20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/1

(1)

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo je prenehala veljati 23. julija 2002 v skladu s členom 97 te pogodbe. Vsa sredstva in obveznosti Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) so se prenesla na Unijo 24. julija 2002.

(2)

Protokol št. 37, upošteva željo, da se sredstva ESPJ uporabijo za raziskave v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo, in potrebo, da se v zvezi s tem predvidijo nekatera posebna pravila. Člen 1(1) Protokola št. 37 določa, da se neto vrednost sredstev in obveznosti, prikazanih v bilanci stanja ESPJ z dne 23. julija 2002, obravnava kot sredstva, namenjena za raziskave v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo, imenovana „ESPJ v likvidaciji“. Ob zaključku likvidacije se sredstva imenujejo „Sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo“.

(3)

Protokol št. 37 določa tudi, da se prihodki iz teh sredstev, imenovani „Raziskovalni sklad za premog in jeklo“, v skladu z določbami navedenega protokola in akti, sprejetimi na njegovi podlagi, uporabljajo izključno za raziskave v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo, ki potekajo zunaj raziskovalnega okvirnega programa.

(4)

Svet je 1. februarja 2003 sprejel Sklep 2003/76/ES (2), ki določa pravila za izvajanje Protokola št. 37.

(5)

Glede na to, da so se zaradi nizkih obrestnih mer na kapitalskih trgih, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, prihodki, ki izhajajo iz sredstev ESPJ v likvidaciji, namenjenih za raziskave v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo, zelo zmanjšali, je treba spremeniti pravila za preklic obveznosti, prevzetih v okviru raziskovalnega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (v nadaljnjem besedili: program), da bi bili zneski v višini preklicanih prevzetih obveznosti na voljo v okviru programa. Poleg tega bi morali biti zneski v višini preklicanih prevzetih obveznosti, ki so nastale od 24. julija 2002, na voljo tudi Raziskovalnemu skladu za premog in jeklo.

(6)

Iz istega razloga je prav tako treba spremeniti pravila o zneskih, izterjanih v okviru programa, da se prenesejo v program v skladu z ustreznimi določbami o namenskih prejemkih iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(7)

Odločbo 2003/76/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 4 se odstavka 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

„4.   Neporabljeni prihodki in odobrena sredstva na podlagi teh prihodkov, ki so še vedno na voljo 31. decembra katerega koli leta, ter izterjani zneski se avtomatsko prenesejo v naslednje leto. Teh odobrenih sredstev ni mogoče prenesti na druge proračunske postavke.

5.   Odobrena proračunska sredstva v višini preklicanih prevzetih obveznosti avtomatično zapadejo na koncu proračunskega leta. Rezervacije za prevzete obveznosti, ki se sprostijo zaradi preklicev, se dajo na voljo Raziskovalnemu skladu za premog in jeklo.“;

(2)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

Znesek v višini preklicanih prevzetih obveznosti, nastalih od 24. julija 2002 v skladu s členom 4(5), se dajo na voljo Raziskovalnemu skladu za premog in jeklo 10. maja 2018.“

20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/3

(1)

Svet je 22. julija 2013 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Novo Zelandijo z namenom sklenitve Sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o sodelovanju in vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Pogajanja so se uspešno zaključila s parafiranjem Sporazuma dne 23. septembra 2015.

(2)

Namen Sporazuma je vzpostaviti pravno podlago za okvir sodelovanja, katerega cilj je zagotoviti varnost dobavne verige, olajšati zakonito trgovino ter omogočiti izmenjavo informacij, da se zagotovijo pravilna uporaba carinske zakonodaje ter preprečevanje in preiskovanje kršitev carinske zakonodaje ter boj proti njim.

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati –

20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/5

(1)

Svet je 22. julija 2013 Komisijo pooblastil za začetek pogajanj z Novo Zelandijo z namenom sklenitve Sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o sodelovanju in vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Pogajanja so se uspešno zaključila s parafiranjem Sporazuma dne 23. septembra 2015. V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2018/600 (2) je bil Sporazum podpisan dne 3. julija 2017.

(2)

Namen Sporazuma je vzpostaviti pravno podlago za okvir sodelovanja, katerega cilj je zagotoviti varnost dobavne verige, olajšati zakonito trgovino ter omogočiti izmenjavo informacij, da se zagotovijo pravilna uporaba carinske zakonodaje ter preprečevanje in preiskovanje kršitev carinske zakonodaje ter boj proti njim.

(3)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/6

(a)

„carinska zakonodaja“ pomeni vse zakone in druge predpise Unije ali Nove Zelandije, ki urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter dajanje blaga v kateri koli carinski režim ali postopek, vključno z ukrepi prepovedi, omejevanja in nadzora, ter ki jih izvajajo, uporabljajo ali izvršujejo carinski organi pogodbenic na lastnem ozemlju;

(b)

„zakoni in drugi predpisi pogodbenice“, „zakoni in drugi predpisi te pogodbenice“ ter „zakoni in drugi predpisi posamezne pogodbenice“ pomenijo zakone in druge predpise, ki se glede na sobesedilo v ustreznih okoliščinah uporabljajo v Uniji, ali zakone in druge predpise, ki se uporabljajo v Novi Zelandiji;

(c)

„carinski organ“ v Uniji pomeni pristojne službe Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisije), odgovorne za carinske zadeve, in carinske organe držav članic Unije, v Novi Zelandiji pa carinsko službo Nove Zelandije (New Zealand Customs Service);

(d)

„organ prosilec“ je pristojni upravni organ, ki ga v ta namen imenuje pogodbenica in ki zaprosi za pomoč na podlagi tega sporazuma;

(e)

„zaprošeni organ“ je pristojni upravni organ, ki ga v ta namen imenuje pogodbenica in ki prejme zaprosilo za pomoč na podlagi tega sporazuma;

(f)

„oseba“ pomeni katero koli fizično osebo, pravno osebo ali drug subjekt brez statusa pravne osebe, ustanovljen ali organiziran v skladu z zakoni in drugimi predpisi posamezne pogodbenice, ki se ukvarja z uvozom, izvozom ali tranzitom blaga;

(g)

„informacije“ so podatki, tudi osebni podatki, dokumenti, poročila in druga sporočila v kakršni koli obliki, vključno z njihovimi elektronskimi kopijami;

(h)

„osebni podatki“ pomenijo vse informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo;

(i)

„dejavnost v nasprotju s carinsko zakonodajo“ pomeni vsako kršitev ali poskus kršitve carinske zakonodaje.

