EVROPSKI ODBOR REGIJ –

POSLOVNIK

UVOD

Odbor regij je 12. oktobra 2021 sprejel ta poslovnik na podlagi drugega odstavka člena 306 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

NASLOV I

ČLANI IN ORGANI ODBORA

POGLAVJE 1

ORGANI ODBORA

Člen 1 – Organi Odbora

Organi Odbora so plenarna skupščina, predsednik, predsedstvo, konferenca predsednikov in komisije.

Člen 2 – Raznolikost spolov

1.

Raznolikost spolov v Evropskem odboru regij se mora čim bolj odražati tudi v sestavi njegovih organov.

2.

Predsedstvo sprejme akcijski načrt za enakost spolov, da bi se vidik spola upošteval v vseh dejavnostih Odbora. Akcijski načrt za enakost spolov se spremlja vsako leto in pregleda vsaj vsakih pet let.

POGLAVJE 2

ČLANI ODBORA

Člen 3 – Status članov in nadomestnih članov

V skladu s členom 300 Pogodbe o delovanju Evropske unije člani in nadomestni člani Odbora predstavljajo regionalne in lokalne skupnosti. So bodisi nosilci volilnega mandata v regionalni ali lokalni skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini. Člani Odbora niso vezani na nikakršna obvezujoča navodila. Člani opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Unije.

Člen 4 – Trajanje mandata

1.

Mandat člana ali nadomestnega člana se začne z dnem veljavnosti sklepa Sveta o njegovem imenovanju.

2.

Mandat člana ali nadomestnega člana preneha z odstopom, koncem volilnega mandata, na podlagi katerega je bil imenovan, ali s smrtjo.

3.

Član ali nadomestni član v odstopu mora predsedniku Odbora poslati pisno obvestilo o svoji nameri, v katerem mora navesti datum začetka veljavnosti odstopa. Predsednik o tem obvesti Svet, ki potrdi sprostitev sedeža in sproži postopek zamenjave.

4.

Član ali nadomestni član, katerega mandat v Odboru preneha zaradi konca volilnega mandata, na podlagi katerega je bil imenovan, o tem takoj pisno obvesti predsednika Odbora.

5.

V primerih iz odstavka 2 tega člena Svet imenuje naslednika za preostanek mandata.

Člen 5 – Privilegiji in imunitete

Člani in pravilno pooblaščeni nadomestni člani uživajo privilegije in imunitete, določene s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 6 – Udeležba članov in nadomestnih članov

1.

Člana, ki se ne more udeležiti plenarnega zasedanja, lahko zastopa nadomestni član iz njegove nacionalne delegacije, tudi za samo posamezne dneve plenarnega zasedanja. Člani in pravilno pooblaščeni nadomestni člani se podpišejo na seznam prisotnih.

2.

Člana, ki se ne more udeležiti seje komisije ali drugih sej, ki jih je odobrilo predsedstvo, lahko zastopa drug član ali nadomestni član iz njegove nacionalne delegacije ali politične skupine. Člani in pravilno pooblaščeni namestniki se podpišejo na seznam prisotnih.

3.

Član ali nadomestni član, uvrščen na seznam namestnikov članov delovne skupine, ustanovljene na podlagi člena 37 ali 61, lahko v tej delovni skupini nadomešča kateregakoli člana iz svoje politične skupine.

4.

Nadomestni član ali član, ki nadomešča drugega člana, lahko nadomešča le enega člana. Na seji ima enake pravice in pristojnosti kot član. O prenosu glasovalne pravice je treba obvestiti generalni sekretariat najpozneje dan pred začetkom seje, pri čemer je treba upoštevati predpisane načine pošiljanja obvestil. Za vsako plenarno zasedanje se stroški povrnejo le enkrat: bodisi članu bodisi nadomestnemu članu. Predsedstvo to določbo podrobneje opredeli v navodilih o potnih stroških in sejninah.

5.

Nadomestni član, ki je imenovan za poročevalca, lahko osnutek mnenja, za katerega je odgovoren, predstavi na plenarnem zasedanju, na katerem se obravnava ta osnutek mnenja. Član lahko prenese glasovalno pravico na tega nadomestnega člana za čas obravnave tega osnutka mnenja. O prenosu glasovalne pravice je treba generalnega sekretarja pisno obvestiti pred začetkom seje.

6.

Brez vpliva na člen 24(1) vsakršno pooblastilo preneha veljati v trenutku, ko članu, ki se seje ne more udeležiti, preneha članstvo v Odboru.

Člen 7 – Prenos glasovalne pravice

Razen v primerih iz členov 6 in 32 glasovalne pravice ni mogoče prenesti.

Člen 8 – Nacionalne delegacije in politične skupine

Nacionalne delegacije in politične skupine uravnoteženo prispevajo k organizaciji dela Odbora.

Člen 9 – Nacionalne delegacije

1.

Člani in nadomestni člani iz posamezne države članice sestavljajo nacionalno delegacijo. Vsaka nacionalna delegacija sama določi svojo notranjo organizacijo in izvoli predsednika, katerega ime uradno sporoči predsedniku Odbora.

2.

Generalni sekretar poskrbi za to, da uprava Odbora nudi pomoč nacionalnim delegacijam in da posamezni člani prejemajo informacije in pomoč v svojem uradnem jeziku. To pomoč nudi posebna služba, ki jo sestavljajo uradniki ali drugi uslužbenci Odbora regij in ki zagotavlja, da lahko nacionalne delegacije ustrezno uporabljajo prostore in opremo Odbora. Generalni sekretar nacionalnim delegacijam predvsem zagotavlja ustrezna sredstva za izvedbo sej tik pred začetkom plenarnega zasedanja ali med njim.

3.

Nacionalnim delegacijam pomagajo tudi nacionalni koordinatorji, ki niso del osebja generalnega sekretariata. Članom Odbora pomagajo pri učinkovitem opravljanju njihovih nalog.

Člen 10 – Politične skupine in neodvisni člani

1.

Člani in nadomestni člani lahko oblikujejo skupine, ki odražajo njihovo politično pripadnost. Merila za članstvo določa poslovnik vsake politične skupine.

2.

Za oblikovanje politične skupine je potrebnih najmanj osemnajst članov ali nadomestnih članov iz najmanj petine držav članic, od katerih jih mora biti vsaj polovica članov. Član ali nadomestni član lahko pripada le eni politični skupini. Politična skupina se razpusti, kadar je število njenih članov manjše od zahtevanega za njeno ustanovitev.

3.

Predsednika Odbora se o oblikovanju, razpustitvi ali drugi spremembi politične skupine obvesti z izjavo. V izjavi o oblikovanju politične skupine so navedeni ime, člani in predsedstvo politične skupine.

4.

Vsaka politična skupina ima tajništvo, katerega uslužbenci so del osebja generalnega sekretariata. Politične skupine lahko organu za imenovanja predložijo predloge za izbor, zaposlitev in napredovanje uslužbencev v teh tajništvih ali za podaljšanje njihovih pogodb. Organ za imenovanja sprejme odločitev po posvetovanju s predsednikom ustrezne politične skupine.

5.

Generalni sekretar političnim skupinam in njihovim organom zagotovi ustrezna sredstva za seje, dejavnosti in publikacije ter za delo njihovih tajništev. V proračunu so opredeljena sredstva, s katerimi razpolagajo politične skupine. Politične skupine in njihova tajništva lahko ustrezno uporabljajo prostore in opremo Odbora.

6.

Politične skupine in njihova predsedstva se lahko sestanejo neposredno pred plenarnim zasedanjem ali med njim. Politične skupine imajo lahko dvakrat letno izredno sejo. Namestnik, ki se udeleži teh sej, ima pravico do povračila potnih stroškov in sejnin le, če zastopa člana svoje politične skupine.

7.

Neodvisni člani so upravičeni do administrativne pomoči. Obliko te pomoči določi predsedstvo na predlog generalnega sekretarja.

Člen 11 – Medregionalne skupine

Člani in nadomestni člani lahko oblikujejo medregionalne skupine. O njihovi ustanovitvi obvestijo predsednika Odbora. Medregionalna skupina je pravilno ustanovljena s sklepom predsedstva.

NASLOV II

ORGANIZACIJA IN DELOVANJE ODBORA

POGLAVJE 1

SKLIC IN KONSTITUIRANJE ODBORA

Člen 12 – Sklic prve seje

Odbor po njegovi prenovi, ki se izvede vsakih pet let, skliče odhajajoči predsednik ali, če to ni mogoče, odhajajoči prvi podpredsednik, ali, če to ni mogoče, najstarejši odhajajoči podpredsednik, ali, če to ni mogoče, najstarejši član, sestane pa se najpozneje mesec dni po tem, ko člane imenuje Svet.

Član, ki v skladu s prvim odstavkom tega člena začasno predseduje Odboru, v vmesnem obdobju tudi zastopa Odbor, opravlja tekoče delo in kot začasni predsednik vodi prvo sejo.

Skupaj s štirimi najmlajšimi prisotnimi člani in generalnim sekretarjem Odbora sestavlja začasno predsedstvo.

Člen 13 – Konstituiranje Odbora in preverjanje veljavnosti mandata članov

1.

Na prvi seji začasni predsednik Odbor seznani s sporočilom Sveta o imenovanju članov in poroča o svojem izvajanju naloge zastopanja Odbora ter opravljanja tekočega dela. Na zahtevo lahko začasni predsednik preveri imenovanje in veljavnost mandata članov, nato pa razglasi, da je Odbor konstituiran za novo mandatno obdobje.

2.

Začasno predsedstvo opravlja svojo funkcijo do razglasitve izida volitev članov predsedstva.

