skladu s členom 29.3 Statuta ali kadar koli nova država postane država članica, njena nacionalna centralna banka pa postane del Evropskega sistema centralnih bank, se skupna agregatna bilanca stanja monetarnih finančnih institucij držav članic, ki so sprejele euro, preračuna na podlagi podatkov za zadnje koledarsko leto, za katero so podatki na voljo.

▼B

Člen 4

Glasovanje

4.1

►M1 Svet ECB je sklepčen, če sta navzoči dve tretjini članov z glasovalno pravico. ◄ Če svet ni sklepčen, lahko predsednik skliče izredno sejo, na kateri se odločitve sprejmejo ne glede na sklepčnost.

4.2

Svet ECB glasuje na predlog predsednika. Predsednik lahko začne postopek glasovanja tudi na predlog katerega od članov Sveta ECB.

4.3

Vzdržani glasovi ne preprečijo sprejetja odločitev Sveta ECB po členu 41.2 Statuta.

4.4

Če član Sveta ECB ne more glasovati daljši čas (t.j. dlje kot en mesec), lahko imenuje namestnika kot člana Sveta ECB.

4.5

Če guverner ne more glasovati o odločitvi, ki se sprejema na podlagi členov 28, 29, 30, 32, 33 in 51 Statuta, lahko v skladu s členom 10.3 Statuta njegov namestnik odda njegov ponderirani glas.

4.6

Predsednik lahko začne tajno glasovanje, če to zahtevajo vsaj trije člani Sveta ECB. Če so člani Sveta ECB s predlogom za odločitev na podlagi členov 11.1, 11.3 ali 11.4 Statuta osebno prizadeti, se glasuje tajno. V takih primerih zadevni člani Sveta ECB pri glasovanju ne sodelujejo.

4.7

►M3 Če ni v členu 4.8 posebej določeno drugače, se lahko odločitve sprejmejo tudi po pisnem postopku, razen če temu nasprotujejo vsaj trije člani Sveta ECB. Pri pisnem postopku je treba zagotoviti: (i) običajno najmanj pet delovnih dni za preučitev s strani vsakega člana Sveta ECB, (ii) izrecno ali konkludentno osebno odobritev vsakega člana Sveta ECB (ali njegovega namestnika v skladu s členom 4.4) in (iii) zapis vsake take odločitve v zapisniku naslednje seje Sveta ECB. Odločitve, ki se sprejmejo po pisnem postopku, potrdijo člani Sveta ECB, ki imajo glasovalno pravico v času potrjevanja. ◄

▼M3

4.8

Na področju uporabe členov 13g do 13i se lahko odločitve sprejmejo tudi po pisnem postopku, razen če temu nasprotuje vsaj pet članov Sveta ECB. Pisni postopek zahteva največ pet oziroma, v primeru iz člena 13h, največ dva delovna dneva za preučitev s strani vsakega člana Sveta ECB.

4.9

Član Sveta ECB (ali njegov namestnik v skladu s členom 4.4) lahko za vsak pisni postopek izrecno pooblasti drugo osebo za podpis njegovega glasu ali vsebinske pripombe, kot ju je osebno odobril.

▼B

Člen 5

Organizacija sej Sveta ECB

5.1

Svet ECB sprejme dnevni red za vsako sejo. Izvršilni odbor sestavi začasni dnevni red in ga skupaj s pripadajočimi dokumenti pošlje članom Sveta ECB in drugim pooblaščenim udeležencem vsaj osem dni pred sejo, razen v izrednih primerih, ko Izvršilni odbor ravna okoliščinam primerno. Svet ECB lahko na predlog predsednika ali katerega koli drugega člana Sveta ECB odloči, da se posamezne točke črtajo z začasnega dnevnega reda ali da se mu dodajo nove. ►M1 Točka se na zahtevo vsaj treh članov Sveta ECB z glasovalno pravico črta z dnevnega reda, če pripadajoči dokumenti članom Sveta ECB niso bili predloženi pravočasno. ◄

5.2

►M6 Zapisnik razprave Sveta ECB odobrijo na naslednji seji (ali, če je to potrebno, že prej po pisnem postopku) tisti člani Sveta ECB, ki so imeli glasovalno pravico na seji, na katero se zapisnik nanaša, podpiše pa ga predsednik ali sekretar Sveta ECB, s čimer ga overi. ◄

5.3

Svet ECB lahko sprejme notranja pravila o odločanju v izrednih primerih.

▼M2

Člen 5a

Kodeks ravnanja za člane Sveta ECB

5a.1

Svet ECB sprejme in posodablja kodeks ravnanja kot usmeritev za svoje člane, ki se objavi na spletni strani ECB.

5a.2

Vsak guverner zagotovi, da osebe, ki ga spremljajo v smislu člena 3.2, in njegovi namestniki v smislu člena 3.3 podpišejo izjavo o upoštevanju kodeksa ravnanja pred vsako udeležbo na sejah Sveta ECB.

