POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Naslov pobude

Strategija za enotni trg za leto 2025

Vodilni GD – pristojna enota

GD GROW

Verjetna vrsta pobude

Sporočilo Komisije

Okvirna časovnica

junij 2025

Dodatne informacije

[dodati povezavo na stran Povejte svoje mnenje po njeni vzpostavitvi]

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje [največ 10 vrstic]

V poročilih Enrica Lette in Maria Draghija je bilo znova poudarjeno, da je vzpostavitev resnično povezanega enotnega trga ključnega pomena za evropsko konkurenčnost. Evropski svet je aprila 2024 pozval Komisijo, naj do junija 2025 pripravi horizontalno strategijo za enotni trg. Svet za konkurenčnost in rast je v sklepih o enotnem trgu, ki jih je sprejel maja 2024, pozval Komisijo, naj sprejme novo horizontalno strategijo za zmanjšanje razdrobljenosti in dokončno vzpostavitev enotnega trga, vključno s časovnim načrtom z jasnimi časovnimi okviri in mejniki za nujne in konkretne ukrepe. V letnem poročilu o enotnem trgu in konkurenčnosti za leto 2024 je bilo ponovno navedeno, da je nadaljnje povezovanje enotnega trga nedvomno potrebno 1 .

Predsednica Ursula von der Leyen je v političnih usmeritvah za obdobje 2024–2029 izpostavila, da mora Evropa ukrepati veliko hitreje in odločneje, da bi zagotovili našo konkurenčnost, blaginjo in pravičnost 2 . Politične usmeritve pozivajo k novemu zagonu za dokončno vzpostavitev enotnega trga. To je ključnega pomena za izboljšanje konkurenčnosti EU, ohranjanje modela socialnega tržnega gospodarstva in krepitev temeljnih načel EU. Izvršni podpredsednik Stéphane Séjourné je bil zadolžen za pripravo horizontalne strategije za posodobljen in poglobljen enotni trg, ki spodbuja čezmejno opravljanje storitev in čezmejni pretok blaga.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala [največ 25 vrstic]

Regulativne in upravne ovire še vedno ovirajo splošno delovanje enotnega trga, čezmejno opravljanje storitev, čezmejno trgovino z blagom in naložbe. Razlike v regulativnih in upravnih ureditvah na enotnem trgu otežujejo življenje podjetjem, delavcem in državljanom. Zlasti so prizadeta mala in srednja podjetja. Komisija je v svojem sporočilu Prepoznavanje in odprava ovir za enotni trg (2020) in spremnem delovnem dokumentu služb Komisije 3 (ki sta še vedno veljavna) podala podroben pregled najpomembnejših ovir za enotni trg.

Storitveni sektor je ključnega pomena za gospodarsko konkurenčnost, nenazadnje tudi za evropsko industrijo (ki prispeva okoli 40 % dodane vrednosti). Vendar je kljub nekaterim izboljšavam še vedno prisotnih približno 60 % vrst ovir, s katerimi so se ponudniki storitev soočali pred 20 leti 4 . Gospodarsko pomembne storitve, kot so poslovne storitve, gradbeništvo ali maloprodajne storitve, ne dosegajo celotnega potenciala. Države članice še vedno omejujejo dostop pri več kot 5 700 reguliranih poklicih, kar kaže na potrebo po uradnem priznanju poklicnih kvalifikacij. Poleg tega ureditve dovoljenj in prijav otežujejo čezmejno opravljanje storitev in naložbe.

Enotni trg blaga se sooča z različnimi izzivi, vključno z nezakonitimi praksami, pritiski na mehanizme za nadzor trga, pomanjkanjem digitalnih rešitev in krožnim gospodarstvom.

Čeprav je enotni trg skupna odgovornost EU, njenih držav članic in deležnikov v vseh političnih in gospodarskih sektorjih, je treba njegove horizontalne strukture upravljanja še izboljšati, da bi pripomogli k izvajanju politik enotnega trga, tudi z digitalizacijo. Nadalje je treba izboljšati tudi izvrševanje obstoječih pravil, pri čemer se je treba v primeru kršitev osredotočiti na preprečevanje, sodelovanje in izvršilne ukrepe.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti) [največ 10 vrstic]

Strategija bo predstavljena kot odziv na zahtevo Evropskega sveta.

Za odpravo ovir na enotnem trgu so potrebni ukrepi tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic.

Pravna podlaga

V sporočilu naj bi bila napovedana vrsta pobud in ukrepov z različnimi pravnimi podlagami. Glede na vsebino možnih zakonodajnih in nezakonodajnih instrumentov, napovedanih v njem, bi bile lahko pravne podlage, primerne za te pravne instrumente, med drugim (i) členi 45–48 Pogodbe o delovanju EU (PDEU) (prosto gibanje delavcev), (ii) člen 49 PDEU (svoboda ustanavljanja), (iii) člena 52 in 56 ter člen 53(1) PDEU (prosti pretok storitev in prosto gibanje strokovnjakov), (iv) člen 114 PDEU (vzpostavitev in delovanje notranjega trga), (v) člen 118 PDEU (intelektualna lastnina), (vi) člen 169 PDEU (varstvo potrošnikov) in (viii) člen 207(2) PDEU (skupna trgovinska politika).