POGLAVJE 2

PLENARNA SKUPŠČINA

Člen 14 – Naloge plenarne skupščine

Odbor zaseda kot plenarna skupščina. Glavne naloge plenarne skupščine so:

(a)

sprejetje mnenj, poročil in resolucij;

(b)

sprejetje osnutka načrta prihodkov in odhodkov Odbora;

(c)

sprejetje političnih prednostnih nalog Odbora;

(d)

izvolitev predsednika, prvega podpredsednika in ostalih članov predsedstva;

(e)

ustanovitev komisij;

(f)

sprejetje in revizija poslovnika Odbora;

(g)

sprejetje in revizija kodeksa ravnanja članov;

(h)

sprejetje sklepa o vložitvi tožbe ali predloga za intervencijo na Sodišču Evropske unije. Sklep se po ugotovitvi sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 22(1) sprejme z večino oddanih glasov na predlog predsednika Odbora ali pristojne komisije, ki ravna v skladu s členoma 57 in 58. Če se takšen sklep sprejme, predsednik vloži tožbo v imenu Odbora.

Člen 15 – Sklic plenarne skupščine

1.

Predsednik Odbora skliče plenarno skupščino najmanj enkrat vsake tri mesece. Predsedstvo določi časovni razpored plenarnih zasedanj v prvi polovici predhodnega leta. Plenarno zasedanje lahko poteka en dan ali več.

2.

Na pisno zahtevo vsaj četrtine članov predsednik skliče izredno plenarno zasedanje najmanj en teden in največ en mesec po datumu zahteve. V pisni zahtevi mora biti navedena vsebina, ki bo obravnavana na izrednem plenarnem zasedanju. Na dnevni red ne more biti uvrščena nobena druga tema.

Člen 16 – Dnevni red plenarnega zasedanja

1.

Predsedstvo pripravi predhodni predlog dnevnega reda, ki vsebuje okvirni seznam osnutkov mnenj, poročil ali resolucij za obravnavo na drugem naslednjem plenarnem zasedanju in druge dokumente, o katerih naj bi se odločalo (dokumenti za odločanje).

2.

Najmanj enaindvajset delovnih dni pred začetkom plenarnega zasedanja se članom in nadomestnim članom v elektronski obliki in v vseh uradnih jezikih da na voljo predlog dnevnega reda z vsemi v njem navedenimi dokumenti za odločanje.

3.

Predlog dnevnega reda po posvetovanju s konferenco predsednikov pripravi predsednik.

4.

V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, kadar roka iz odstavka 2 ni mogoče spoštovati, lahko predsednik uvrsti dokument za odločanje v predlog dnevnega reda pod pogojem, da so člani in nadomestni člani ta dokument prejeli v svojih uradnih jezikih najmanj en teden pred začetkom plenarnega zasedanja. Na naslovni strani dokumenta za odločanje mora navesti razlog uporabe tega postopka.

5.

Pisne spremembe predloga dnevnega reda je treba generalnemu sekretarju predložiti najpozneje tri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja.

6.

Predsedstvo na seji, ki jo ima neposredno pred začetkom plenarnega zasedanja, sprejme dokončni predlog dnevnega reda. Na tej seji lahko z dvotretjinsko večino oddanih glasov na dnevni red uvrsti nujna ali aktualna vprašanja, katerih obravnave ni mogoče preložiti na naslednje plenarno zasedanje.

7.

Predsedstvo ali plenarna skupščina lahko pred glasovanjem o amandmajih na predlog predsednika, politične skupine ali 32 članov sklene obravnavo dokumenta za odločanje prestaviti na prihodnje zasedanje. Ta določba se ne uporablja, če zaradi roka, ki ga je določil Svet, Komisija ali Evropski parlament, odločanja o dokumentu ni mogoče prestaviti. Če je obravnava dokumenta za odločanje prestavljena na prihodnje plenarno zasedanje, se mu dodajo vsi pravilno vloženi amandmaji, ki se nanašajo nanj. Prestavitev glasovanja hkrati pomeni nov rok za vložitev amandmajev.

Člen 17 – Odprtje plenarnega zasedanja

Predsednik odpre plenarno zasedanje in predloži v potrditev končni predlog dnevnega reda.

Člen 18 – Dostop javnosti, gostje in gostujoči govorniki

1.

Zasedanja plenarne skupščine so odprta za javnost, razen če plenarna skupščina odloči drugače – bodisi za celotno zasedanje bodisi za posamezno točko dnevnega reda.

2.

Predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije se lahko udeležujejo plenarnih zasedanj. Lahko so povabljeni tudi k besedi.

3.

Predsednik lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsedstva povabi tudi druge pomembne goste, da nagovorijo plenarno skupščino.

Člen 19 – Pravila ravnanja in čas govora

1.

Ne glede na svobodo govora temelji ravnanje članov na medsebojnem spoštovanju, vrednotah in načelih, določenih v temeljnih besedilih Evropske unije, ter ohranja dostojanstvo Odbora in ne ogroža poteka dela organov Odbora, kakor tudi ne miru v prostorih Odbora.

2.

Plenarna skupščina na začetku plenarnega zasedanja na predlog predsedstva določi čas govora za vsako točko dnevnega reda. Med plenarnim zasedanjem lahko predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo člana sprejme odločitev o omejitvi časa govora.

3.

Predsednik lahko plenarni skupščini predlaga, da se v razpravah o splošnih vprašanjih ali posebnih temah predvideni čas govora razporedi med politične skupine in nacionalne delegacije.

4.

Praviloma se čas govora v razpravah o zapisniku, vprašanjih o pravilnosti postopka in spremembah končnega predloga dnevnega reda ali dnevnega reda omeji na eno minuto.

5.

Če govornik prekorači čas govora, mu lahko predsednik vzame besedo.

6.

Član lahko zahteva, da se razprava zaključi, kar da predsednik na glasovanje.

Člen 20 – Govorniki na plenarnem zasedanju

1.

Imena članov, ki zaprosijo za besedo, se vnesejo na seznam govornikov po vrstnem redu prejema njihovih prošenj. Predsednik jim daje besedo na podlagi tega seznama, pri čemer poskrbi za čim večjo raznolikost govornikov.

2.

Prednost imajo lahko poročevalec pristojne komisije, predstavniki političnih skupin in nacionalnih delegacij, ki želijo govoriti v imenu svoje skupine ali delegacije.

3.

Nihče ne more več kot dvakrat govoriti o isti temi brez dovoljenja predsednika. Predsedniki in poročevalci zainteresiranih komisij lahko dobijo besedo, če zanjo zaprosijo, vendar jim predsednik določi čas govora.

Člen 21 – Vprašanja o pravilnosti postopka

1.

Član dobi besedo, če želi sprožiti vprašanje o pravilnosti postopka ali predsednika opozoriti na nespoštovanje poslovnika. Vprašanje se mora nanašati na temo razprave ali na dnevni red.

2.

Prošnje za besedo zaradi vprašanja o pravilnosti postopka imajo prednost pred vsemi ostalimi.

3.

O vprašanju o pravilnosti postopka predsednik odloča takoj v skladu z določbami poslovnika in svojo odločitev razglasi takoj po sprožitvi vprašanja o pravilnosti postopka. O predsednikovi odločitvi se ne glasuje.

Člen 22 – Sklepčnost

1.

Plenarna skupščina je sklepčna, če je prisotna večina članov. Sklepčnost se ugotavlja na zahtevo člana in pod pogojem, da najmanj šestnajst članov glasuje za tako zahtevo. Če se ugotavljanje sklepčnosti ne zahteva, je veljavno vsako glasovanje, ne glede na število prisotnih. Predsednik se pred ugotavljanjem sklepčnosti lahko odloči za prekinitev zasedanja za največ deset minut. Člani, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, štejejo kot prisotni, tudi če jih ni več v dvorani. Če je prisotnih manj kot šestnajst članov, lahko predsednik odloči, da je skupščina nesklepčna.

2.

V primeru nesklepčnosti se vse točke dnevnega reda, o katerih je treba glasovati, prenesejo na naslednji dan zasedanja, ko lahko plenarna skupščina o teh točkah veljavno glasuje ne glede na število prisotnih članov. Vse, kar se je na seji sklenilo ali o čemer se je glasovalo pred preverjanjem sklepčnosti, ostane veljavno.

Člen 23 – Glasovanje

1.

Plenarna skupščina odloča z večino oddanih glasov, razen v primerih, kjer je v tem poslovniku določeno drugače.

2.

Veljavne oblike glasovanja so „za“, „proti“ in „vzdržan“. Pri ugotavljanju večine se upoštevajo le glasovi „za“ in „proti“. V primeru enakega števila glasov se besedilo ali predlog, o katerem se je glasovalo, zavrne.

3.

Pravica do glasovanja je osebna pravica. Člani glasujejo zgolj posamično in osebno.

4.

Če je rezultat štetja glasov vprašljiv, lahko predsednik ali član, čigar zahtevo za ponovno glasovanje podpre najmanj šestnajst članov, zahteva ponovno glasovanje.

5.

Plenarna skupščina se lahko na predlog predsednika, politične skupine ali 32 članov, ki je bil predložen pred potrditvijo končnega dnevnega reda, odloči za poimensko glasovanje o eni ali več točkah dnevnega reda, kar se zabeleži v zapisnik plenarnega zasedanja. Poimensko glasovanje se ne uporablja pri glasovanju o amandmajih, razen če plenarna skupščina odloči drugače.

6.

O odločitvah, ki se nanašajo na osebe, se lahko na predlog predsednika, politične skupine ali 32 članov glasuje tajno.

7.

Predsednik lahko kadar koli odloči, da se glasuje elektronsko. Posnetek številčnega rezultata elektronskega glasovanja je po plenarnem zasedanju dostopen javnosti.

Člen 24 – Vlaganje amandmajev

1.