▼B

POGLAVJE II

IZVRŠILNI ODBOR

Člen 6

Datum in kraj sej Izvršilnega odbora

6.1

Izvršilni odbor odloči o datumu sej na predlog predsednika.

6.2

Predsednik lahko skliče seje Izvršilnega odbora tudi, kadar koli je to po njegovem mnenju potrebno.

Člen 7

Glasovanje

7.1

Izvršilni odbor je sklepčen v skladu s členom 11.5 Statuta, če sta navzoči dve tretjini članov. Če odbor ni sklepčen, lahko predsednik skliče izredno sejo, na kateri se odločitve lahko sprejmejo ne glede na sklepčnost.

7.2

Odločitve se lahko sprejmejo tudi po pisnem postopku, razen če temu nasprotujeta vsaj dva člana Izvršilnega odbora.

7.3

Člani Izvršilnega odbora, ki bi bili ob morebitni odločitvi po členih 11.1, 11.3 ali 11.4 Statuta osebno prizadeti, pri glasovanju ne sodelujejo.

Člen 8

Organizacija sej Izvršilnega odbora

Izvršilni odbor odloči o organizaciji svojih sej.

POGLAVJE III

ORGANIZACIJA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

▼M2

Člen 9

Odbori Eurosistema/ESCB

9.1

Svet ECB ustanovi in razpusti odbore. Odbori pomagajo pri delu organov odločanja ECB in poročajo Svetu ECB prek Izvršilnega odbora.

9.2

V zvezi s vprašanji politike, ki se nanašajo na bonitetni nadzor kreditnih institucij, odbori, ki pomagajo pri delu ECB glede nalog, prenesenih na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, poročajo Nadzornemu odboru in, kjer je primerno, Svetu ECB. Nadzorni odbor v skladu s svojimi postopki pooblasti svojega podpredsednika, da prek Izvršilnega odbora poroča Svetu ECB o vseh takih dejavnostih.

9.3

Odbori so sestavljeni iz največ dveh članov iz vsake NCB Eurosistema in iz ECB, ki jih imenujejo guvernerji oziroma Izvršilni odbor.

9.4

Kadar odbori pomagajo pri delu organov odločanja ECB z nalogami, prenesenimi na ECB z Uredbo (EU) št. 1024/2013, vključujejo po enega člana iz centralne banke in po enega člana iz pristojnega nacionalnega organa iz vsake sodelujoče države članice, ki jih imenujejo guvernerji po posvetovanju z zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi, kadar pristojni nacionalni organ ni centralna banka.

9.5

Svet ECB določi naloge in pristojnosti odborov ter imenuje njihove predsednike. Predsednik je praviloma zaposleni v ECB. Tako Svet ECB kot Izvršilni odbor imata pravico, da od odborov zahtevata preučitev določenih tem. ECB zagotovi odborom pisarniško pomoč.

9.6

Tudi vsaka nacionalna centralna banka zunaj Eurosistema lahko imenuje največ dva zaposlena, da se udeležita sej posameznega odbora, kadar se ta ukvarja z zadevami, ki spadajo na področje pristojnosti Razširjenega sveta, in kadar koli je to po mnenju predsednika posameznega odbora in Izvršilnega odbora primerno..

9.7

Tudi predstavniki drugih institucij in organov Unije ter katera koli tretja oseba so lahko vabljeni, da se udeležijo sej posameznega odbora, kadar koli je to po mnenju predsednika posameznega odbora in Izvršilnega odbora primerno.

▼B

Člen 9a

Svet ECB se lahko odloči za ustanovitev ad hoc odborov za določene svetovalne naloge.

▼M2

Člen 9b

Revizijska komisija

Za okrepitev že vzpostavljenih notranjih in zunanjih ravni nadzora ter dodatno izboljšanje korporativnega upravljanja ECB in Eurosistema Svet ECB ustanovi revizijsko komisijo in določi njene naloge in pristojnosti ter sestavo.

▼B

Člen 10

Notranja organiziranost

10.1

Izvršilni odbor po posvetu s Svetom ECB odloči o številu, imenu in pristojnostih posameznih delovnih enot v ECB. Ta odločitev se objavi.

10.2

Vse delovne enote v ECB delujejo pod upravljavskim vodstvom Izvršilnega odbora. Izvršilni odbor odloči o posamičnih odgovornostih svojih članov za delovne enote v ECB in o tem obvesti Svet ECB, Razširjeni svet in zaposlene v ECB. Vsaka takšna odločitev se sprejme le v navzočnosti vseh članov Izvršilnega odbora in ne sme biti sprejeta, če predsednik glasuje proti.

Člen 11

Zaposleni v ECB

11.1

Vsak zaposleni v ECB je obveščen o svojem mestu v sistemu organiziranosti ECB, o svoji liniji poročanja in o svojih strokovnih nalogah.