(a)

zaščitili zakonito trgovino z učinkovitim izvrševanjem in izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev;

(b)

zagotovili varnost dobavne verige in tako olajšali varen pretok blaga med Unijo in Novo Zelandijo;

(c)

čim bolj povečali svoj prispevek k prizadevanjem WCO, STO in drugih ustreznih mednarodnih organizacij za izboljšanje carinskih tehnik in pri reševanju težav v zvezi s carinskimi postopki, pri izvrševanju carinskih predpisov in olajševanju trgovine, pri odpravi nepotrebnih bremen za gospodarske subjekte, pri zagotavljanju olajšav subjektom, ki v visoki meri izpolnjujejo predpise, ter preprečevanju goljufij in nezakonitih ali škodljivih dejavnosti;

(d)

izvajali mednarodne instrumente in standarde, ki se uporabljajo na področju carine in trgovine ter sta jih sprejeli pogodbenici, vključno z materialnopravnimi določbami Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (kakor je bila spremenjena) in Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga;

(e)

izvajali sporazum STO o olajševanju trgovine po začetku njegove veljavnosti;

(f)

sodelovali pri raziskavah, razvoju, preizkušanju in ocenjevanju novih carinskih postopkov, pri usposabljanju in izmenjavi osebja ter nudenju pomoči;

(g)

izmenjevali informacije v zvezi s carinsko zakonodajo, njenim izvajanjem in carinskimi postopki, zlasti na področju poenostavitve in posodobitve carinskih postopkov, ter

(h)

razvijali skupne pobude v zvezi z uvoznimi, izvoznimi in drugimi carinskimi postopki ter za zagotovitev učinkovitih storitev za podjetja.

(a)

krepita carinske vidike varovanja logistične verige mednarodne trgovine in hkrati olajšujeta zakonito trgovino;

(b)

določita minimalne standarde (v izvedljivem obsegu) za tehnike obvladovanja tveganja in s tem povezane zahteve in programe;

(c)

po potrebi vzajemno priznata tehnike obvladovanja tveganja, standarde v zvezi s tveganji, varnostni nadzor, varnost dobavne verige in programe trgovinskega partnerstva, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine;

(d)

izmenjujeta podatke o varnosti dobavne verige in o obvladovanju tveganj;

(e)

določita kontaktne točke za izmenjavo podatkov o varnosti dobavne verige in o obvladovanju tveganja;

(f)

po potrebi vzpostavita vmesnik za izmenjavo podatkov, tudi za podatke pred prihodom ali pred odhodom;

(g)

sodelujeta v okviru večstranskih forumov, v katerih se lahko ustrezno izpostavijo in obravnavajo vprašanja v zvezi z varnostjo dobavne verige in obvladovanjem tveganja.

(a)

o tem, ali se je blago, ki je bilo izvoženo iz ene od pogodbenic, pravilno uvozilo v drugo pogodbenico, pri čemer se po potrebi navede carinski postopek, uporabljen za to blago; ter

(b)

o tem, ali se je blago, ki je bilo uvoženo v eno od pogodbenic, pravilno izvozilo iz druge pogodbenice, pri čemer se po potrebi navede carinski postopek, uporabljen za to blago.

(a)

oseb, za katere obstaja utemeljen razlog za sum, da so ali so bile vpletene v dejavnosti v nasprotju s carinsko zakonodajo;

(b)

krajev, na katerih se zaloge blaga skladiščijo ali montirajo ali bi se lahko skladiščile ali montirale na način, zaradi katerega obstaja utemeljen razlog za sum, da je to blago namenjeno za uporabo pri dejavnostih v nasprotju s carinsko zakonodajo;

(c)

blaga, ki se ali bi se lahko prevažalo na takšen način, da obstaja utemeljen razlog za sum, da je namenjeno za uporabo pri dejavnostih v nasprotju s carinsko zakonodajo, ter

(d)

prevoznih sredstev, ki se ali bi se lahko uporabljala na takšen način, da obstaja utemeljen razlog za sum, da so namenjena za uporabo pri dejavnostih v nasprotju s carinsko zakonodajo.

(a)

dejavnosti, ki so ali bi lahko bile v nasprotju s carinsko zakonodajo ter bi lahko zanimale drugo pogodbenico;

(b)

nove načine ali metode, uporabljene pri izvajanju dejavnosti v nasprotju s carinsko zakonodajo;

(c)

blago, za katero je znano, da v zvezi z njim prihaja do kršenja carinske zakonodaje;

(d)

osebe, za katere obstaja utemeljen razlog za sum, da so ali so bile vpletene v dejavnosti v nasprotju s carinsko zakonodajo, ter

(e)

prevozna sredstva, za katera obstaja utemeljen razlog za sum, da so se uporabljala, se uporabljajo ali bi se lahko uporabljala v dejavnostih v nasprotju s carinsko zakonodajo.

(a)

predloži vse dokumente ali

(b)

o vseh odločitvah organa prosilca, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma, uradno obvesti naslovnika, ki prebiva ali ima sedež na ozemlju zaprošenega organa.

(a)

navedbo organa prosilca;

(b)

zaprošeni ukrep;

(c)

predmet zaprosila in razlog za zaprosilo;

(d)

zadevne zakone in druge predpise;

(e)

čim bolj natančne in celovite navedbe o blagu ali osebah, o katerih potekajo preiskave, ter

(f)

povzetek vseh pomembnih dejstev že opravljenih poizvedb.

(a)

lahko posegala v suverenost Nove Zelandije ali države članice Unije, katere pristojni organ je prejel zaprosilo za pomoč po tem sporazumu;

(b)

lahko negativno vplivala na javni red, varnost ali druge bistvene interese;

(c)

kršila poslovno skrivnost ali posegala v zakonite trgovinske interese ali

(d)

bila nezdružljiva z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi, med drugim na področju zaščite zasebnosti ali finančnih zadev in računov fizičnih oseb.

(a)

sprejme vse ukrepe, potrebne za carinsko sodelovanje in pomoč, v skladu s cilji tega sporazuma, zlasti z:

(b)

deluje kot pristojni organ za reševanje vseh težav v zvezi z izvajanjem naslova III;

(c)

je pooblaščen za sprejemanje odločitev za izvajanje tega sporazuma, tudi v zvezi s prenosom podatkov in skupno dogovorjenimi koristmi medsebojnega priznavanja tehnik obvladovanja tveganja, standardov tveganj, varnostnih ukrepov in programov trgovinskega partnerstva ter drugih ukrepov za olajševanje trgovine;

(d)

obravnava vsa vprašanja skupnega interesa v zvezi s carinskim sodelovanjem, vključno s prihodnjimi ukrepi in zanje potrebnimi viri, ter

(e)

sprejme svoj poslovnik.

20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/16

(1)

Svet je 30. avgusta 2017 sprejel Uredbo (EU) 2017/1509.