Samo člani in pravilno pooblaščeni nadomestni člani lahko vlagajo amandmaje k dokumentom, o katerih se odloča, ob upoštevanju pravil o vlaganju amandmajev, izključno k svojemu mnenju pa jih lahko vlaga tudi vsak nepooblaščeni nadomestni član, ki je bil imenovan za poročevalca. Pravico do vlaganja amandmajev za plenarno zasedanje ima bodisi član bodisi pravilno pooblaščeni nadomestni član, ki ga nadomešča. Če član pooblasti nadomestnega člana za del ali ves čas plenarnega zasedanja, lahko samo eden od njiju vlaga amandmaje. Če član vloži amandma za kateri koli del plenarnega zasedanja, nadomestni član tega ne more več storiti. Če nadomestni član, ki je pooblaščen za nadomeščanje člana za kateri koli del plenarnega zasedanja, vloži amandma na mnenje, preden je član vložil kakršen koli amandma, potem član za to plenarno zasedanje ne more vlagati amandmajev. Amandmaji, ki so bili pravilno vloženi pred prenehanjem mandata člana ali nadomestnega člana v Odboru ali pred dodelitvijo ali odvzemom pooblastila, štejejo kot pravilno vloženi.

2.

Brez vpliva na določbe člena 28 mora amandmaje k dokumentom, o katerih se odloča, vložiti bodisi politična skupina bodisi najmanj šest poimensko navedenih članov ali pravilno pooblaščenih nadomestnih članov. Nacionalne delegacije z manj kot šestimi člani lahko amandmaje vložijo, če jih vloži toliko poimensko navedenih članov ali pravilno pooblaščenih nadomestnih članov, kot jih šteje delegacija.

3.

Amandmaji morajo biti vloženi do 15.00 enajstega delovnega dne pred dnevom začetka plenarnega zasedanja. V elektronski obliki morajo biti na voljo takoj, ko so prevedeni, in vsaj štiri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja. Amandmaji se prednostno prevedejo in pošljejo poročevalcu, ki mora amandmaje poročevalca poslati v generalni sekretariat najmanj tri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja. Amandmaji poročevalca se morajo izrecno nanašati na enega ali več amandmajev iz odstavka 1, ki jih mora poročevalec navesti, in morajo biti na voljo dan pred začetkom plenarnega zasedanja. Predsednik lahko v primerih uporabe člena 16(4) skrajša rok za vlaganje amandmajev na najmanj tri delovne dni pred začetkom plenarnega zasedanja. Ta rok prav tako ne velja za amandmaje, ki se nanašajo na nujne zadeve v smislu člena 16(6).

4.

Vsi amandmaji se članom razdelijo pred začetkom plenarnega zasedanja.

Člen 25 – Obravnava amandmajev

1.

Uporablja se naslednji postopek glasovanja: (a) najprej se glasuje o amandmajih k osnutku dokumenta. Amandmaji imajo prednost pred besedilom, na katerega se nanašajo; (b) nato se glasuje o celotnem besedilu, kakor je bilo morebiti spremenjeno.

2.

Načela, ki veljajo pri glasovanju: (a) Kompromisni amandmaji, predstavljeni med sejo Če je k istemu delu dokumenta, o katerem se odloča, vložen en amandma ali več, lahko predsednik, poročevalec ali predlagatelji amandmajev izjemoma predlagajo kompromisne amandmaje. O kompromisnih amandmajih se glasuje prednostno. Če poročevalec ali kateri koli avtor prvotnega amandmaja nasprotuje predlaganemu kompromisnemu amandmaju, se o kompromisnem amandmaju ne glasuje. (b) Skupno glasovanje Predsednik lahko pred sprejetjem ali zavrnitvijo določenega amandmaja odloči, da se o več drugih amandmajih s podobno vsebino ali ciljem glasuje skupaj (skupno glasovanje). Ti amandmaji se lahko nanašajo na različne dele izvirnega besedila. (c) Glasovanje v sklopu Poročevalec lahko izmed amandmajev, vloženih k njegovemu osnutku mnenja, sestavi seznam tistih amandmajev, katerih sprejetje priporoča (priporočilo za glasovanje). Če obstaja priporočilo za glasovanje, lahko predsednik odloči, da se o določenih amandmajih s seznama glasuje v sklopu (glasovanje v sklopu). Vsak član lahko nasprotuje priporočilu za glasovanje, pri čemer mora navesti, o katerih amandmajih bi bilo treba glasovati ločeno. (d) Ločeno glasovanje Če besedilo, o katerem se glasuje, vsebuje dve ali več določb, sklice na dve ali več točk, ali če se ga lahko loči na dva ali več delov, ki imajo različen pomen in/ali normativno vrednost, lahko poročevalec, politična skupina, nacionalna delegacija ali kateri koli od članov, ki so amandma vložili, zahteva ločeno glasovanje. Zahteva mora biti podana vsaj eno uro pred začetkom plenarnega zasedanja, razen če predsednik določi drugačen rok. O zahtevi odloča predsednik. Ločeno glasovanje ni mogoče v primeru kompromisnega amandmaja ali amandmaja poročevalca.

3.

Glasovanje o amandmajih: O amandmajih se glasuje po vrstnem redu točk besedila in naslednjem prednostnem vrstnem redu: — kompromisni amandmaji, razen če temu nasprotuje eden od avtorjev prvotnih amandmajev, — amandmaji poročevalca, — drugi amandmaji. Če so amandmaji poročevalca in kompromisni amandmaji sprejeti, nadomestijo amandmaje, na katerih temeljijo. Če različni avtorji vložijo dva ali več enakih amandmajev, se o njih glasuje kot o enem. O amandmajih jezikovne narave se ne glasuje.

4.

Če se na isti del besedila nanašata dva medsebojno izključujoča se amandmaja ali več takih amandmajev, ima prednost tisti, ki se najbolj razlikuje od izvirnika, in se najprej glasuje o njem.

5.

Predsednik pred glasovanjem napove, ali bo zaradi sprejetja določenega amandmaja eden ali več drugih amandmajev postalo brezpredmetnih, bodisi ker se amandmaji nanašajo na isto besedilo in se izključujejo bodisi ker ustvarjajo protislovje. Amandma je brezpredmeten, če je v protislovju s prejšnjim glasovanjem o istem mnenju. Če avtorji amandmaja ugovarjajo predsednikovi odločitvi glede tega, potem plenarna skupščina odloči, ali se bo o spornem amandmaju glasovalo ali ne.

6.

Če celotno besedilo ne dobi večine oddanih glasov pri končnem glasovanju, plenarna skupščina odloči, ali se osnutek mnenja vrne pristojni komisiji ali se priprava mnenja opusti. Mnenje postane brezpredmetno, če medinstitucionalni koledar ne omogoča nadaljnje razprave. Predsednik Odbora o tem obvesti institucijo, ki je za mnenje zaprosila. Če se osnutek mnenja pošlje nazaj pristojni komisiji, mora ta odločiti ali: — osnutek mnenja, kakor je bil spremenjen z amandmaji, sprejetimi na plenarnem zasedanju, ponovno predloži v razpravo in sprejetje, — imenuje novega poročevalca in začne nov postopek priprave mnenja, — pripravo mnenja opusti.

Člen 26 – Skladnost končnega besedila

Če je sprejetje amandmajev, za katere ni bila ugotovljena brezpredmetnost na podlagi člena 25(5), ali amandmajev, ki zahtevajo ustrezno spremembo drugih delov besedila, ogrozilo skladnost končnega besedila, uprava – po posvetovanju s političnimi skupinami, poročevalcem in avtorjem teh amandmajev – vnese spremembe, da uskladi končno besedilo. Spremembe besedila morajo biti minimalne in omejene zgolj na tiste, ki so nujne zaradi skladnosti besedila. Člane se obvesti o vseh vnesenih spremembah.

Člen 27 – Nujna mnenja

V nujnih primerih, kadar roka, ki ga je določil Svet, Komisija ali Evropski parlament, po običajnem postopku ni mogoče spoštovati, in je pristojna komisija osnutek mnenja sprejela soglasno, predsednik posreduje ta osnutek v vednost Svetu, Komisiji ali Evropskemu parlamentu. Osnutek mnenja se brez amandmajev predloži plenarni skupščini v sprejetje na naslednjem plenarnem zasedanju. Vsi dokumenti, ki se nanj nanašajo, morajo navajati, da gre za mnenje, ki je bilo predmet nujnega postopka.

Člen 28 – Poenostavljeni postopki

Osnutki mnenj ali poročil, ki jih je soglasno sprejela pristojna komisija, se brez sprememb predložijo v sprejetje plenarni skupščini, razen če najmanj 32 članov ali pravilno pooblaščenih nadomestnih članov ali politična skupina vloži amandma v skladu z določbami prvega stavka člena 24(3). V tem primeru plenarna skupščina amandma preuči. Poročevalec na plenarnem zasedanju predstavi osnutek mnenja ali poročila in o njem se lahko razpravlja. Članom se ga posreduje skupaj s predlogom dnevnega reda.

Člen 29 – Zaključek plenarnega zasedanja

Pred zaključkom plenarnega zasedanja predsednik sporoči kraj in datum naslednjega zasedanja ter že znane točke dnevnega reda.

Člen 30 – Simboli

1.

Odbor priznava in sprejema za svoje naslednje simbole Evropske unije: (a) zastavo, na kateri je upodobljen krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi; (b) himno, ki izvira iz Ode radosti iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna; (c) geslo „Združena v raznolikosti“.

2.

Odbor praznuje dan Evrope 9. maja in k temu spodbuja tudi svoje člane.

3.

Zastava je razobešena v stavbah Odbora in ob uradnih dogodkih.

4.

Himna se predvaja ob začetku vsake konstitutivne seje na začetku mandata in ob drugih slovesnih sejah, zlasti v dobrodošlico voditeljem držav in vlad ali v pozdrav novim članom po širitvi.