11.2

Brez poseganja v določbe členov 36 in 47 Statuta sprejme Izvršilni odbor organizacijska pravila (v nadaljevanju: upravne okrožnice), ki so za zaposlene v ECB zavezujoča.

▼M2

11.3

Izvršilni odbor sprejme in posodablja kodeks ravnanja kot usmeritev za svoje člane in zaposlene v ECB, ki se objavi na spletni strani ECB.

▼B

POGLAVJE IV

VKLJUČEVANJE RAZŠIRJENEGA SVETA V NALOGE EVROPSKEGA SISTEMA CENTRALNIH BANK

Člen 12

Razmerje med Svetom ECB in Razširjenim svetom

12.1

Razširjeni svet ECB ima možnost predložiti pripombe, preden Svet ECB sprejme:

—

mnenja po členih 4 in 25.1 Statuta,

—

priporočila po členu 42 Statuta, ki se nanašajo na področje statistike,

—

letno poročilo,

—

pravila o standardizaciji računovodskih pravil in poročanja o poslovanju,

—

ukrepe za uporabo člena 29 Statuta,

—

pogoje za zaposlitev v ECB,

—

v zvezi s pripravo nepreklicne določitve deviznih tečajev, mnenje ECB po členu 123(5) Pogodbe ali v zvezi s pravnimi akti Skupnosti, ki jih je treba sprejeti, ko je odstopanje odpravljeno.

12.2

Kadar koli se od Razširjenega sveta zahteva, da predloži pripombe po prvem odstavku tega člena, mu mora biti za to dan razumen rok, ki ne sme biti krajši od desetih delovnih dni. V nujnem primeru, ki mora biti upravičen v zahtevi, se ta rok lahko skrajša na pet delovnih dni. Predsednik lahko odloči, da se uporabi pisni postopek.

12.3

Predsednik v skladu s členom 47.4 Statuta obvešča Razširjeni svet o sklepih, ki jih sprejme Svet ECB.

Člen 13

Razmerje med Izvršilnim odborom in Razširjenim svetom

13.1

Razširjeni svet ECB ima možnost predložiti pripombe, preden Izvršilni odbor:

—

uveljavi pravne akte Sveta ECB, pri katerih je v skladu s členom 12.1 zgoraj zahtevano sodelovanje Razširjenega sveta,

—

sprejme, na podlagi pooblastil, prenesenih s strani Sveta ECB v skladu s členom 12.1. Statuta, pravne akte, za katere je v skladu s členom 12.1 tega poslovnika zahtevano sodelovanje Razširjenega sveta.

13.2

▼M2

POGLAVJE IVa

NADZORNIŠKE NALOGE

Člen 13a

Nadzorni odbor

Po členu 26(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 Nadzorni odbor, ustanovljen kot notranji organ ECB, v celoti izvaja načrtovanje in izvajanje nalog, ki se prenesejo na ECB v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij (v nadaljnjem besedilu: nadzorniške naloge). Nobena naloga Nadzornega odbora ne posega v pristojnosti organov odločanja ECB.

Člen 13b

Sestava Nadzornega odbora

13b.1

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, štirje predstavniki ECB in po en predstavnik pristojnega nacionalnega organa iz vsake sodelujoče države članice. Vsi člani Nadzornega odbora delujejo v interesu Unije kot celote.

13b.2

Kadar pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice ni centralna banka, lahko člana Nadzornega odbora spremlja predstavnik centralne banke njegove države članice. Za namene glasovanja se predstavniki ene države članice štejejo kot en član.

13b.3

Svet ECB po predstavitvi stališča Nadzornega odbora sprejme predlog za imenovanje predsednika in podpredsednika Nadzornega odbora in ga predloži v odobritev Evropskemu parlamentu.

13b.4

Pogoji za zaposlitev predsednika Nadzornega odbora, zlasti njegova plača, pokojnina in drugi prejemki socialne varnosti, se uredijo s pogodbo z ECB in jih določi Svet ECB.

13b.5

►M6 Mandat podpredsednika Nadzornega odbora traja pet let in se lahko podaljša v skladu s postopkom za imenovanje iz odstavka 3. Vendar pa lahko podaljšanje traja največ do konca njegovega mandata člana Izvršilnega odbora. ◄

13b.6

Svet ECB imenuje v Nadzorni odbor štiri predstavnike ECB, ki ne opravljajo nalog, neposredno povezanih z nalogami denarne politike, na predlog Izvršilnega odbora

Člen 13c

Glasovanje po členu 26(7) Uredbe (EU) št. 1024/2013

Za namen sprejemanja osnutkov odločitev po členu 26(7) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ter na podlagi člena 16 Pogodbe o Evropski uniji, člena 238(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije in Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi se uporabljajo naslednja pravila:

▼M6 —————

▼M6

(ii)

Odločitve se štejejo za sprejete, če zanje glasuje najmanj 55 % članov Nadzornega odbora, ki predstavljajo najmanj 65 % celotnega prebivalstva. Manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitev, mora vključevati najmanj minimalno število članov Nadzornega odbora, ki predstavljajo 35 % celotnega prebivalstva, in dodatnega člana, sicer se šteje, da je dosežena kvalificirana večina.