(2)

Demokratična ljudska republika Koreji (DLRK) še naprej izvaja svoje jedrske in balistične programe, s čimer krši svoje obveznosti, določene v več resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov. Te programe delno financira z nedovoljenimi prenosi sredstev in gospodarskih virov.

(3)

Na seznam oseb in subjektov v Prilogi XV k Uredbi (EU) 2017/1509 bi bilo treba dodati štiri osebe, ki so zagotovile prenos premoženja ali virov, ki bi lahko finančno prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.

(4)

Prilogo XV k Uredbi (EU) 2017/1509 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/18

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/22

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (2) med drugim določa postopkovna pravila iz člena 64(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) za lažjo določitev preferencialnega porekla blaga v Uniji.

(2)

Zadnji stavek člena 68(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 se trenutno nanaša na smiselno uporabo pododdelkov 2 do 9 oddelka 2 navedene uredbe, ki se nanašajo na pravila o poreklu za shemo splošnega sistema preferencialov (v nadaljnjem besedilu: GSP) Unije. Vendar so samo nekatere določbe navedenih pododdelkov pomembne v okviru registracije izvoznikov izven okvira sheme GSP Unije. Zato je potrebno te določbe natančneje opredeliti. Ker mora obveza Komisije, da tretjim državam, s katerimi ima Unija preferencialno ureditev, zagotovi naslove carinskih organov, ki so odgovorni za preverjanje dokumenta o poreklu, ki ga izpolni registrirani izvoznik, v vsakem primeru izhajati iz določb zadevne ureditve, to ne bi smelo več biti določeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447. Prehodna določba iz Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, ki začasno dovoljuje izvozniku, ki ni bil registriran, vendar je pooblaščeni izvoznik v Uniji, da izpolni dokument o poreklu, je zastarela in bi jo bilo treba odpraviti. Zaradi poenostavitve in usklajenosti preferencialnih ureditev bi morale biti majhne pošiljke, ki niso uvožene s trgovanjem, izvzete iz predložitve dokumentov o poreklu, če je taka izjema dovoljena, vendar ni neposredno določena v preferencialni ureditvi. Glede na to, da obstajajo drugi načini za identifikacijo izvoznika in da podpis v Uniji ne prispeva k pravnemu statusu dokumenta o poreklu, se od izvoznikov ne bi smelo zahtevati, da podpišejo tak dokument, če je to v preferencialni ureditvi dovoljeno, vendar neposredno ni določeno.

(3)

Pravila, določena v členu 69 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 glede nadomestnih dokazil o preferencialnem poreklu, izdanih ali sestavljenih izven okvira sheme GSP Unije, bi bilo treba za dokumente o poreklu uporabljati bolj na splošno. Poleg tega bi bilo treba pojasniti obliko, v kateri se lahko izda ali sestavi nadomestni dokument o poreklu.

(4)

Določiti bi bilo treba pravila za lažjo določitev preferencialnega porekla oplemenitenih izdelkov v Uniji, pridobljenih iz blaga s preferencialnim poreklom. Ker je namen navedenih pravil preprečitev škodljivih in nenamernih posledic, ki bi jih lahko utrpeli zadevni gospodarski subjekti zaradi tega, ker je bil v zakoniku postopek predelave pod carinskim nadzorom združen s postopkom aktivnega oplemenitenja, bi se morala uporabljati retroaktivno od datuma uporabe zakonika.

(5)

Člen 80(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi moral vključevati sklicevanje na novo Prilogo 22-06A, ki vsebuje obrazec zahtevka, ki ga bodo uporabili izvozniki držav članic za registracijo v sistemu REX, Priloga 22-06 pa je tako rezervirana za registracijo izvoznikov v državah, upravičenih do GSP. Zato je treba to novo prilogo 22-06A vstaviti v Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2447, Prilogo 22-06 k navedeni uredbi pa bi bilo treba ustrezno spremeniti. Tudi člene 82, 83 in 86 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo treba spremeniti kot posledico uvedbe nove Priloge 22-06A. Glede na to, da obstajajo drugi načini za identifikacijo izvoznika in da podpis v Uniji ne prispeva k pravnemu statusu dokumenta o poreklu, se od izvoznikov ne bi smelo zahtevati, da podpišejo navedbo o poreklu iz člena 92 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Odstavki 1, 2 in 3 navedenega člena se smiselno uporabljajo za navedbe o poreklu, ki jih sestavljajo izvozniki v Uniji, ne le za namen bilateralne kumulacije iz člena 53 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (3), ampak tudi za prijavljanje porekla blaga, ki se izvaža v državo, upravičeno do shem GSP Norveške, Švice ali Turčije za namen kumulacije z materiali po poreklu iz Unije. Člen 92 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Prilogo 22-07 k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447 bi bilo treba spremeniti, da se določi oznako, ki jo navede izvoznik, ko se navedba o poreklu nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille. S spremembo navedene priloge bi bilo treba določiti tudi, da mora izvoznik poreklo označiti z oznako „EU“, kadar se navedba o poreklu nanaša na izdelke s poreklom iz Unije.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 3510/80 (4) je postala zastarela, glede na to, da so bile določbe, določene v tej uredbi, nadomeščene z določbami, ki so zdaj določene v Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 in Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447. Zato bi jo bilo treba zaradi pravne varnosti in preglednosti razveljaviti.

(8)

Uredba Komisije (ES) št. 209/2005 (5) dodeljuje odstopanja od obveznosti, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 1541/98 (6), da se predložijo dokazila o poreklu za tekstilne izdelke iz oddelka XI kombinirane nomenklature. Uredba (EU) št. 955/2011 Evropskega parlamenta in Sveta je nadomestila Uredbo (ES) št. 1541/98 (7). Zato je Uredba (ES) št. 209/2005 zastarela in bi jo bilo treba razveljaviti zaradi pravne varnosti in preglednosti.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

člen 68 se spremeni:

(2)

člen 69 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 69

Nadomestni dokumenti o poreklu, izdani ali sestavljeni izven okvira sheme GSP Unije

(člen 64(1) zakonika)

1.   Če izdelki s poreklom, ki jih zajema dokument o poreklu, izdan ali sestavljen predhodno za namene preferencialnega tarifnega ukrepa iz člena 56(2)(d) ali (e) zakonika, razen sheme GSP Unije, še niso bili sproščeni v prosti promet in so dani pod nadzor carinskega urada v Uniji, je mogoče prvotni dokument o poreklu nadomestiti z enim ali več nadomestnih dokumentov o poreklu za namen pošiljanja vseh ali nekaterih od teh izdelkov drugam znotraj Unije.