POGLAVJE 3

PREDSEDSTVO IN PREDSEDNIK

Člen 31 – Sestava predsedstva

Predsedstvo sestavljajo:

(a)

predsednik;

(b)

prvi podpredsednik;

(c)

en podpredsednik iz vsake države članice;

(d)

26 drugih članov;

(e)

predsedniki političnih skupin.

Sedeži v predsedstvu (razen sedežev predsednika, prvega podpredsednika in predsednikov političnih skupin) so razdeljeni med nacionalne delegacije tako:

—	trije sedeži: Nemčija, Španija, Francija, Italija in Poljska,

—	dva sedeža: Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Irska, Grčija, Hrvaška, Litva, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovaška, Finska in Švedska,

—	en sedež: Estonija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Malta in Slovenija.

Člen 32 – Namestniki članov predsedstva

1.

Vsaka nacionalna delegacija imenuje po enega svojega člana ali nadomestnega člana za namestnika za svoje člane predsedstva, razen za predsednika in prvega podpredsednika.

2.

Vsaka politična skupina izmed svojih članov ali nadomestnih članov imenuje namestnika za svojega predsednika.

3.

Namestnik ima pravico do udeležbe na sejah, pravico do besede in glasovalno pravico samo, kadar nadomešča člana predsedstva. Kadar se član ne more udeležiti seje predsedstva in prenese svojo glasovalno pravico, je treba o tem generalnega sekretarja obvestiti pred sejo, ob upoštevanju predpisanega postopka obveščanja.

Člen 33 – Potek volitev

1.

Plenarna skupščina izvoli predsedstvo za dve leti in pol.

2.

Volitve potekajo pod vodstvom začasnega predsednika v skladu s členoma 12 in 13. Pisne kandidature je treba generalnemu sekretarju predložiti najpozneje uro pred začetkom plenarnega zasedanja. Pred izvedbo volitev je treba najprej ugotoviti sklepčnost v skladu s prvim stavkom člena 22(1).

Člen 34 – Izvolitev predsednika in prvega podpredsednika

1.

Pred volitvami predsednika in prvega podpredsednika lahko kandidati podajo kratko izjavo pred plenarno skupščino. Čas govora je enak za vse kandidate in ga določi začasni predsednik.

2.

Volitve predsednika in prvega podpredsednika potekajo ločeno. Izvoljena sta z večino oddanih glasov.

3.

Veljavni obliki glasovanja sta „za“ in „vzdržan“. Pri ugotavljanju večine se upoštevajo le glasovi „za“.

4.

Če v prvem krogu volitev nihče od kandidatov ne prejme večine, se opravi drugi krog, v katerem za izvoljenega šteje kandidat, ki je dobil največje število oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov odloči žreb.

Člen 35 – Izvolitev članov in namestnikov članov predsedstva

1.

Za kandidate nacionalnih delegacij, ki za vsak njim dodeljeni sedež v predsedstvu prijavijo samo po enega kandidata, se lahko oblikuje skupni seznam kandidatov. Ta seznam se lahko sprejme z enim samim glasovanjem, če dobi večino oddanih glasov. Če skupni seznam ni sprejet ali če število predlaganih kandidatov za sedeže nacionalne delegacije v predsedstvu presega število dodeljenih sedežev, se glasuje za vsak sedež posebej, pri čemer veljajo pravila za volitve predsednika in prvega podpredsednika iz členov 33 in 34(2) do (4).

2.

Ta pravila veljajo tudi za izvolitev namestnikov, ki se lahko izvolijo skupaj s člani predsedstva.

3.

Predsedniki političnih skupin, ki jih izvolijo posamezne skupine, so člani predsedstva po uradni dolžnosti.

Člen 36 – Nadomestne volitve za prosti sedež v predsedstvu

Član predsedstva ali njegov namestnik, ki mu preneha članstvo v Odboru ali ki odstopi s položaja člana predsedstva, se za preostanek mandata nadomesti v skladu s členi 31 do 35. Nadomestne volitve za prosti sedež člana predsedstva ali sedež njegovega namestnika izvede plenarna skupščina pod predsedstvom predsednika ali osebe, ki ga nadomešča, v skladu s členom 39(3).

Člen 37 – Naloge predsedstva

Predsedstvo opravlja naslednje naloge:

(a)

pripravi in plenarni skupščini na začetku mandata predloži politične prednostne naloge ter nadzira njihovo izvajanje. Ob koncu mandata plenarni skupščini predloži poročilo o izvajanju političnih prednostnih nalog;

(b)

organizira in usklajuje delo plenarne skupščine in komisij;

(c)

pripravi kodeks ravnanja in ga predloži plenarni skupščini;

(d)

je splošno pristojno za finančne, organizacijske in upravne zadeve, ki se nanašajo na člane in nadomestne člane, za notranjo organiziranost Odbora in njegovega generalnega sekretariata, kar vključuje tudi kadrovski načrt in organe Odbora;

(e)

predsedstvo lahko: — oblikuje delovne skupine, ki jih sestavljajo člani predsedstva ali ostali člani Odbora, da mu svetujejo pri posebnih zadevah; te delovne skupine lahko štejejo do trinajst članov; — na svoje seje vabi druge člane Odbora ter zunanje osebe zaradi njihovega posebnega znanja ali funkcij;

(f)

nadzoruje spremljanje mnenj, poročil, resolucij in letnih ocen učinka Odbora ter predsedniku svetuje glede uresničevanja rezultatov;

(g)

zaposli generalnega sekretarja ter uradnike in druge uslužbence iz člena 71;

(h)

plenarni skupščini v skladu s členom 73 predloži osnutek načrta prihodkov in odhodkov Odbora;

(i)

odobri seje zunaj običajnega kraja dela;

(j)

sprejema določbe o sestavi in oblikah delovanja delovnih skupin, skupnih odborov, oblikovanih z državami kandidatkami za pristop, ali drugih političnih teles, v katerih sodelujejo člani Odbora. Skupni posvetovalni odbori se ustanovijo skupaj s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti držav kandidatk na podlagi določb stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Člane posvetovalnih odborov iz držav kandidatk uradno imenuje njihova vlada, da bi zastopali lokalne in regionalne oblasti njihove države. V skupnih posvetovalnih odborih sklepe skupaj sprejemajo predstavniki partnerjev, ki jim sopredsedujeta predstavnik Odbora regij in predstavnik države kandidatke. Skupni posvetovalni odbori sprejemajo poročila in priporočila, osredotočena na področja, ki so v procesu širitve pomembna za lokalne oblasti. Poročila se lahko pošljejo tudi pridružitvenemu svetu;

(k)

sprejme sklep o vložitvi tožbe ali predloga za intervencijo na Sodišču Evropske unije, kadar plenarna skupščina ne more sprejeti takega sklepa v roku, po ugotavljanju sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 38(2) in z večino glasov na predlog predsednika Odbora ali pristojne komisije, ki deluje v skladu s členoma 57 in 58. Če se takšen sklep sprejme, predsednik vloži tožbo v imenu Odbora in na prvem naslednjem zasedanju plenarni skupščini predloži v odločitev sklep o nadaljevanju tožbe. Če plenarna skupščina po ugotavljanju sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 22(1) z večino, ki jo določa člen 14(h), sprejme odločitev proti tožbi, jo predsednik umakne.

Člen 38 – Sklic predsedstva, sklepčnost in odločanje

1.

Predsedstvo skliče predsednik, ki v dogovoru s prvim podpredsednikom določi datum in dnevni red seje. Predsedstvo se sestane vsaj enkrat na četrtletje ali v štirinajstih dneh po prejemu pisne zahteve najmanj četrtine svojih članov.

2.

Predsedstvo je sklepčno, če je prisotna najmanj polovica članov. Sklepčnost se ugotavlja na zahtevo člana in pod pogojem, da vsaj šest članov glasuje za takšno zahtevo. Če se ugotavljanje sklepčnosti ne zahteva, je veljavno vsako glasovanje, ne glede na število prisotnih. Če se ugotovi nesklepčnost, lahko predsedstvo nadaljuje razpravo, glasovanje pa se prenese na naslednjo sejo.

3.

Predsedstvo odloča z večino oddanih glasov, razen kjer je v tem poslovniku določeno drugače. Uporabljajo se določbe iz člena 23(2) in (6).

4.

Za pripravo sklepov predsedstva lahko predsednik – brez vpliva na člen 40(4)(b) – zadolži generalnega sekretarja, da pripravi gradivo za razpravo in priporočila za sklepe o posameznih obravnavanih točkah; to gradivo in priporočila se priložijo predlogu dnevnega reda.

5.

Člani morajo imeti dokumente na voljo v elektronski obliki najmanj deset dni pred začetkom seje. Amandmaje k dokumentom predsedstva mora generalni sekretar prejeti vsaj dva delovna dneva pred začetkom seje predsedstva, v skladu z veljavnimi pravili; amandmaji morajo biti na voljo v elektronski obliki takoj, ko so prevedeni. Dokumenti za predsedstvo morajo, če je le mogoče, predsedstvu omogočati odločanje med različnimi možnostmi; čim so objavljeni, jih mora biti mogoče spreminjati.

6.

V izjemnih okoliščinah lahko predsednik za sprejetje sklepa, ki se ne nanaša na posameznike, uporabi pisni postopek. Predsednik pošlje članom predlog sklepa in jih pozove, da mu v roku treh delovnih dni pisno sporočijo morebitne zadržke. Če mu zadržkov ne sporoči vsaj šest članov, se šteje, da je sklep sprejet.

Člen 39 – Predsednik

1.

Predsednik vodi delo Odbora.

2.

Predsednik zastopa Odbor; to pristojnost lahko prenese na druge.

3.