▼M6 —————

▼M2

(iv)

Vsak od štirih predstavnikov ECB, ki jih imenuje Svet ECB, ima ponder, ki je enak mediani ponderjev predstavnikov pristojnih nacionalnih organov sodelujočih držav članic, kot se izračuna na podlagi metode, določene v Prilogi.

(v)

Glasova predsednika in podpredsednika imata ponder nič in štejeta samo pri ugotavljanju večine, kar zadeva število članov Nadzornega odbora.

Člen 13d

Poslovnik Nadzornega odbora

Nadzorni odbor sprejme svoj poslovnik po posvetovanju s Svetom ECB. Poslovnik zagotavlja enako obravnavanje vseh sodelujočih držav članic.

Člen 13e

Kodeks ravnanja za člane Nadzornega odborae

13e.1

Nadzorni odbor sprejme in posodablja kodeks ravnanja kot usmeritev za svoje člane, ki se objavi na spletni strani ECB.

13e.2

Vsak član zagotovi, da osebe, ki ga spremljajo, namestniki in predstavniki njegove nacionalne centralne banke, če pristojni nacionalni organ ni centralna banka, podpišejo izjavo o upoštevanju kodeksa ravnanja pred vsako udeležbo na sejah Nadzornega odbora.

▼M6

Člen 13f

Seje Nadzornega odbora

Nadzorni odbor ima svoje seje običajno v prostorih ECB. Zapisniki sej Nadzornega odbora se redno pošljejo Svetu ECB v seznanitev.

▼M2

Člen 13g

Sprejetje odločitev za namen opravljanja nalog, navedenih v členu 4 Uredbe (EU) št. 1024/2013

13g.1

Nadzorni odbor predlaga Svetu ECB dokončne osnutke odločitev za namen opravljanja nalog, navedenih v členu 4 Uredbe (EU) št. 1024/2013, skupaj s pojasnili, ki osvetljujejo ozadje in glavne razloge za osnutek odločitve. Ti osnutki odločitev se istočasno pošljejo pristojnim nacionalnim organom zadevnih sodelujočih držav članic, skupaj z informacijo o roku, ki ga ima Svet ECB v skladu s členon 13g.2.

13g.2

Šteje se, da je osnutek odločitve v smislu člena 13g.1 sprejet, če mu Svet ECB ne ugovarja v desetih delovnih dneh. V izrednih razmerah določi Nadzorni odbor razumno časovno obdobje, ki pa ne sme preseči 48 ur. Svet ECB vse ugovore pisno obrazloži. Odločitev se pošlje Nadzornemu odboru in pristojnim nacionalnim organom zadevnih držav članic.

13g.3

Sodelujoča država članica zunaj euroobmočja uradno sporoči ECB kakršno koli obrazloženo nestrinjanje z osnutkom odločitve Nadzornega odbora v petih delovnih dneh od prejema osnutka odločitve po členu 13g.1. Predsednik ECB nemudoma pošlje obrazloženo nestrinjanje Svetu ECB in Nadzornemu odboru. Svet ECB v celoti upošteva razloge, vsebovane v oceni, ki jo pripravi Nadzorni odbor, kadar odloča o zadevi v petih delovnih dneh od prejema informacije o obrazloženem nestrinjanju. Ta odločitev, skupaj s pisnim pojasnilom, se pošlje Nadzornemu odboru in pristojnemu nacionalnemu organu zadevne države članice.

13g.4

Sodelujoča država članica zunaj euroobmočja uradno sporoči ECB kakršno koli obrazloženo nestrinjanje z ugovorom Sveta ECB zoper osnutek odločitve Nadzornega odbora v petih delovnih dneh od prejema takega ugovora po členu 13g.2. Predsednik ECB nemudoma pošlje obrazloženo nestrinjanje Svetu ECB in Nadzornemu odboru. Svet ECB v tridesetih dneh predloži mnenje o obrazloženem nestrinjanju, ki ga je izrazila država članica, in potrdi ali umakne svoj ugovor, pri čemer to utemelji. Ta odločitev o potrditvi ali umiku ugovora se pošlje pristojnemu nacionalnemu organu zadevne države članice. Če Svet ECB ugovor umakne, se osnutek odločitve Nadzornega odbora šteje za sprejetega z dnem umika ugovora.

Člen 13h

Sprejetje odločitev za namen opravljanja nalog, navedenih v členu 5 Uredbe (EU) št. 1024/2013

13h.1

Če pristojni ali imenovani nacionalni organ Evropski centralni banki uradno sporoči, da namerava uporabiti zahteve za kapitalske blažilnike ali katere koli druge ukrepe, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, po členu 5(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013, se uradno sporočilo, potem ko ga prejme sekretar Nadzornega odbora, nemudoma pošlje Svetu ECB in Nadzornemu odboru. Na predlog Nadzornega odbora, ki temelji na pobudi in upošteva prispevek ustreznega odbora in ustrezne notranje strukture, Svet ECB odloči o zadevi v treh delovnih dneh. Kadar Svet ECB ugovarja uradno sporočenemu ukrepu, svoje razloge pisno pojasni zadevnemu pristojnemu ali imenovanemu nacionalnemu organu v petih delovnih dneh po tem, ko je ECB prejela uradno obvestilo.