2.   Nadomestni dokument o poreklu iz odstavka 1 se lahko izda za ali ga lahko sestavi kateri koli od navedenih subjektov, in sicer v isti obliki kot je bil izdan ali sestavljen prvotni dokument o poreklu blaga ali v obliki nadomestne navedbe o poreklu, sestavljene smiselno v skladu s členom 101 in Prilogo 22-20:

Če v skladu s prvim pododstavkom nadomestitev prvotnega dokumenta o poreklu ni možna, carinski urad, ki ima nadzor nad blagom, lahko izda nadomestni dokument o poreklu iz odstavka 1 v obliki potrdila o gibanju blaga EUR.1.

3.   Če je nadomestni dokument o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1, se zaznamek carinskega urada, ki je izdal nadomestno potrdilo o gibanju blaga EUR.1 navede v polju 11 potrdila. Navedbe v polju 4 potrdila glede države porekla so enake navedbam v prvotnem dokumentu o poreklu. V polje 12 se podpiše prepošiljatelj. Prepošiljatelj, ki v dobri veri podpiše polje 12, ne odgovarja za točnost navedb v prvotnem dokumentu o poreklu.

Carinski urad, od katerega se zahteva, da izda nadomestno potrdilo o gibanju EUR.1, na prvotni dokument o poreklu ali na njegov dodatek vpiše maso, število, naravo izdelkov, ki jih pošlje naprej, in njihovo namembno državo ter na njem navede zaporedne številke ustreznega nadomestnega potrdila ali nadomestnih potrdil. Prvotni dokument o poreklu hrani najmanj tri leta.“;

(3)

vstavi se naslednji člen 69a:

„Člen 69a

Preferencialno poreklo oplemenitenih izdelkov, pridobljenih iz blaga s statusom preferencialnega porekla

(člen 64(1) zakonika)

1.   Če je neunijsko blago s statusom preferencialnega porekla v okviru preferencialne ureditve med Unijo in tretjimi državami dano v postopek aktivnega oplemenitenja, se za iz njega pridobljene oplemenitene izdelke, sproščene v prosti promet, šteje, da imajo enak status preferencialnega porekla kot navedeno blago.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja v naslednjih primerih:

3.   Kadar se uporablja odstavek 1, se za dokument o poreklu, izdan ali sestavljen za blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, šteje, da je dokument o poreklu, izdan ali sestavljen za oplemenitene izdelke.“;

(4)

odstavek 2 člena 80 nadomesti z naslednjim:

„2.   Pristojni organi upravičenih držav ob prejemu popolnega zahtevka iz Priloge 22-06 izvozniku nemudoma dodelijo številko registriranega izvoznika ter v sistem REX vnesejo številko registriranega izvoznika, podatke o registraciji in datum, od katerega je registracija veljavna v skladu s členom 86(4).

Carinski organi držav članic ob prejemu popolnega zahtevka iz Priloge 22-06A izvozniku ali, kadar je to potrebno, prepošiljatelju blaga nemudoma dodelijo številko registriranega izvoznika ter v sistem REX vnesejo številko registriranega izvoznika, podatke o registraciji in datum, od katerega je registracija veljavna v skladu s členom 86(4).

Pristojni organi upravičene države ali carinski organi države članice izvozniku ali, če je to primerno, prepošiljatelju blaga sporočijo številko registriranega izvoznika, dodeljeno temu izvozniku ali prepošiljatelju blaga, in datum, od katerega je registracija veljavna.“;

(5)

člen 82 se spremeni:

(6)

člen 83 se spremeni:

(7)

v členu 86(2) se besedilo „Priloge 22-06“ nadomesti z besedilom „Priloge 22-06A“;

(8)

člen 92 se spremeni:

(9)

Priloga 22-06 se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

(10)

za Prilogo 22-06 se vstavi nova Priloga 22-06A, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi;

(11)

V Prilogi 22-07 se opomba 5 nadomesti z naslednjim:

20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/33

(1)

Znanstvena merila za ugotavljanje, ali imajo aktivne snovi, varovala in sinergisti lastnosti endokrinih motilcev, bi bilo treba določiti ob upoštevanju ciljev Uredbe (ES) št. 1107/2009, ki sta zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja, in sicer zlasti zagotoviti, da snovi ali sredstva, dani na trg, nimajo nobenega škodljivega učinka na zdravje ljudi ali živali ali nobenega nesprejemljivega učinka na okolje, in izboljšati delovanje notranjega trga ob hkratnem izboljšanju kmetijske proizvodnje.

(2)

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2002 v okviru mednarodnega programa za kemijsko varnost predlagala opredelitev endokrinih motilcev (2), leta 2009 pa opredelitev škodljivih učinkov (3). O navedenih opredelitvah so znanstveniki do zdaj dosegli široko soglasje. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v znanstvenem mnenju o endokrinih motilcih, sprejetem 28. februarja 2013 (4), podprla navedeni opredelitvi (v nadaljnjem besedilu: znanstveno mnenje Agencije). Tudi Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov ju podpira (5). Zato je primerno kot podlago za merila za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev uporabiti opredelitvi SZO.

(3)

Pri izvedbi navedenih meril bi bilo treba upoštevati težo dokazov, zlasti pristop iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o teži dokazov. Upoštevati bi bilo treba tudi predhodne izkušnje z navodili OECD za standardizirane preskusne smernice za ocenjevanje kemikalij glede lastnosti endokrinih motilcev (7). Poleg tega bi moralo izvajanje meril temeljiti na vseh ustreznih znanstvenih dokazih, tudi študijah, predloženih v skladu s trenutnimi regulativnimi zahtevami po podatkih iz Uredbe (ES) št. 1107/2009. Te študije večinoma temeljijo na mednarodno sprejetih študijskih protokolih.

(4)

Ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev v zvezi z zdravjem ljudi bi moralo temeljiti na dokazih, pridobljenih pri ljudeh in/ali živalih, tako da se omogoči opredelitev tako znanih kot domnevnih endokrinih motilcev.

(5)

Ker posebna znanstvena merila, določena s to uredbo, odražajo trenutno znanstveno in tehnično znanje ter se bodo uporabljala namesto meril, trenutno določenih v točki 3.6.5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, bi jih bilo treba določiti v navedeni prilogi.

(6)

Da bi se upoštevalo trenutno znanstveno in tehnično znanje, bi bilo treba določiti tudi posebna znanstvena merila za opredelitev aktivnih snovi, varoval ali sinergistov z lastnostmi endokrinih motilcev, ki lahko škodljivo učinkujejo na neciljne organizme. Zato bi bilo treba spremeniti točko 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 in uvesti ta posebna merila.

(7)

Komisija bi glede na cilje Uredbe (ES) št. 1107/2009 morala oceniti izkušnje, pridobljene pri uporabi znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev, uvedenih s to uredbo.