Predsednika v primeru njegove odsotnosti nadomešča prvi podpredsednik, če je tudi ta odsoten, pa eden od ostalih podpredsednikov.

4.

Predsednik je odgovoren za varnost in nedotakljivost prostorov Odbora.

Člen 40 – Komisija za finančne in upravne zadeve

1.

Predsedstvo na podlagi člena 37 ustanovi svetovalno komisijo za finančne in upravne zadeve (CAFA), ki ji predseduje eden od članov predsedstva.

2.

Datum in dnevni red seje komisije CAFA določi predsednik komisije v dogovoru z njenim prvim podpredsednikom.

3.

Komisija CAFA lahko izmed svojih članov imenuje poročevalca, ki ji olajša pripravo poročil za predsedstvo, povezanih z njenimi nalogami. Ta član v okviru svojih zadolžitev po potrebi in v dogovoru s predsednikom komisije CAFA poroča le-tej in predsedstvu. Svoje poročilo komisiji CAFA predstavi pisno ali ustno.

4.

Komisija CAFA opravlja naslednje naloge: (a) svetovanje glede predhodnega osnutka načrta prihodkov in odhodkov Odbora, ki ga predloži generalni sekretar, in njegovo sprejetje v skladu s členom 73; (b) priprava osnutkov navodil za izvajanje in sklepov predsedstva v finančnih, organizacijskih in upravnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na člane in nadomestne člane. Ti dokumenti se skupaj s povzetkom sklepov komisije CAFA pošljejo članom predsedstva v skladu s členom 38(4) in (5); (c) svetovanje glede vseh pomembnih okoliščin, ki bi lahko ogrozile dobro upravljanje dodeljenih proračunskih sredstev ali preprečile doseganje določenih ciljev, zlasti kar zadeva napovedi o porabi dodeljenih proračunskih sredstev, predvsem z ocenjevanjem izvrševanja tekočega proračuna, prenosov proračunskih sredstev, postopkov v zvezi s kadrovskim načrtom, sredstev za upravljanje in dejavnosti pri projektih, povezanih s stavbami.

5.

V izjemnih okoliščinah lahko predsednik za sprejetje sklepa uporabi pisni postopek. Predsednik pošlje članom predlog sklepa in jih pozove, da mu v roku treh delovnih dni pisno sporočijo morebitne zadržke. Če mu zadržkov ne sporočijo vsaj trije člani, se šteje, da je sklep sprejet.

6.

Predsednik komisije CAFA zastopa Odbor pri proračunskih organih Unije.

Mnenja, poročila in resolucije – postopek v predsedstvu

Člen 41 – Mnenja – pravna podlaga

V skladu s členom 307 Pogodbe o delovanju Evropske unije Odbor sprejema mnenja:

(a)

na podlagi zaprosila Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije v primerih, predvidenih s Pogodbama, in v vseh drugih primerih, za katere ena od teh institucij meni, da je to primerno, zlasti tistih, ki vključujejo čezmejno sodelovanje;

(b)

na lastno pobudo, kadar meni, da je to primerno, bodisi (i) na podlagi sporočila, poročila ali zakonodajnega predloga druge institucije Evropske unije, poslanega Odboru v vednost, ali na podlagi zaprosila države članice, ki trenutno predseduje ali ki bo naslednja predsedovala Svetu, bodisi (ii) popolnoma na lastno pobudo na podlagi političnih prednostnih nalog Odbora v skladu s členom 14 v vseh drugih primerih;

(c)

v primeru posvetovanja z Ekonomsko-socialnim odborom na podlagi člena 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kadar Odbor oceni, da gre za specifične regionalne interese.

Člen 42 – Mnenja – določitev pristojne komisije

1.

Ko predsednik od Evropskega parlamenta, Evropskega sveta, Sveta ali Komisije prejme dokumente, jih dodeli pristojni komisiji; predsedstvo se s tem seznani na naslednji seji.

2.

Če predmet mnenja sodi v področje pristojnosti več kot ene komisije, predsednik po posvetu s predsedniki teh komisij določi glavno pristojno komisijo. Generalni sekretar še pred predsednikovim posvetom s predsedniki teh komisij zagotovi, da se podrobno preučijo objektivni razlogi za to, da sodi predmet mnenja na področje pristojnosti več kot ene komisije. Če zadeva neločljivo spada v pristojnost več komisij, lahko predsednik predlaga ustanovitev začasne delovne skupine z enakim številom članov iz vsake od teh komisij. Ta delovna skupina lahko določi poročevalca, ki pripravi enotno mnenje ali resolucijo, ki se nato predloži plenarni skupščini.

3.

Komisija, ki se ne strinja z odločitvijo predsednika, sprejeto na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena, lahko prek svojega predsednika zahteva, da o zadevi odloči predsedstvo.

Člen 43 – Imenovanje glavnega poročevalca

1.

Če pristojna komisija ne more pripraviti osnutka mnenja v zahtevanem roku, lahko predsedstvo plenarni skupščini predlaga imenovanje glavnega poročevalca, ki osnutek mnenja predloži neposredno plenarni skupščini.

2.

Kadar zahtevani rok plenarni skupščini Odbora ne dopušča dovolj časa za imenovanje glavnega poročevalca, ga lahko imenuje predsednik; plenarna skupščina se s tem seznani na naslednjem zasedanju.

3.

Glavni poročevalec mora biti član pristojne komisije.

4.

V obeh primerih se pristojna komisija po možnosti sestane in opravi splošno uvodno razpravo o obravnavani temi.

Člen 44 – Mnenja na lastno pobudo

1.

Predloge za pripravo mnenj na lastno pobudo v skladu s členom 41(b)(ii) lahko predsedstvu predložijo štirje člani predsedstva, predsednik komisije v njenem imenu ali 32 članov Odbora. Predloge, skupaj z obrazložitvami, mora predsedstvo prejeti hkrati z vsem drugim gradivom za razpravo v skladu s členom 38(4), po možnosti pred sprejetjem letnega delovnega programa.

2.

Komisije o predlogih za pripravo mnenj na lastno pobudo v skladu s členom 41(b)(ii) odločajo z dvotretjinsko večino oddanih glasov. Predsedstvo o predlogih za pripravo mnenj na lastno pobudo v skladu s členom 41(b)(ii) odloča z večino oddanih glasov. Mnenja so dodeljena pristojni komisiji v skladu s členom 42. Predsednik obvesti plenarno skupščino o vseh odločitvah predsedstva glede odobritve in dodelitve teh mnenj na lastno pobudo.

Člen 45 – Predložitev resolucij

1.

Resolucija je uvrščena na dnevni red le, če je njena tema povezana z dejavnostmi Evropske unije, če obravnava pomembna vprašanja za regionalne in lokalne skupnosti in če je njena vsebina aktualna.

2.

Osnutek resolucije ali zahtevek za pripravo resolucije lahko Odboru predloži najmanj 32 članov ali politična skupina. Osnutek ali zahtevek mora predsedstvo prejeti v pisni obliki, z navedbo imen članov ali političnih skupin, ki ga podpirajo. Generalni sekretar ga mora prejeti najpozneje pet delovnih dni pred začetkom seje predsedstva. Članom mora biti na voljo v vseh jezikih najpozneje tri dni pred sejo predsedstva. Osnutki amandmajev se lahko vlagajo elektronsko od trenutka, ko je na voljo osnutek resolucije. Če le-tega predsedstvo odobri, se osnutki amandmajev samodejno vložijo kot amandmaji. Če ga predsedstvo zavrne, se osnutki amandmajev samodejno izbrišejo iz sistema.

3.

Če predsedstvo sklene, da mora Odbor obravnavati osnutek resolucije ali zahtevek za pripravo resolucije, lahko: (a) osnutek resolucije uvrsti v predhodni predlog dnevnega reda plenarnega zasedanja v skladu s členom 16(1) ali (b) v skladu z drugim stavkom člena 16(6) osnutek resolucije uvrsti na dnevni red naslednjega plenarnega zasedanja. Osnutek resolucije se obravnava drugi dan zasedanja.

4.

Osnutek resolucije, ki se nanaša na nepričakovan dogodek, ki se je zgodil po izteku roka, določenega v odstavku 2 tega člena (nujne resolucije), in je v skladu z določbami odstavka 1 tega člena, se lahko predloži na začetku seje predsedstva. Če predsedstvo ugotovi, da se predlog nanaša na temeljne naloge Odbora, ga obravnava v skladu z odstavkom 3(b) tega člena. Na plenarni skupščini lahko vsak član vloži amandmaje k osnutku nujne resolucije.

POGLAVJE 4

KONFERENCA PREDSEDNIKOV

Člen 46 – Sestava

Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik, prvi podpredsednik in predsedniki političnih skupin. Predsednika določene politične skupine lahko zastopa drugi član te skupine.

Člen 47 – Pristojnosti

Konferenca predsednikov razpravlja o vseh vprašanjih, ki ji jih predloži predsednik, da se pripravi in olajša doseganje političnega soglasja glede odločitev, ki jih morajo sprejeti drugi organi Odbora.

Predsednik v okviru obveščanja predsedstva temu poroča o razpravah, ki so potekale na seji konference predsednikov.

POGLAVJE 5

KOMISIJE

Člen 48 – Sestava in pristojnosti

1.

Plenarna skupščina na začetku vsakega petletnega mandata ustanovi komisije, zadolžene za pripravo njenega dela. Na predlog predsedstva plenarna skupščina sprejme sklep o njihovi sestavi in pristojnostih.

2.

Sestava komisij odraža zastopanost držav članic v Odboru.

3.

Člani Odbora pripadajo vsaj eni komisiji in največ dvema komisijama. Predsedstvo lahko predvidi izjeme za člane nacionalnih delegacij, ki imajo manj članov, kot je komisij.