13h.2

Če Svet ECB na predlog Nadzornega odbora, ki temelji na pobudi in upošteva prispevek ustreznega odbora in ustrezne notranje strukture, namerava uporabiti strožje zahteve za kapitalske blažilnike ali uporabiti strožje ukrepe, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, po členu 5(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013, se taka namera uradno sporoči zadevnemu pristojnemu ali imenovanemu nacionalnemu organu najmanj deset delovnih dni pred sprejetjem take odločitve. Če zadevni pristojni ali imenovani nacionalni organ uradno pisno sporoči ECB svoj obrazloženi ugovor v petih delovnih dneh od prejema uradnega obvestila, se ta ugovor, potem ko ga prejme sekretar Nadzornega odbora, nemudoma pošlje Svetu ECB in Nadzornemu odboru. Svet ECB odloči o zadevi na podlagi predloga Nadzornega odbora, ki temelji na pobudi in upošteva prispevek ustreznega odbora in ustrezne notranje strukture. Ta odločitev se pošlje zadevnemu pristojnemu ali imenovanemu nacionalnemu organu.

13h.3

Svet ECB ima pravico, da predloge Nadzornega odbora v smislu člena 13h.1 in člena 13h.2 potrdi, jim ugovarja ali jih spremeni. Svet ECB ima tudi pravico, da od Nadzornega odbora zahteva predložitev predloga v smislu člena 13h.1 in člena 13h.2 ter izvede določeno preučitev. Če Nadzorni odbor ne predloži predloga v odgovor na te zahteve, lahko Svet ECB ob upoštevanju prispevka ustreznega odbora in ustrezne notranje strukture sprejme odločitev brez predloga Nadzornega odbora.

▼M6 —————

▼M2

Člen 13j

Splošni okvir, naveden v členu 6(7) Uredbe (EU) št. 1024/2013

Svet ECB sprejme odločitve, s katerimi vzpostavi splošni okvir za določitev praktičnih ureditev za izvajanje člena 6 Uredbe (EU) št. 1024/2013, po posvetovanju s pristojnimi nacionalnimi organi in na podlagi predloga Nadzornega odbora, in sicer zunaj postopka z neugovarjanjem Sveta ECB.

Člen 13k

Ločenost nalog denarne politike in nadzorniških nalog

13k.1

ECB opravlja naloge, ki so nanjo prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013, brez poseganja v naloge, ki se nanašajo na denarno politiko, in v katere koli druge naloge ter ločeno od njih.

13k.2

ECB sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so naloge denarne politike ločene od nadzorniških nalog.

13k.3

Ločenost nalog denarne politike in nadzorniških nalog ne izključuje izmenjave informacij med tema dvema področjema delovanja, ki so potrebne za izpolnjevanje nalog ECB in ESCB.

Člen 13l

Organizacija sej Sveta ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami

13l.1

Seje Sveta ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami se vodijo ločeno od rednih sej Sveta ECB in imajo ločen dnevni red.

13l.2

Na predlog Nadzornega odbora Izvršilni odbor sestavi začasni dnevni red in ga skupaj z ustreznimi dokumenti, ki jih pripravi Nadzorni odbor, pošlje članom Sveta ECB in drugim pooblaščenim udeležencem najmanj osem dni pred zadevno sejo. To ne velja za izredne primere, ko Izvršilni odbor ravna okoliščinam primerno.

13l.3

Svet ECB se posvetuje z guvernerji NCB sodelujočih držav članic zunaj Eurosistema, preden ugovarja kateremu koli osnutku odločitve, ki ga pripravi Nadzorni odbor in je naslovljen na pristojne nacionalne organe v zvezi s kreditnimi institucijami s sedežem v sodelujočih državah članicah zunaj euroobmočja. Enako velja v primeru, kadar zadevni pristojni nacionalni organi obvestijo Svet ECB o svojem obrazloženem nestrinjanju s takim osnutkom odločitve Nadzornega odbora.

13l.4

Razen če je v tem poglavju določeno drugače, se splošne določbe o sejah Sveta ECB, ki so določene v poglavju 1, uporabljajo tudi za seje Sveta ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami.

Člen 13m

Notranja struktura v zvezi z nadzorniškimi nalogami

13m.1

Pristojnost Izvršilnega odbora v zvezi z notranjo strukturo ECB in zaposlenimi v ECB vključuje nadzorniške naloge. Izvršilni odbor se o tej notranji strukturi posvetuje s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora. Ustrezno se uporabljata člena 10 in 11.