(8)

Merila za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev odražajo trenutno znanstveno in tehnično znanje ter omogočajo natančnejšo opredelitev aktivnih snovi z lastnostmi endokrinih motilcev. Nova merila bi zato bilo treba začeti uporabljati čim prej, ob upoštevanju časa, ki ga države članice in Agencija potrebujejo, da se pripravijo na uporabo navedenih meril. Zato bi bilo treba navedena merila začeti uporabljati od 20. oktobra 2018, razen kadar zadevni odbor do 20. oktobra 2018 glasuje o osnutku uredbe. Komisija bo preučila posledice za vsak nedokončan postopek odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in po potrebi sprejela ustrezne ukrepe ob ustreznem spoštovanju pravic vlagateljev. To lahko vključuje zahtevo za dodatne informacije vlagatelja in/ali dodatno znanstveno mnenje države članice poročevalke in Agencije.

(9)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/37

(1)

V skladu s členom 97(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija preučila vlogo za registracijo imena „Dons“ kot zaščitene označbe porekla (ZOP), ki jo je poslala Danska, in jo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Po elektronski pošti so prispeli ugovori italijanskega ministrstva za kmetijstvo ter združenj „Confederazione Nazionale dei Consorzi Volontari per la Tutela delle Denominazioni dei Vini Italiani“ (FEDERDOC) in „L'Alleanza delle Cooperative Italiane-Agroalimentare“ v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in členom 14 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 (3)4. februarja 2016, 5. februarja 2016 in 8. februarja 2016. Komisija je menila, da so vsi trije ugovori dopustni v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 607/2009.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 24. maja 2016 te ugovore poslala danskim organom in jih pozvala, da svoje zadevne pripombe predložijo v dveh mesecih v skladu s členom 16(1) Uredbe (ES) št. 607/2009. Danska je svoje pripombe poslala v zahtevanem roku, 4. julija 2016.

(4)

Kot je določeno v členu 16(1) Uredbe (ES) št. 607/2009, je Komisija pripombe danskih organov posredovala v dopisih z dne 12. januarja 2017 trem vložnikom ugovorov in jim dala na voljo dva meseca časa za morebitne pripombe. Komisija je v odgovor prejela še eno sporočilo italijanskega ministrstva za kmetijstvo 10. marca 2017, v katerem je to ponovilo svoj ugovor.

(5)

V skladu s členom 16(3) Uredbe (ES) št. 607/2009 bi morala Komisija sprejeti odločitev na podlagi razpoložljivih dokazov.

(6)

Vsi trije vložniki ugovorov trdijo, da se nekatere sorte vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo vina „Dons“, namreč „cabernet cortis“, „orion“, „regent“, „rondo“ in „solaris“, in ki se štejejo za križance, pridobljene s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis, ne bi smele uporabljati pri proizvodnji zaščitene označbe porekla v skladu s členom 93(1)(a)(iv) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Trdijo tudi, da se sorta, pridobljena s križanjem med vrstami, v nobenem primeru ne more šteti za sorto, ki spada v vrsto Vitis vinifera. Po mnenju italijanskega ministrstva za kmetijstvo in FEDERDOC se s pregledom genoma v kateri koli državi Evropske unije lahko ugotovi, ali sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali pa je križanec z drugo vrsto rodu Vitis.

(7)

Italijansko ministrstvo za kmetijstvo poleg tega trdi, da je sklicevanje na človeške dejavnike nezadostno, kot tudi vzročna povezava med naravnimi in človeškimi dejavniki ter informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda, ki se lahko pripišejo geografskemu območju. Poleg tega ta vložnik ugovora trdi, da trditev o tem, da se kislost proizvoda lahko pripiše „izboru razmeroma odpornih sort“, nima nikakršne tehnične in znanstvene podlage, glede na to, da je izbor sort dolgotrajen proces, ki se ne more nanašati na sorte križancev med vrstami.

(8)

Nazadnje italijansko ministrstvo za kmetijstvo meni, da je odvečno navajati zahteve o označevanju sort vinske trte in letu trgatve, ker so take zahteve navedene v členih 61 in 62 Uredbe (ES) št. 607/2009.

(9)

Komisija je ocenila argumente in dokaze, ki so jih zagotovili vložniki ugovorov in vlagatelj, ter sklenila, da bi bilo treba ime „Dons“ registrirati kot zaščiteno označbo porekla iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

(10)

V zvezi s trditvami, da proizvod ni pridobljen iz sort vinske trte, ki spadajo v vrsto Vitis vinifera, je bilo upoštevanih več elementov. Prvič, na ravni EU ni usklajene razvrstitve sorte vinske trte, ki spada v vrsto Vitis vinifera. Poleg tega trenutno ni na voljo referenčni seznam ali znanstveni dokument katerega koli uradnega pristojnega organa, kot je Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV), ki bi omogočil nesporno kategorizacijo vrste Vitis vinifera ali križanca med vrsto Vitis vinifera in drugimi vrstami rodu Vitis ali razlikovanje med njima. Na podlagi navedenega bi bilo treba vprašanje znanstvene opredelitve obravnavati predvsem v predhodni nacionalni oceni, ki jo opravijo države članice v skladu s členom 96 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Danska se opira na nemško razvrstitev, po kateri je vseh pet zadevnih sort vinske trte razvrščenih kot sorte, ki spadajo v vrsto Vitis vinifera. Drugič, v skladu s členom 16(3) Uredbe (ES) št. 607/2009 v zvezi s preučitvijo ugovora Komisija sprejme vsako odločitev za zavrnitev ali registracijo označbe porekla na podlagi razpoložljivih dokazov. V obravnavani zadevi vložniki ugovorov niso predložili kakršnih koli trdnih znanstvenih dokazov ali podatkov, ki bi dokazovali, da se proizvod ne pridobiva iz sort vinske trte, ki spadajo v vrsto Vitis vinifera. Nazadnje, Komisija ugotavlja, da več drugih držav članic uporablja zadevne sorte vinske trte pri proizvodnji svojih vin z zaščiteno označba porekla.

(11)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov ni mogoče sklepati, da se proizvod z imenom „Dons“ pridobiva iz sort vinske trte, ki ne spadajo v vrsto Vitis vinifera. Zato je treba ugovore, ki temeljijo na teh razlogih, zavrniti.

(12)

Kar zadeva domnevno manjkajoče informacije o povezavi, Komisija ugotavlja, da je bil opis zadevnih naravnih dejavnikov, prisotnih v geografskem okolju, predložen, kakor tudi njihova povezava s posebno kakovostjo in značilnostmi proizvoda, kar se odraža zlasti v višji vsebnosti mlečne kisline proizvoda, to pa ga ločuje od klasičnih penečih vin. Zato je treba skleniti, da so bili vključeni vsi potrebni elementi povezave v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 607/2009. Kar zadeva človeške dejavnike, se za kislost proizvoda šteje, da jo je mogoče pripisati izboru razmeroma odpornih sort v skladu s členom 93(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(13)

Kar zadeva trditve, da je odvečno navajati zahteve, ki so določene z Uredbo, ker deli zahtev presegajo pravo Unije, se zdi njihova vključitev primerna zaradi jasnosti in pravilnega razumevanja zahtev potencialno upravičenih proizvajalcev.