Člen 49 – Predsedniki in podpredsedniki

1.

Vsaka komisija izmed svojih članov izvoli predsednika, prvega podpredsednika in največ dva druga podpredsednika. Izvolijo se za obdobje dveh let in pol.

2.

Kadar je število kandidatov enako številu razpoložljivih mest, se jih lahko izvoli s ploskanjem. V nasprotnem primeru ali na zahtevo šestine članov komisije se za volitve uporabljajo določbe člena 34(2) do (4), ki določa način izvolitve predsednika in prvega podpredsednika Odbora.

3.

Kadar predsednik ali podpredsednik komisije preneha z delom v Odboru ali odstopi s položaja predsednika ali podpredsednika komisije, se prosto mesto zapolni po postopku iz tega člena.

Člen 50 – Naloge komisij

1.

V skladu s pristojnostmi, ki jim jih plenarna skupščina podeli na podlagi člena 48, komisije razpravljajo o politikah Evropske unije. Njihova glavna naloga je priprava osnutkov mnenj, poročil in resolucij, ki jih nato sprejme plenarna skupščina.

2.

Komisije se odločijo za pripravo mnenj v skladu s: — členom 41(a), — členom 41(b)(i), — členom 41(c).

3.

Komisije izdelajo svoj letni delovni program v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Odbora in ga pošljejo v vednost predsedstvu.

Člen 51 – Sklic komisij in dnevni red

1.

Datum in dnevni red seje komisije določi predsednik komisije v dogovoru z njenim prvim podpredsednikom.

2.

Komisijo skliče njen predsednik. Člani morajo vabilo na redno sejo skupaj z dnevnim redom prejeti najpozneje štiri tedne pred sejo.

3.

Na pisno zahtevo najmanj četrtine njenih članov predsednik skliče izredno sejo komisije, ki mora potekati najpozneje v štirih tednih po vložitvi zahteve. Dnevni red izredne seje določijo člani, ki so vložili zahtevo zanjo. Članom se dnevni red pošlje skupaj z vabilom.

4.

Vse osnutke mnenj in drugo gradivo za razpravo, ki zahteva prevod, mora tajništvo komisije prejeti najpozneje pet tednov pred sejo. Članom morajo biti na voljo v elektronski obliki najmanj štirinajst delovnih dni pred sejo. V izjemnih okoliščinah lahko predsednik komisije ta dva roka spremeni.

5.

Dokumenti se pošljejo tajništvu po elektronski pošti v standardnem formatu, ki ga je sprejelo predsedstvo. Politična priporočila v dokumentu ne smejo presegati skupno 10 strani (15 000 znakov), pri čemer je dovoljeno največ 10-odstotno odstopanje iz jezikovnih razlogov. V izjemnih primerih, v katerih obravnavana tema upravičuje poglobljeno obravnavo, lahko predsednik komisije odobri odstopanje.

Člen 52 – Prisotnost in dostop javnosti

1.

Vsi člani in namestniki, ki se udeležijo seje, se vsak dan seje podpišejo na seznam prisotnih.

2.

Seje komisij so javne, razen če komisija za posamezno sejo ali za obravnavo posamezne točke dnevnega reda ne odloči drugače.

3.

Predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter drugi gostje so lahko vabljeni, da se udeležijo sej komisij in odgovarjajo na vprašanja članov.

Člen 53 – Roki za pripravo mnenj

1.

Komisije pripravijo osnutke mnenj v rokih, ki so predvideni v medinstitucionalnem časovnem razporedu. Za razpravo o osnutku mnenja sta predvideni največ dve seji, v kar ni všteta prva seja, ki je namenjena organizaciji dela.

2.

Predsedstvo lahko izjemoma odobri dodatne seje za obravnavo osnutka mnenja ali podaljša rok za njegovo predstavitev.

Člen 54 – Vsebina mnenj

1.

Mnenje Odbora predstavlja stališča in priporočila Odbora v zvezi z obravnavano temo.

2.

Kadar se mnenja Odbora nanašajo na predloge pravnih aktov s področij, za katere Unija nima izključne pristojnosti, Odbor v njih ugotavlja, ali so predlogi v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. V drugih mnenjih se lahko Odbor sklicuje na uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti, kadar je to primerno.

3.

Mnenja tudi vedno, kadar je mogoče, navajajo pričakovane posledice za upravljanje ter finance lokalnih in regionalnih skupnosti.

4.

Mnenja Odbora o zakonodajnih aktih morajo vključevati predloge sprememb besedila Evropske komisije.

5.

Če je potrebna obrazložitev, je zanjo odgovoren poročevalec. O obrazložitvi se ne glasuje. Vsekakor pa se mora obrazložitev ujemati z besedilom mnenja, o katerem se glasuje.

6.

Osnutek mnenja, v katerem se predlaga nova dejavnost Odbora, ki ima finančne posledice, mora spremljati priloga z oceno stroškov te dejavnosti.

Člen 55 – Spremljanje mnenj, poročil in resolucij Odbora

Po sprejetju mnenja, poročila ali resolucije poročevalec in/ali predsednik komisije, zadolžene za pripravo tega dokumenta, s pomočjo generalnega sekretariata spremlja(ta) postopek, v okviru katerega je bil Odbor zaprošen za njegovo pripravo, in ob upoštevanju medinstitucionalnega koledarja začne(ta) izvajati vse primerne dejavnosti za promoviranje stališč, ki jih je Odbor sprejel v zadevnem dokumentu.

Člen 56 – Revidirana mnenja

1.

Da bi upoštevali medinstitucionalno dogajanje glede posameznega zakonodajnega postopka in se nanj odzvali, lahko komisija pripravi osnutek revidiranega mnenja o isti temi, če meni, da je to potrebno, ki ga po možnosti pripravi isti poročevalec.

2.

Komisija se po možnosti sestane, da obravnava in sprejme osnutek mnenja, ki se predloži na naslednjem plenarnem zasedanju.

3.

Če postopek, v okviru katerega je bil Odbor zaprošen za mnenje, komisiji časovno ne dopušča sprejetja osnutka revidiranega mnenja, predsednik komisije o tem takoj obvesti predsednika Odbora, ki lahko odobri uporabo postopka imenovanja glavnega poročevalca iz člena 43.

Člen 57 – Tožba v primeru kršitve načela subsidiarnosti

1.

Predsednik Odbora ali komisija, zadolžena za pripravo osnutka mnenja, lahko predlaga vložitev tožbe ali predloga za intervencijo na Sodišču Evropske unije zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom, za katerega sprejetje je v Pogodbi o delovanju Evropske unije določeno, da se je treba posvetovati z Odborom.

2.

Komisija odloči z večino oddanih glasov po predhodnem ugotavljanju sklepčnosti v skladu z členom 63(1). Predlog komisije se pošlje v odločanje plenarni skupščini v skladu s členom 14(h) ali predsedstvu v primerih iz člena 37(k). Komisija svoj predlog utemelji v podrobnem poročilu, po potrebi tudi glede nujnosti sprejetja sklepa v skladu s členom 37(k).

Člen 58 – Nespoštovanje obveznosti posvetovanja z Odborom

1.

Če v primerih, ki jih določa Pogodba o delovanju Evropske unije, posvetovanje z Odborom ni bilo opravljeno, lahko predsednik Odbora ali katerakoli komisija predlaga plenarni skupščini (v skladu s členom 14(h)) ali predsedstvu (v skladu s členom 37(k)), da vloži tožbo ali predlog za intervencijo na Sodišču Evropske unije.

2.

Komisija odloči z večino oddanih glasov po predhodnem ugotavljanju sklepčnosti v skladu s členom 63(1). Komisija svoj predlog utemelji v podrobnem poročilu, po potrebi tudi glede nujnosti sprejetja sklepa v skladu s členom 37(k).

Člen 59 – Poročilo o učinku mnenj Odbora

Generalni sekretariat najmanj enkrat letno plenarni skupščini predloži poročilo o učinku mnenj Odbora, zlasti na podlagi prispevkov, ki mu jih v ta namen posredujejo pristojne komisije, ter informacij, ki jih zbere pri zainteresiranih institucijah.

Člen 60 – Poročevalci

1.

Za pripravo osnutka mnenja komisija na predlog svojega predsednika imenuje enega ali, v posebej utemeljenih primerih, dva poročevalca izmed svojih članov ali pravilno pooblaščenih nadomestnih članov.

2.

Pri imenovanju poročevalcev vsaka komisija skrbi za pravično in uravnoteženo porazdelitev mnenj.

3.

V nujnih primerih lahko predsednik komisije za imenovanje poročevalca uporabi pisni postopek. Predsednik komisije njene člane pozove, da mu v roku treh delovnih dni pisno sporočijo morebitne zadržke glede imenovanja predlaganega poročevalca. V primeru zadržkov predsednik in prvi podpredsednik komisije sprejmeta skupno odločitev.

4.

Kadar je za poročevalca imenovan predsednik ali eden od podpredsednikov komisije, ta med obravnavo njegovega osnutka mnenja prepusti vodenje seje drugemu podpredsedniku ali, če tega ni, drugemu prisotnemu članu.

5.

Če poročevalec ni več član ali nadomestni član Odbora, komisija imenuje novega poročevalca iz iste politične skupine, pri čemer po potrebi uporabi postopek iz odstavka 3.

Člen 61 – Delovne skupine komisij

1.

Po potrebi lahko komisije, s soglasjem predsedstva, ustanovijo delovne skupine. Člani delovnih skupin so lahko tudi člani drugih komisij.

2.

Člana delovne skupine, ki se seje ne more udeležiti, lahko nadomešča član ali nadomestni član iz iste politične skupine, uvrščen na seznam namestnikov članov te delovne skupine. Kadar ni možno dobiti namestnika s tega seznama, lahko člana nadomešča kateri koli član ali nadomestni član iz njegove politične skupine.