13m.2

Nadzorni odbor lahko v dogovoru z Izvršilnim odborom ustanovi in razpusti podstrukture začasne narave, kot so delovne ali projektne skupine. Te pomagajo pri delu v zvezi z nadzorniškimi nalogami in poročajo Nadzornemu odboru.

13m.3

Predsednik ECB po posvetovanju s predsednikom Nadzornega odbora imenuje enega zaposlenega v ECB za sekretarja Nadzornega odbora in usmerjevalnega odbora. Sekretar pomaga predsedniku ali v njegovi odsotnosti podpredsedniku pri pripravi sej Nadzornega odbora in je odgovoren za sestavo zapisnikov sej.

13m.4

Sekretar sodeluje s sekretarjem Sveta ECB pri pripravi sej Sveta ECB v zvezi z nadzorniškimi nalogami in je odgovoren za sestavo zapisnikov teh sej.

Člen 13n

Poročilo po členu 20(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013

Na predlog Nadzornega odbora, ki ga predloži Izvršilni odbor, Svet ECB sprejme letna poročila, ki se naslovijo na Evropski parlament, Svet, Komisijo in Euroskupino, kot to zahteva člen 20(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Člen 13o

Predstavniki ECB v Evropskem bančnem organu

13o.1

Predsednik ECB na predlog Nadzornega odbora imenuje ali odpokliče predstavnika ECB v odboru nadzornikov Evropskega bančnega organa, kot je predviden v členu 40(1)(d) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES ( 3 ).

13o.2

Predsednik imenuje v odbor nadzornikov Evropskega bančnega organa drugega predstavnika spremljevalca, ki ima strokovno znanje o nalogah s področja centralnega bančništva.

▼B

POGLAVJE V

POSEBNE POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 14

Prenos pooblastil

14.1

Prenos pooblastil Sveta ECB na Izvršilni odbor na podlagi zadnjega stavka drugega odstavka člena 12.1 Statuta se sporoči zadevnim osebam ali pa se, če je to primerno, objavi, kadar imajo odločitve, sprejete na podlagi prenesenih pooblastil, pravne posledice za tretje osebe. Svet ECB je treba nemudoma obvestiti o vsakem aktu, sprejetem na podlagi prenesenih pooblastil.

14.2

Knjiga pooblaščenih podpisnikov ECB, vzpostavljena na podlagi odločitev, sprejetih v skladu s členom 39 Statuta, se pošlje zainteresiranim osebam.

Člen 15

Postopek v zvezi s pripravo proračuna

▼M2

15.1

Pred potekom vsakega poslovnega leta Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora in v skladu z načeli, ki jih določi Svet ECB, sprejme proračun ECB za naslednje poslovno leto. Izdatki za nadzorniške naloge se v proračunu izkazujejo ločeno ter so predmet posvetovanja s predsednikom in podpredsednikom Nadzornega odbora.

▼B

15.2

Za pomoč v zadevah, povezanih s proračunom ECB, Svet ECB ustanovi Odbor za proračun in določi njegove naloge in pristojnosti ter sestavo.

Člen 16

Poročanje in letni računovodski izkazi

16.1

Svet ECB sprejme letno poročilo, kot je zahtevano po členu 15.3 Statuta.

16.2

Pristojnost za sprejetje in objavo četrtletnih poročil po členu 15.1 Statuta, tedenskih konsolidiranih računovodskih izkazov po členu 15.2 Statuta, konsolidiranih bilanc stanja po členu 26.3 Statuta in drugih poročil se prenese na Izvršilni odbor.

16.3

Izvršilni odbor v skladu z načeli, ki jih je sprejel Svet ECB, pripravi letne računovodske izkaze ECB v prvem mesecu naslednjega poslovnega leta. Letni računovodski izkazi se predložijo zunanjemu revizorju.

16.4

Svet ECB sprejme letne računovodske izkaze ECB v prvem četrtletju naslednjega leta. Poročilo zunanjega revizorja se predloži Svetu ECB pred sprejetjem letnih računovodskih izkazov.

Člen 17

Pravni instrumenti ECB

17.1

►M6 Uredbe ECB sprejme Svet ECB, podpiše pa jih predsednik. ◄

▼M4

17.2

►M6 Smernice ECB sprejme Svet ECB in nato se uradno sporočijo v enem od uradnih jezikov Unije, podpiše pa jih predsednik. V teh smernicah se navedejo razlogi, na katerih temeljijo. Vsaka smernica ECB, ki se uradno objavi, se prevede v vse uradne jezike Unije. ◄

▼B

17.3

Svet ECB lahko na Izvršilni odbor prenese svoja normativna pooblastila za izvajanje svojih uredb in smernic. Takšna uredba ali smernica natančno določa zadeve, ki naj se izvedejo, kakor tudi meje in področje prenesenih pooblastil.