(14)

Komisija zaradi zgoraj navedenega in v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 meni, da vloga izpolnjuje pogoje iz navedene uredbe in da bi bilo treba ime „Dons“ zaščititi ter vnesti v register iz člena 104 navedene uredbe.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

20.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 101/40

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1796/1999 (2) uvedel protidampinško dajatev na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine. Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „prvotni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 1796/1999, pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „prvotna preiskava“.

(2)

Nato je bilo ugotovljeno, da se je izogibanje prvotnim ukrepom, ki zadevajo uvoz iz Ukrajine in LRK, po preiskavah v skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (3) odvijalo prek Moldavije oziroma Maroka. Zato je Svet z Uredbo (ES) št. 760/2004 (4) razširil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine, tudi na uvoz enakih izdelkov, poslanih iz Moldavije. Podobno je bila protidampinška dajatev, uvedena na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK, z Uredbo Sveta (ES) št. 1886/2004 (5) razširjena na uvoz enakih izdelkov, poslanih iz Maroka.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1858/2005 (6) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 ohranil prvotne ukrepe, uvedene na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK, Indije, Južne Afrike in Ukrajine. Ukrepi, ki so se uporabljali za uvoz s poreklom iz Mehike, so se iztekli 18. avgusta 2004 (7). Ker sta Madžarska in Poljska 1. maja 2004 postali članici Evropske unije, so se ukrepi na ta datum končali.

(4)

Svet je maja 2010 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 400/2010 (8) razširil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 1858/2005, na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Republike Koreje, ne glede na to, ali je njihovo poreklo deklarirano v Republiki Koreji ali ne, in sicer na podlagi preiskave proti izogibanju, v skladu s členom 13 osnovne uredbe. Nekaterim korejskim proizvajalcem izvoznikom so bila odobrena izvzetja iz razširjene dajatve, saj zanje ni bilo ugotovljeno, da bi se izogibali dokončnim protidampinškim dajatvam.

(5)

Ukrepi, ki so se uporabljali za uvoz s poreklom iz Indije, so prenehali veljati 17. novembra 2010 (9).

(6)

Svet je januarja 2012 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 102/2012 (10) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (11) ohranil protidampinško dajatev za LRK, kakor je bila razširjena na Maroko in Republiko Korejo, ter za Ukrajino, kakor je bila razširjena na Moldavijo. Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „veljavni ukrepi“, preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, zaključena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 102/2012, pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa“.

(7)

Svet je z isto uredbo tudi zaključil postopek v zvezi z Južno Afriko. Ukrepi, ki so se uporabljali za uvoz s poreklom iz Južne Afrike, so prenehali veljati 9. februarja 2012.

(8)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (12) je Komisija prejela zahtevek za pregled na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe („zahtevek za pregled“).

(9)

Zahtevek za pregled je 7. novembra 2016 vložil Povezovalni odbor industrije žičnatih vrvi Evropske unije („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje jeklenih vrvi in kablov v Uniji. Razlog za zahtevek je bil domneva, da bi iztek veljavnosti ukrepov v zvezi z LRK verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije. Vložnik ni zagotovil dovolj dokazov, da bi iztek veljavnih ukrepov proti Ukrajini verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode.

(10)

Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom iz člena 15(1) osnovne uredbe ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 8. februarja 2017 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (13) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(11)

Ker ni bilo ustrezno utemeljenega zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine, je Komisija sporočila, da se bo protidampinški ukrep v zvezi z Ukrajino iztekel. Zato se je protidampinška dajatev, uvedena na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine, iztekla 10. februarja 2017 (14).

(12)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2013 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom, tj. do 31. decembra 2016 („obravnavano obdobje“).

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike/uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe LRK.

(14)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Imele so tudi možnost, da pisno zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(16)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je 21 znanih proizvajalcev izvoznikov iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Zahtevane informacije so vključevale obseg proizvodnje in proizvodno zmogljivost. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK pri Evropski uniji, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(18)

Pripravljenost za sodelovanje je izrazila le ena skupina proizvajalcev izvoznikov. Sicer je predstavljala 100 % vsega izvoza jeklenih vrvi in kablov iz LRK v Unijo, vendar je pomenila manj kot 2 % celotne kitajske proizvodnje jeklenih vrvi in kablov. Ker je bila pripravljena sodelovati le ena skupina proizvajalcev izvoznikov, vzorčenje ni bilo potrebno.

(19)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17 osnovne uredbe je bil vzorec izbran na podlagi obsega prodaje podobnega izdelka. V vzorec je bilo vključenih šest proizvajalcev Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so v OPP predstavljali 50,5 % celotne proizvodnje industrije Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Do izteka roka pripomb ni prejela, zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec se je štel za reprezentativen za industrijo Unije.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike ali predstavnike, ki delujejo v njihovem imenu, pozvala, naj sodelujejo v tej preiskavi. Pozvala jih je, naj se ji javijo in pri tem zagotovijo informacije o svojih družbah, zahtevane v Prilogi II k obvestilu o začetku.

(21)

Poleg tega je Komisija v začetni fazi stopila v stik s 44 uvozniki, opredeljenimi v zahtevku za pregled, in jih pozvala, naj pojasnijo svojo dejavnost in izpolnijo navedeno prilogo.

(22)

Odzvalo se je le sedem uvoznikov, a jih glede na njihove odgovore v OPP šest ni uvažalo jeklenih vrvi in kablov. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(23)

Komisija je vprašalnike poslala sodelujoči skupini proizvajalcev izvoznikov, ki so se odzvali na obrazec za vzorčenje, šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, enemu uvozniku, desetim uporabnikom, ki so se javili po začetku preiskave, in 50 znanim proizvajalcem v možnih tretjih državah s tržnim gospodarstvom (Kanada, Indija, Japonska, Malezija, Mehika, Rusija, Južna Afrika, Južna Koreja, Švica, Tajska, Turčija, Ukrajina in Združene države Amerike („ZDA“)).

(24)

Izpolnjene vprašalnike so poslali skupina proizvajalcev izvoznikov in pet proizvajalcev Unije. Uvoznik in uporabniki izpolnjenega vprašalnika niso vrnili.

(25)

Izpolnjena vprašalnika sta poslala še proizvajalca iz dveh tretjih držav s tržnim gospodarstvom, in sicer eden iz Turčije in eden iz ZDA.