Praktična potreba po ukrepanju EU

Dobro delovanje enotnega trga je skupna odgovornost držav članic in EU. Da bi omogočili nemoteno čezmejno opravljanje storitev in čezmejno trgovino z blagom, so potrebni ukrepi na ravni EU.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako [največ 25 vrstic]

Cilj strategije za enotni trg je ustvariti nov zagon za posodobljen enotni trg blaga in storitev ob upoštevanju potreb podjetij, delavcev in državljanov.

Strategija bo vsebovala akcijski načrt, v katerem bodo navedene pobude, ki jih namerava Komisija predložiti v prihodnjih letih, da bi v celoti izkoristila potencial enotnega trga za povečanje produktivnosti v Evropi. To bo pripomoglo k blaginji in socialnemu tržnemu gospodarstvu ter zelenemu in digitalnemu prehodu v EU, pa tudi k zagotavljanju, da pri tem nihče ni zapostavljen. Bolj povezan enotni trg bo spodbudil povezan domači trg za naša podjetja ter jim omogočil širitev in konkurenčnost na svetovni ravni.

Strategija bo osredotočena na odpravo obstoječih regulativnih in upravnih ovir ter preprečevanje nastanka novih. Za odpravo teh ovir bo morda treba predlagati (revidirano) zakonodajo EU, poenostaviti pravila in postopke, podpreti enotnejše in učinkovitejše izvajanje pravil ter bolje izvrševati obstoječa pravila.

Strategija bo osredotočena na storitve, blago in horizontalno upravljanje enotnega trga. Storitve so bistvenega pomena za gospodarsko konkurenčnost in blaginjo, strategija pa naj bi spodbujala čezmejno opravljanje storitev, tudi z odpravo upravnih ovir. Spodbujala naj bi tudi čezmejni pretok blaga ter pri tem zagotavljala njegovo varnost in spodbujala njegovo trajnostnost.

Kar zadeva upravljanje enotnega trga, si bo strategija prizadevala olajšati skladnost s predpisi in zagotoviti pravilno izvajanje v vseh državah članicah. Izboljšanje okvira za upravljanje enotnega trga bo temeljilo na štirih glavnih prednostnih nalogah: (i) preprečevanje ovir, ii) sodelovanje z državami članicami, (iii) digitalizacija procesov in postopkov ter (iv) po potrebi izvrševanje dogovorjenih pravil s popravnimi ukrepi.

Strategija bo tesno povezana s strategijo Komisije za zmanjšanje upravnega bremena in poenostavitev zakonodaje. Cilj zmanjšanja upravnega bremena za podjetja, zlasti mala in srednja, bo del pobud, napovedanih v strategiji.

Strategija bo dopolnjevala sektorske politične pobude, kot so energetska unija, unija prihrankov in naložb, unija spretnosti, akcijski načrt za cenovno dostopna stanovanja ter ukrepi za razvoj enotnega trga prometnih in telekomunikacijskih storitev.

Verjetni učinki

Učinek strategije bo boljše delovanje enotnega trga, vključno z bolj povezanim enotnim trgom storitev in blaga z večjimi čezmejnimi naložbami in trgovino, kar bo povečalo produktivnost Evrope ter podprlo njeno blaginjo in socialno tržno gospodarstvo. Bolj povezan in digitalno opolnomočen enotni trg bo podjetjem v EU, tudi malim in srednjim, omogočil širitev in čim boljše izkoriščanje trga v skladu s svojimi potrebami ter potrebami delavcev in državljanov.

Prihodnje spremljanje

Komisija bo Parlament in Svet letno obveščala o stanju izvajanja strategije, zlasti z letnim poročilom o enotnem trgu in konkurenčnosti v okviru letnega cikla politike.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Ker je v sporočilu opredeljen splošni okvir politike, zanj ni potrebna ocena učinka. Zakonodajne ali druge predloge, za katere je verjetno, da bodo imeli znaten vpliv, in možnosti politike, napovedane v strategiji, bi morale po potrebi spremljati ocene učinka.

Strategija posvetovanja

Cilj posvetovalnih dejavnosti je pridobiti informacije o delovanju enotnega trga, med drugim o:

·ovirah za prosti pretok blaga in storitev na enotnem trgu ter možnih načinih za njihovo odpravo,

·regulativnih in upravnih izzivih na enotnem trgu ter možnih ukrepih politike za njihovo reševanje,

·horizontalnem upravljanju enotnega trga in izvrševanju njegovih pravil ter možnih pobudah za njihovo izboljšanje.

Posebna pozornost bo namenjena malim in srednjim podjetjem.

Posvetovanje bo dopolnilo obsežne informacije in dokaze, ki so že bili zbrani glede delovanja enotnega trga, na primer iz nedavnega letnega poročila o enotnem trgu in konkurenčnosti in pregleda enotnega trga ter poročil Enrica Lette in Maria Draghija.

Glavni deležniki so podjetja (tudi mala in srednja) ter njihove predstavniške organizacije, socialni partnerji, civilna družba in organi držav članic (in držav Evropskega gospodarskega prostora).

Posvetovanje Komisije z deležniki prek tega uradnega poziva k predložitvi dokazov poteka v vseh uradnih jezikih EU. Poleg tega bo Komisija i) uporabila svoje obstoječe mreže, kot sta evropska podjetniška mreža ter mreža odposlancev za mala in srednja podjetja, ii) organizirala namenske sestanke in dogodke z deležniki na ravni EU in ravni držav članic ter iii) sodelovala z drugimi institucijami EU.