▼M4

17.4

Sklepe in priporočila ECB sprejme Svet ECB ali Izvršilni odbor, vsak v okviru svojih pristojnosti, podpiše pa jih predsednik. Sklepe ECB o naložitvi sankcij tretjim osebam podpiše sekretar Sveta ECB, s čimer jih overi. V sklepih in priporočilih ECB se navedejo razlogi, na katerih temeljijo. Priporočila v zvezi s sekundarno zakonodajo Unije po členu 41 Statuta sprejme Svet ECB.

▼M2

17.5

Brez poseganja v drugi odstavek člena 43 in prvo alineo člena 46.1 Statuta sprejme mnenja ECB Svet ECB. Vendar pa lahko v izjemnih okoliščinah in če vsaj trije guvernerji izrazijo željo, da se obdrži pristojnost Sveta ECB za sprejemanje določenih mnenj, mnenja ECB sprejme Izvršilni odbor v skladu s pripombami Sveta ECB in ob upoštevanju sodelovanja Razširjenega sveta. Izvršilni odbor je pristojen za dokončanje mnenj ECB o zelo tehničnih zadevah in za vključitev dejanskih sprememb ali popravkov. Mnenja ECB podpiše predsednik. Pri mnenjih ECB, ki se sprejmejo v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij, se lahko Svet ECB posvetuje z Nadzornim odborom.

▼M4

17.6

►M6 Navodila ECB sprejme Izvršilni odbor in nato se uradno sporočijo v enem od uradnih jezikov Unije, podpiše pa jih predsednik ali dva člana Izvršilnega odbora. Vsako navodilo ECB, ki se uradno objavi, se prevede v vse uradne jezike Unije. ◄

▼B

17.7

Vsi pravni instrumenti ECB so zaradi lažjega prepoznavanja označeni z zaporedno številko. Izvršilni odbor sprejme ukrepe za varno hrambo izvirnikov, za uradno sporočanje naslovnikom ali svetovalnim organom in za objavo v vseh uradnih jezikih Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije, če gre za uredbe ECB, mnenja ECB o osnutkih predpisov Skupnosti in tiste pravne instrumente ECB, o katerih objavi je bilo izrecno odločeno.

▼M2

17.8

Za pravne akte, določene v členu 34 Statuta, se uporablja Uredba št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti ( 4 )

▼M2

Člen 17a

Pravni instrumenti ECB, ki se nanašajo na nadzorniške naloge

17a.1

Razen če je v uredbah, ki jih ECB sprejme na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013 in tega člena, določeno drugače, se za pravne instrumente ECB, ki se nanašajo na nadzorniške naloge, uporablja člen 17.

▼M4

17a.2

►M6 Smernice ECB, ki se nanašajo na nadzorniške naloge po členu 4(3) in členu 6(5), točka (a), Uredbe (EU) št. 1024/2013, sprejme Svet ECB in nato se uradno sporočijo, podpiše pa jih predsednik. ◄

17a.3

►M6 Navodila ECB, ki se nanašajo na nadzorniške naloge po členu 6(3), členu 6(5), točka (a), ter členih 7(1), 7(4), 9(1) in 30(5) Uredbe (EU) št. 1024/2013, sprejme Svet ECB in nato se uradno sporočijo, podpiše pa jih predsednik. V teh navodilih se navedejo razlogi, na katerih temeljijo. ◄

17a.4

Odločitve ECB v zvezi z nadzorovanimi subjekti in subjekti, ki so vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij, sprejme Svet ECB, podpiše pa jih sekretar Sveta ECB, s čimer jih overi. Te odločitve se nato uradno sporočijo osebam, na katere so naslovljene.

▼M2

Člen 18

Postopek po členu 128(2) Pogodbe

Odobritev, določeno v členu 128(2) Pogodbe, izda Svet ECB za naslednje leto v enotnem sklepu za vse države članice, katerih valuta je euro, v zadnjem četrtletju vsakega leta.

▼B

Člen 19

Naročila

19.1

ECB pri naročanju blaga in storitev upošteva načela javnosti, preglednosti, enakega dostopa, nediskriminacije in učinkovitega upravljanja.

19.2

Možna so odstopanja od teh načel, razen od načela učinkovitega upravljanja, v nujnih primerih, zaradi varnosti ali tajnosti, kadar je dobavitelj le eden, za dobave iz nacionalnih centralnih bank v ECB, za zagotovitev stalnosti dobavitelja.

▼M2 —————

▼B

Člen 21

Pogoji za zaposlitev

21.1

Pogoji za zaposlitev in Pravila za zaposlene določajo delovna razmerja med ECB in zaposlenimi v ECB.

21.2

Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora in po posvetovanju z Razširjenim svetom sprejme Pogoje za zaposlitev.

21.3

Izvršilni odbor sprejme Pravila za zaposlene, po katerih se izvajajo Pogoji za zaposlitev.

21.4

Pred sprejetjem novih Pogojev za zaposlitev ali Pravil za zaposlene se posvetujeta s Svetom zaposlenih. Njegovo mnenje se predloži Svetu ECB oziroma Izvršilnemu odboru.