(26)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(27)

Izdelek, ki se pregleduje, so jeklene vrvi in kabli, vključno zaprti, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjo dimenzijo prečnega prereza več kot 3 mm, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („jeklene vrvi in kabli“ ali „izdelek, ki se pregleduje“), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7312 10 81, ex 7312 10 83, ex 7312 10 85, ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98.

(28)

Jeklene vrvi in kabli, proizvedeni v LRK in izvoženi v Unijo, jeklene vrvi in kabli, proizvedeni in prodani na domačem trgu tretje države s tržnim gospodarstvom – ZDA, ter jeklene vrvi in kabli, ki jih v Uniji proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, se enako uporabljajo ter imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(29)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(30)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(31)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je v tej preiskavi sodelovala le ena skupina proizvajalcev izvoznikov, ki pomenijo manj kot 2 % celotne proizvodnje jeklenih vrvi in kablov v LRK. Zadevna skupina je sestavljena iz sedmih povezanih družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo jeklenih vrvi in kablov. Ker je v OPP predstavljala 100 % izvoza jeklenih vrvi in kablov iz LRK v Unijo, je Komisija menila, da ima dovolj informacij za oceno izvozne cene in stopnje dampinga v OPP (oddelek 3.2).

(32)

Vendar je bilo ugotovljeno, da so podatki, ki jih je predložila edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov v zvezi z izvozom v druge tretje države, pomanjkljivi: štiri družbe, povezane s skupino in udeležene pri proizvodnji in prodaji jeklenih vrvi in kablov, v nasprotju z zahtevo niso zagotovile ločenih izpolnjenih vprašalnikov. Ker niso odgovorile, kot je bilo zahtevano, niso predložile nobenih informacij o svojem izvozu v druge tretje države. Poleg tega ena povezana družba iz skupine, ki je sicer predložila izpolnjen vprašalnik, ni sporočila svojega izvoza v druge tretje države po vrsti izdelka na transakcijo.

(33)

Zato je Komisija edino sodelujočo skupino proizvajalcev izvoznikov obvestila, da namerava v zvezi z izvozom v tretje države uporabiti člen 18 osnovne uredbe, ter ji dala možnost predložitve pripomb v skladu s členom 18(4) zadevne uredbe.

(34)

Sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov v pripombah ni zanikala, da ni predložila izpolnjenih vprašalnikov za svoje štiri povezane družbe. Je pa navedla, da je zahteva po informacijah o izvozu v tretje države po kontrolni številki izdelka („PCN“) na transakcijo nerazumna. Navedene trditve ni mogoče sprejeti. Zahtevane informacije so se štele za nujne, saj je za napoved prihodnje politike proizvajalcev v LRK ob morebitnem izteku ukrepa pomembno natančno in popolno poznati njihovo sedanjo politiko pri izvozu jeklenih vrvi in kablov v druge tretje države. Kadar se kot v tem primeru neka stran ne potrudi po najboljših močeh in ne zagotovi vseh zahtevanih podatkov, temveč le delne podatke, ki poleg tega niso dovolj podrobni in jih ni mogoče preveriti, takih delnih informacij ni mogoče šteti za dovolj točne in popolne, da bi Komisiji omogočili ustrezno oceno ob celovitem poznavanju politike kitajskih proizvajalcev pri izvozu jeklenih vrvi in kablov v druge tretje države.

(35)

Ugotovitve iz oddelka 3.3.2 zato temeljijo na dostopnih dejstvih. V ta namen so bili za celovito sliko o protidampinških ukrepih, vzpostavljenih na drugih pomembnih trgih tretjih držav za jeklene vrvi in kable, uporabljeni informacije, ki jih je predložila edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov, razen o prodaji v tretje države, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, pripombe vložnikov, informacije iz kitajskih statističnih podatkov o izvozu (15) („kitajska podatkovna baza“), informacije Svetovne banke in druge javno dostopne informacije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68.

(36)

Damping v OPP za izvoz iz LRK je bil ugotovljen na podlagi informacij, ki jih je zagotovila edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov, ki je predstavljala celoten izvoz jeklenih vrvi in kablov iz LRK v Unijo v OPP (glej uvodno izjavo 18).

(37)

V prvotni preiskavi ni bila nobenemu od kitajskih proizvajalcev izvoznikov odobrena tržnogospodarska obravnava. V skladu s členom 2(7)(a) in (b) osnovne uredbe se zato normalna vrednost za vse proizvajalce izvoznike določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom.

(38)

V obvestilu o začetku je Komisija kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom predvidela Turčijo. V obvestilu o začetku je navedeno tudi, da se podobni izdelek morda proizvaja tudi v drugih tretjih državah s tržnim gospodarstvom, kot so Tajska, Vietnam in Malezija. Komisija je povabila vse zainteresirane strani, naj predložijo pripombe glede izbire tretje države s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti v zvezi z LRK. V roku, določenem v obvestilu o začetku, pripomb ni prejela.

(39)

Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija preverila, ali se v navedenih tretjih državah s tržnim gospodarstvom, v katerih naj bi se podobni izdelek proizvajal, ta tudi dejansko proizvaja in prodaja. Poleg tega je na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in razpoložljivih statističnih informacij (Eurostat) opredelila še druge možne tretje države s tržnim gospodarstvom: Indijo, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Malezijo, Mehiko, Rusijo, Švico, Tajsko, Ukrajino in ZDA. Komisija je v navedenih državah opredelila 50 možnih proizvajalcev, stopila v stik z njimi in jih pozvala, naj predložijo potrebne informacije.

(40)

Vendar sta se odzvala le en proizvajalec iz Turčije in eden iz ZDA ter predložila zahtevane informacije.

(41)

Skupaj je bilo v ZDA 15 možnih proizvajalcev podobnega izdelka. Ugotovljeno je bilo tudi, da je trg ZDA odprt trg, za katerega je bil v OPP značilen znaten uvoz in izvoz jeklenih vrvi in kablov. V ZDA za njihov uvoz niso veljale uvozne dajatve ali protidampinške/izravnalne dajatve. Obseg proizvodnje sodelujočega proizvajalca v ZDA je bil v primerjavi z ocenjeno celotno proizvodnjo v ZDA precejšen (pomenil je približno [od 15 % do 25 %] celotne ocenjene domače proizvodnje ZDA).

(42)

Zato se je štelo, da so ZDA odprt in velik trg, na katerem si konkurirajo številni domači proizvajalci in uvoz. Ugotovljeno je bilo, da je stopnja konkurenčnosti v ZDA višja kot v Turčiji. Poleg tega so bili podatki, ki jih je predložil turški proizvajalec, večinoma pomanjkljivi, manjkali so tudi bistveni elementi za določitev normalne vrednosti, proizvajalec iz ZDA pa je predložil dovolj kakovostne podatke za določitev zanesljive normalne vrednosti. Zato je Komisija kot ustrezno tretjo državo s tržnim gospodarstvom izbrala ZDA.