3.

Vsaka delovna skupina lahko izmed svojih članov imenuje predsednika in podpredsednika.

4.

Delovne skupine lahko sprejmejo sklepe, o katerih nato poročajo svojim komisijam.

Člen 62 – Strokovnjaki poročevalcev

1.

Vsakemu poročevalcu lahko pomaga strokovnjak.

2.

Povračilo potnih stroškov in dnevnic lahko zahtevajo strokovnjaki poročevalcev in strokovnjaki, ki jih povabi komisija.

3.

Strokovnjaki ne zastopajo Odbora in ne govorijo v njegovem imenu.

Člen 63 – Sklepčnost

1.

Komisija je sklepčna, če je prisotna več kot polovica njenih članov.

2.

Sklepčnost seje se ugotavlja na zahtevo člana in pod pogojem, da najmanj deset članov glasuje za tako zahtevo. Če se ugotavljanje sklepčnosti ne zahteva, je veljavno vsako glasovanje, ne glede na število prisotnih. Predsednik lahko prekine sejo komisije za največ 10 minut, preden nadaljuje z ugotavljanjem sklepčnosti. Člani, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, štejejo kot prisotni, tudi če jih ni več v dvorani, v kateri zaseda komisija. Če je prisotnih manj kot deset članov, lahko predsednik odloči, da komisija ni sklepčna.

3.

V primeru nesklepčnosti lahko komisija obravnava preostale točke dnevnega reda, pri katerih glasovanje ni potrebno, razpravo in glasovanje o točkah dnevnega reda, o katerih bi morali glasovati, pa prestavi na naslednjo sejo. Vse, kar se je na seji sklenilo ali o čemer se je glasovalo pred preverjanjem sklepčnosti, ostane veljavno.

Člen 64 – Amandmaji

1.

Amandmaji morajo biti vloženi do 15.00 devetega delovnega dne pred začetkom seje. Predsednik komisije lahko ta rok v izjemnih primerih spremeni. Samo člani komisije in v skladu z določbami iz člena 6(2) pravilno pooblaščeni člani ali nadomestni člani lahko vlagajo amandmaje na sejah komisije, izključno k svojemu mnenju pa jih lahko vlagajo tudi nepooblaščeni nadomestni člani, ki so bili imenovani za poročevalca. Amandmaje lahko vlaga tudi politična skupina. Pravico do vlaganja amandmajev za sejo komisije imajo izključno člani komisije in pravilno pooblaščeni člani ali nadomestni člani. Če član pooblasti namestnika za del ali ves čas seje komisije, lahko samo eden od njiju vlaga amandmaje. Če član vloži amandma za kateri koli del seje komisije, namestnik tega ne more več storiti. Če namestnik, ki je pooblaščen za nadomeščanje člana za kateri koli del seje komisije, vloži amandma na mnenje, preden je član vložil kakršen koli amandma, potem član za to sejo ne more vlagati amandmajev. Amandmaji, ki so bili pravilno vloženi pred prenehanjem mandata člana ali nadomestnega člana v Odboru ali pred dodelitvijo ali odvzemom pooblastila, štejejo kot pravilno vloženi. Amandmaji se prednostno prevedejo in pošljejo poročevalcu, ki mora amandmaje poročevalca v elektronski obliki poslati v generalni sekretariat najmanj tri delovne dni pred začetkom seje. Amandmaji poročevalca se morajo izrecno nanašati na enega ali več amandmajev iz odstavka 1 in morajo biti na voljo v elektronski obliki takoj, ko so prevedeni, najpozneje na začetku seje pa morajo biti razdeljeni v pisni obliki. Smiselno se uporabljajo določbe člena 25(1) do (6).

2.

O amandmajih se glasuje po vrstnem redu točk obravnavanega osnutka mnenja.

3.

Na koncu se glasuje o celotnem besedilu, kakor je bilo morebiti spremenjeno. Če mnenje ne prejme večine glasov, se komisija odloči, ali: — osnutek mnenja, kakor je bil spremenjen z amandmaji, sprejetimi na seji komisije, ponovno predloži v obravnavo in sprejetje, ob upoštevanju člena 53, — imenuje novega poročevalca in začne nov postopek priprave mnenja ali — opusti pripravo mnenja.

4.

Ko komisija mnenje sprejme, ga njen predsednik posreduje predsedniku Odbora.

Člen 65 – Sklep, da se mnenje ne pripravi

1.

Če pristojna komisija oceni, da zaprosilo za mnenje v skladu s členom 41(a) ni v lokalnem ali regionalnem interesu ali ni politično pomembno, lahko sklene, da o zadevi ne bo pripravila mnenja. Generalni sekretar obvesti ustrezne institucije EU o takšnem sklepu.

2.

Kadar pristojna komisija ugotovi, da je zaprosilo za mnenje v skladu s členom 41(a) pomembno, vendar se zaradi prednostne obravnave ali zato, ker so bila pred kratkim že sprejeta ustrezna mnenja, priprava novega mnenja ne šteje za potrebno, lahko pristojna komisija sklene, da mnenja ne pripravi. V tem primeru lahko Odbor institucijam Evropske unije pošlje utemeljitev razlogov za opustitev.

Člen 66 – Pisni postopek

1.

V izjemnih okoliščinah lahko predsednik komisije uporabi pisni postopek za sprejetje sklepa o delovanju komisije.

2.

Predsednik komisije članom pošlje predlog sklepa in jih pozove, da mu v roku treh delovnih dni pisno sporočijo morebitne zadržke.

3.

Če mu zadržkov ne sporoči vsaj šest članov, se šteje, da je sklep sprejet.

Člen 67 – Določbe, ki se uporabljajo tudi za komisije

Člen 12 (Sklic prve seje),

člen 13(2) (Konstituiranje Odbora in preverjanje veljavnosti mandata članov),

člen 16(7) (Dnevni red plenarnega zasedanja),

člen 18 (Dostop javnosti, gostje in gostujoči govorniki),

člen 21 (Vprašanja o pravilnosti postopka),

člen 23 (Glasovanje) in

člen 26 (Skladnost končnega besedila)

se smiselno uporabljajo tudi za komisije.

POGLAVJE 6

UPRAVA ODBORA

Člen 68 – Generalni sekretariat

1.

Odboru pomaga generalni sekretariat.

2.

Generalni sekretariat vodi generalni sekretar.

3.

Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja določi tako organizacijo generalnega sekretariata, da ta lahko zagotavlja učinkovito delovanje Odbora in njegovih organov in je v podporo članom Odbora pri izvajanju njihovega mandata. Pri tem opredeli storitve, ki jih mora generalni sekretariat nuditi članom, nacionalnim delegacijam, političnim skupinam in neodvisnim članom.

4.

Generalni sekretariat pripravlja zapisnike sej organov Odbora.

Člen 69 – Generalni sekretar

1.

Generalni sekretar je z upravnega vidika pristojen za izvajanje sklepov, ki jih je sprejelo predsedstvo ali predsednik v skladu s tem poslovnikom in veljavnim pravnim okvirom. Na sejah predsedstva sodeluje v svetovalni vlogi in sestavlja zapisnik. Generalni sekretar pomaga predsedniku pri zagotavljanju varnosti in nedotakljivosti prostorov Odbora.

2.

Generalni sekretar opravlja svoje naloge pod vodstvom predsednika, ki zastopa predsedstvo. Generalni sekretar se pred predsedstvom slovesno zaveže, da bo vestno in popolnoma nepristransko opravljal svoje naloge. Generalni sekretar ne more politično zastopati Odbora brez vnaprejšnjega pooblastila predsednika Odbora. Generalni sekretar predsedstvu vsako leto predloži letno poročilo o dejavnostih, v katerem poroča o izvajanju svojih nalog odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil, ter povzetek tega poročila, da bi o njem po potrebi lahko razpravljali.

Člen 70 – Zaposlitev generalnega sekretarja

1.

Predsedstvo zaposli generalnega sekretarja na podlagi sklepa, sprejetega z dvotretjinsko večino oddanih glasov in po ugotavljanju sklepčnosti v skladu s prvim stavkom člena 38(2).

2.

Generalni sekretar se zaposli za pet let. Natančne pogoje njegove pogodbe o zaposlitvi določi predsedstvo na podlagi določb člena 2 in povezanih določb Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Mandat generalnega sekretarja se lahko podaljša le enkrat za največ pet let. V primeru odsotnosti ali zadržanosti generalnega sekretarja njegove naloge opravlja direktor, ki ga imenuje predsedstvo.

3.

V skladu z določbami Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije je organ, pooblaščen za sklenitev pogodbe o zaposlitvi generalnega sekretarja, predsedstvo.

Člen 71 – Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije

1.

V skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropske unije je organ za imenovanja: — za uradnike od 5. do 12. razreda funkcionalne skupine AD in za uradnike funkcionalnih skupin AST in AST-SC: generalni sekretar, — za ostale uradnike: predsedstvo na predlog generalnega sekretarja.

2.

V skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije je organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi: — za začasne uslužbence od 5. do 12. razreda funkcionalne skupine AD ter za začasne uslužbence funkcionalnih skupin AST in AST-SC: generalni sekretar, — za druge začasne uslužbence: predsedstvo na predlog generalnega sekretarja, — za začasne uslužbence v kabinetu predsednika ali prvega podpredsednika: — za uslužbence od 5. do 12. razreda funkcionalne skupine AD in uslužbence funkcionalnih skupin AST in AST-SC: generalni sekretar na predlog predsednika, — za uslužbence ostalih razredov funkcionalne skupine AD: predsedstvo na predlog predsednika. Začasni uslužbenci, zaposleni v kabinetu predsednika ali prvega podpredsednika, se zaposlijo za obdobje do izteka njunega mandata; — za pogodbene uslužbence, strokovne svetovalce in lokalne uslužbence: generalni sekretar, v skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

3.