Člen 22

Sporočila in razglasitve

Splošna sporočila in razglasitve odločitev organov odločanja ECB se lahko objavijo na spletni strani ECB, v Uradnem listu Evropske unije ali po sredstvih obveščanja, običajnih za finančne trge, ali po katerem koli drugem mediju.

Člen 23

Zaupnost in dostop do dokumentov ECB

▼M2

23.1

Razprave organov odločanja ECB oziroma odborov ali skupin, ki jih ti ustanovijo, Nadzornega odbora, njegovega usmerjevalnega odbora in vseh njegovih podstruktur začasne narave so zaupne, razen če Svet ECB pooblasti predsednika, da objavi rezultate njihovih posvetovanj. Predsednik se posvetuje s predsednikom Nadzornega odbora pred sprejetjem katere koli take odločitve v zvezi z razpravami Nadzornega odbora, njegovega usmerjevalnega odbora in vseh njegovih podstruktur začasne narave.

▼B

23.2

Dostop javnosti do dokumentov, ki jih je sestavila ali ki jih hrani ECB, je urejen s sklepom Sveta ECB.

23.3

►M2 Dokumenti, ki jih sestavi ali hrani ECB, se opredelijo za zaupne in se z njimi ravna v skladu z organizacijskimi pravili o poslovni skrivnosti ter upravljanju in zaupnosti informacij. ◄ ►M5 Po preteku 30 let od datuma nastanka so prosto dostopni v skladu s Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2023/1610 (ECB/2023/17) ( 5 ), razen če organi odločanja odločijo, da se to obdobje podaljša ali skrajša. ◄

▼M2

Člen 23a

Zaupnost in poslovna skrivnost v zvezi z nadzorniškimi nalogami

23a.1

Za člane Nadzornega odbora, usmerjevalnega odbora in vseh podstruktur, ki jih ustanovi Nadzorni odbor, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, določena v členu 37 Statuta, tudi po izteku njihovega mandata.

23a.2

Opazovalci nimajo dostopa do zaupnih informacij, ki se nanašajo na posamezne institucije.

23a.3

Dokumenti, ki jih sestavijo Nadzorni odbor, usmerjevalni odbor in vse podstrukture začasne narave, ki jih ustanovi Nadzorni odbor, so dokumenti ECB ter se zato opredelijo za zaupne in se z njimi ravna v skladu s členom 23.3.

▼B

POGLAVJE VI

KONČNA DOLOČBA

Člen 24

Spremembe tega poslovnika

Svet ECB lahko spremeni ta poslovnik. Razširjeni svet lahko predlaga spremembe, Izvršilni odbor pa lahko sprejme dopolnilna pravila v okviru svojih pristojnosti.

▼M2

PRILOGA

(navedena v členu 13c(iv))

1. Za namene glasovanja po členu 13c je treba štirim predstavnikom ECB v skladu z naslednjima odstavkoma dodeliti mediano ponderiranih glasov sodelujočih držav članic na podlagi merila ponderiranih glasov, mediano prebivalstva sodelujočih držav članic na podlagi merila prebivalstva in, zaradi njihovega članstva v Nadzornem odboru, glas na podlagi merila števila članov.

2. Pri razvrstitvi ponderiranih glasov, dodeljenih sodelujočim državam članicam s členom 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, v naraščajočem zaporedju, se mediana ponderiranih glasov članov, ki predstavljajo sodelujoče države članice, opredeli kot srednja vrednost ponderiranih glasov, če je število sodelujočih držav članic liho, in kot povprečje dveh srednjih števil, zaokroženo na najbližje celo število, če je število sodelujočih držav članic sodo. Skupnemu številu ponderiranih glasov sodelujočih držav članic se doda štirikratnik mediane ponderiranih glasov. Dobljeno število ponderiranih glasov pomeni „skupno število ponderiranih glasov“.

3. Mediana prebivalstva se opredeli v skladu z enakim načelom. V ta namen se bodo uporabile številke, ki jih je Svet Evropske unije objavil v členu 1 in 2 Priloge III k Sklepu Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta ( 6 ). Skupnemu številu prebivalcev vseh sodelujočih držav članic se doda štirikratnik mediane prebivalstva sodelujočih držav članic. Dobljeno število prebivalcev pomeni „celotno prebivalstvo“.

( 1 ) UL L 314, 8.12.1999, str. 32.

( 2 ) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

( 3 ) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

( 4 ) UL 17, 6.10.1958, str. 385/58.

►M5 ( 5 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2023/1610 z dne 28. julija 2023 o vzpostavitvi zgodovinskega arhiva Evropske centralne banke in spremembi Sklepa ECB/2004/2 (ECB/2023/17) (UL L 198, 8.8.2023, str. 30.). ◄

( 6 ) UL L 325, 11.12.2009, str. 35.

Top

Choose the experimental features you want to try