Predsedstvo in generalni sekretar lahko preneseta pooblastila, ki jih imata na podlagi tega člena. V aktih o prenosu se določita obseg prenesenih pooblastil, torej njihova vsebinska in časovna omejitev, ter možnost, ali lahko prejemniki prenesenega pooblastila to prenesejo naprej.

Člen 72 – Seja za zaprtimi vrati

Predsedstvo ima sejo za zaprtimi vrati, kadar sprejema sklepe v zvezi z osebami iz členov 70 in 71.

Člen 73 – Proračun

1.

Komisija za finančne in upravne zadeve predloži predsedstvu predhodni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Odbora za naslednje proračunsko leto. Predsedstvo predloži ta osnutek v sprejetje plenarni skupščini. Po posvetovanju s konferenco predsednikov predsednik predsedstvu predloži splošne strateške smernice, ki se nato predstavijo komisiji za finančne in upravne zadeve za pripravo proračuna za leto n+2.

2.

Plenarna skupščina sprejme načrt prihodkov in odhodkov Odbora in ga pravočasno posreduje Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu, da zagotovi spoštovanje rokov, določenih s proračunskimi predpisi.

3.

Predsednik Odbora po posvetovanju s komisijo za finančne in upravne zadeve izvršuje načrt prihodkov in odhodkov ali zagotovi njegovo izvrševanje v skladu z notranjimi finančnimi pravili, ki jih sprejme predsedstvo. Predsednik te naloge opravlja v skladu z določbami Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije.

4.

V skladu z določbami Finančne uredbe in notranjimi finančnimi pravili se predsednikova pristojnost glede izvrševanja proračuna prenese na generalnega sekretarja, ki ob imenovanju postane odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil.

NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

SODELOVANJE, POŠILJANJE IN OBJAVE

Člen 74 – Sporazumi o sodelovanju

Predsedstvo lahko na predlog generalnega sekretarja sklepa sporazume o sodelovanju s ciljem lajšati izvajanje pristojnosti Odbora v povezavi z izvajanjem Pogodb ali izboljšati politično sodelovanje.

Člen 75 – Pošiljanje in objava mnenj in resolucij

1.

Mnenja Odbora in sporočila o uporabi poenostavljenega postopka iz člena 28 ali o sklepu, da se mnenje v skladu s členom 65 ne pripravi, se pošljejo Svetu, Komisiji in Evropskemu parlamentu. Tako kot resolucije jih pošlje predsednik.

2.

Mnenja in resolucije Odbora se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

POGLAVJE 2

JAVNOST, PREGLEDNOST IN IZJAVA O FINANČNIH INTERESIH ČLANOV

Člen 76 – Dostop javnosti do dokumentov

1.

Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s stalnim prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima v skladu s členom 15(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije pravico do dostopa do dokumentov Odbora regij, ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, ter na način, ki ga določi predsedstvo Odbora. V mejah možnosti se enak dostop do dokumentov Odbora zagotovi tudi drugim fizičnim in pravnim osebam.

2.

Odbor vodi register svojih dokumentov. Predsedstvo zato sprejme notranja pravila o načinu dostopa in določi seznam dokumentov, ki so dostopni neposredno.

Člen 77 – Izjava o finančnih interesih članov in Kodeks ravnanja v zvezi s finančnimi interesi in nasprotji interesov

Ob prevzemu nalog v Odboru morajo člani izpolniti izjavo o finančnih interesih po modelu, ki ga je sprejelo predsedstvo, morajo jo posodabljati in biti mora javno dostopna. Člani pri opravljanju svojega dela spoštujejo tudi Kodeks ravnanja v zvezi s finančnimi interesi in nasprotji interesov.

POGLAVJE 3

RABA JEZIKOV

Člen 78 – Jezikovna ureditev pri tolmačenju

Glede jezikovne ureditve pri tolmačenju se, kolikor je le mogoče, zagotovi spoštovanje naslednjih načel:

(a)

razprave Odbora lahko potekajo v vseh uradnih jezikih, razen če predsedstvo odloči drugače;

(b)

vsi člani imajo pravico, da na plenarnem zasedanju govorijo v uradnem jeziku, ki so si ga izbrali. Govor v enem od uradnih jezikov se simultano tolmači v druge uradne jezike in v vsak jezik, za katerega predsedstvo oceni, da je to nujno. To velja tudi za jezike, za katere obstaja ta možnost na podlagi upravnih sporazumov Odbora s posameznimi državami članicami;

(c)

na sejah predsedstva, komisij in delovnih skupin je na voljo tolmačenje iz jezikov in v jezike, ki jih govorijo člani, ki so potrdili udeležbo na seji.

POGLAVJE 4

OPAZOVALCI

Člen 79 – Opazovalci

1.

Ob podpisu pogodbe o pristopu države k Evropski uniji lahko predsednik, po prejetju soglasja predsedstva, vlado države pristopnice povabi, naj imenuje toliko opazovalcev, kolikor naj bi ta država v prihodnje imela sedežev v Odboru.

2.

Ti opazovalci se že pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe v celoti ali delno udeležujejo postopkov v Odboru in imajo pravico do besede v njegovih organih. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za funkcije v Odboru. Njihovo delovanje nima pravnega učinka na postopke Odbora.

3.

Obravnavani so na enak način kot člani, kar zadeva uporabo prostorov in opreme Odbora in povračilo stroškov, nastalih pri njihovem delu opazovalca, v mejah finančnih sredstev, ki so v ta namen dodeljena ustrezni proračunski postavki.

POGLAVJE 5

IZJEMNE OKOLIŠČINE

Člen 80 – Izredni ukrepi

1.

Če Odbor regij pri opravljanju nalog in izvajanju pristojnosti, ki jih ima na podlagi Pogodb, ovirajo izjemne in nepredvidljive okoliščine, na katere ne more vplivati, se lahko dovoli začasno odstopanje od nekaterih pravil Odbora, da bi lahko še naprej opravljal te naloge in izvajal te pristojnosti. Šteje se, da takšne okoliščine obstajajo, če predsednik na podlagi zanesljivih dokazov, ki jih zagotovi generalni sekretar, ugotovi, da zaradi varnosti, zaščite ali nerazpoložljivosti tehničnih sredstev ni ali ne bo možno oziroma bi bilo nevarno, da bi seje in delo Odbora potekali po običajnih pravilih in postopkih.

2.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, se lahko predsednik v soglasju s konferenco predsednikov in po možnosti po posvetu s predsedniki zadevnih organov in teles odloči za enega ali več naslednjih izrednih ukrepov: (a) odpoved ali preložitev načrtovanega plenarnega zasedanja, seje drugega organa ali druge dejavnosti; (b) potek plenarnega zasedanja, seje drugega organa ali druge dejavnosti na daljavo v skladu z določbami iz člena 81; (c) sprejetje drugih ustreznih in potrebnih ukrepov glede na konkretne izjemne okoliščine.

3.

Izredni ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 2, so omejeni časovno in glede na obseg, ter ne presegajo tega, kar je potrebno, da se odgovori na konkretne izjemne okoliščine. Ti ukrepi se lahko podaljšajo za največ štiri mesece. Sklep o sprejetju izrednih ukrepov začne veljati, ko je objavljen na spletni strani Odbora ali, če to ni mogoče, na drugi najboljši možni način, pri čemer se v sklepu navedejo razlogi za njegovo sprejetje. Člane se nemudoma obvesti o sprejetju sklepa. Predsednik ukrepe, sprejete na podlagi tega člena, razveljavi takoj, ko izjemnih okoliščin iz odstavka 1, zaradi katerih so bili sprejeti, ni več.

Člen 81 – Udeležba na daljavo

1.

Če se predsednik v skladu s členom 80(2)(b) odloči za sistem udeležbe na daljavo, lahko Odbor svoje postopke vodi na daljavo, pri čemer je članom med drugim dovoljeno, da nekatere svoje pravice uveljavljajo z elektronskimi sredstvi.

2.

Sistem udeležbe na daljavo članom v največji možni meri omogoča, da opravljajo svoje naloge, predvsem pa: — pravico do govora in poslušanja na plenarnih zasedanjih in sejah drugih organov, tudi v skladu z določbami člena 78, — pravico, da glasujejo posamično in preverijo, ali je bil njihov glas štet.

3.

Predsednik pri sprejemanju odločitve iz odstavka 1 določi, ali ta sistem velja samo za plenarna zasedanja ali tudi za seje drugih organov in za vse druge dejavnosti Odbora.

4.

Za namene izvajanja pravil v zvezi z ugotavljanjem sklepčnosti in glasovanjem v organih se za člane, ki sodelujejo na daljavo, šteje, da so fizično prisotni. Dokler velja sistem udeležbe na daljavo, predsednik po potrebi določi, kako in v kolikšni meri lahko člani dostopajo do sejne dvorane, predvsem pa največje število članov, ki so lahko v njej fizično prisotni.

POGLAVJE 6

DOLOČBE O POSLOVNIKU

Člen 82 – Revizija poslovnika

1.

Plenarna skupščina z večino oddanih glasov odloči, ali je potrebna celotna ali delna revizija poslovnika. Predsedstvo na vsaki polovici mandata Odbora izda priporočilo plenarni skupščini glede morebitne revizije poslovnika.

2.

Imenuje ad hoc komisijo in jo zadolži za pripravo poročila in osnutka besedila, na podlagi katerega z večino svojih članov sprejme nove določbe. Nove določbe začnejo veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 83 – Navodila predsedstva

V skladu s tem poslovnikom lahko predsedstvo izda navodila za izvajanje določb tega poslovnika.

Člen 84 – Začetek veljavnosti poslovnika

Ta poslovnik začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.