(43)

Vsem zainteresiranim stranem je bilo omogočeno predložiti pripombe o primernosti izbire ZDA kot tretje države s tržnim gospodarstvom. V roku ni bila prejeta nobena pripomba.

(44)

Zato je Komisija za ta pregled kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom izbrala ZDA.

(45)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg prodaje proizvajalca podobnega izdelka iz tretje države s tržnim gospodarstvom na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen. Ugotovljeno je bilo, da se je podobni izdelek sodelujočega proizvajalca iz ZDA na domačem trgu prodajal v reprezentativnih količinah v primerjavi z izdelkom, ki se pregleduje, ki ga je v Unijo izvažal kitajski proizvajalec izvoznik.

(46)

Komisija je nato proučila, ali se lahko zadevna prodaja obravnava kot običajni potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je opravila tako, da je ugotovila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, če je bila cena na enoto enaka ali višja od stroškov proizvodnje proizvajalca iz ZDA v obdobju preiskave.

(47)

Komisija je opredelila tiste vrste izdelka, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje na domačem trgu nad stroški in je bila tehtana povprečna prodajna cena zadevne vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto. V zadevnih primerih je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste izdelka, ne glede na to, ali je bila vsa zadevna prodaja dobičkonosna ali ne. To je veljalo za približno 50 % vrst izdelka, izvoženih v Unijo.

(48)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali manj, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki se je izračunala kot tehtana povprečna cena izključno dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste v obdobju preiskave. To je veljalo za približno 50 % vrst izdelka, izvoženih v EU.

(49)

Zato je bila za vse vrste izdelka normalna vrednost določena na podlagi domačih prodajnih cen.

(50)

Normalna vrednost je bila določena na podlagi prodajnih cen jeklenih vrvi in kablov sodelujočega proizvajalca v ZDA v skladu s členom 2(7)(a) in (b) ter členom od 2(1) do 2(6) osnovne uredbe.

(51)

Izvozna cena je temeljila na informacijah, ki jih je predložila sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov iz LRK v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo prvi neodvisni stranki v Uniji, ki je nepovezan uvoznik.

(52)

Ker ni bilo ujemanja na ravni celotne PCN med vrstami izdelka, ki jih je izvažala skupina sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in domačo prodajo v tretji državi s tržnim gospodarstvom, je bila normalna vrednost določena na podlagi domače cene najbolj podobne vrste izdelka v tretji državi s tržnim gospodarstvom. Da bi se upoštevale razlike med vrstami izdelka, so se pri določitvi normalne vrednosti upoštevale lastnosti vrste izdelka, kot so opredeljene s PCN: kategorija izdelka, lastnosti žice, vrsta vrvi, zunanji premer in natezna trdnost. Prilagoditve so bile izvedene v razponu [od 5 % do 15 %], da bi se upoštevale razlike med vrstami izdelka v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe.

(53)

Za izvoz iz LRK velja delno vračljivi davek na dodano vrednost (DDV) pri izvozu, v ZDA pa so vračljivi vsi davki, ki se nanašajo na domačo prodajo. Zato je Komisija izvedla prilagoditev na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe za razliko v davku na dodano vrednost (DDV) med izvozom iz LRK v Unijo (pri katerem se ob izvozu obračuna 17-odstotni DDV, nato pa se ga 5 % vrne), da bi zagotovila pošteno primerjavo in ravnala v skladu z ustaljeno sodno prakso (16).

(54)

Na podlagi člena 2(10)(e) in (f) osnovne uredbe je bila prilagojena tudi normalna vrednost, da bi se upoštevale razlike v stroških pakiranja (manj kot 2 %) in domačem prevozu (v razponu od 2 % do 10 %. Na podlagi člena 2(10)(e) osnovne uredbe je bila prilagojena tudi izvozna cena, da bi se upoštevali stroški manipuliranja in natovarjanja (manj kot 1 %), domačega prevoza v LRK (v razponu [od 1 % do 5 %], čezmorskega prevoza (v razponu od 1 % do 5 %) in zavarovanja (manj kot 1 %). Na podlagi člena 2(10)(g) in (k) osnovne uredbe so se od izvozne cene odšteli še stroški kredita (manj kot 1 %) in bančni stroški (manj kot 1 %).

(55)

Ne nazadnje, izvoz v Unijo se je izvajal prek povezanih prodajnih podjetij v Kitajski. Komisija ni proučila, ali bi bila za tako prodajo potrebna prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe. Razlog za to je, da namen pregleda zaradi izteka ukrepa ni določiti natančnih stopenj dampinga, temveč je ugotoviti, ali se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom damping nadaljeval.

(56)

Komisija je za vsako vrsto izdelka primerjala normalno vrednost in izvozne cene, kakor so bile izračunane v uvodnih izjavah od 45 do 51, da bi zagotovila primerljivost cen. Kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka v tretji državi s tržnim gospodarstvom primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje.

(57)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot delež cene CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) meja Unije brez plačane dajatve, znašalo 16,7 %.

(58)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom analizirala, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Analizirala je naslednje elemente: proizvodnjo, proizvodno in prosto zmogljivost v LRK, izvozno politiko Kitajske v drugih tretjih državah, prakse izogibanja in privlačnost trga Unije.

(59)

Edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov je predstavljala manj kot 3 % celotne proizvodne zmogljivosti in manj kot 2 % celotne proizvodnje jeklenih vrvi in kablov v LRK. Ker ni sodeloval noben drug kitajski proizvajalec jeklenih vrvi in kablov, je presoja verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga za oceno razvoja uvoza ob morebitni razveljavitvi ukrepov temeljila na informacijah, ki jih je Komisija imela na voljo, tj. informacijah edine sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov, zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, informacijah iz kitajske podatkovne baze, informacijah Svetovne banke ter drugih javno dostopnih informacijah, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 68, da bi Komisija dobila celotno sliko o protidampinških ukrepih, ki veljajo na drugih pomembnih trgih za jeklene vrvi in kable.

(60)

Ker Komisija ni imela na voljo drugih informacij, je ugotovitve utemeljila na zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, ki je vseboval študijo o analizi z naslovom „Razvoj ponudbe in povpraševanja v kitajskem sektorju jeklenih žičnatih vrvi v obdobju 2012–2016 in bližnji prihodnosti“ („študija“). Na podlagi navedenih informacij je bila v letu 2016 kitajska proizvodna zmogljivost za jeklene vrvi in kable ocenjena na 5,8 milijona ton na leto, dejanska proizvodnja je bila ocenjena na približno 4,0 milijona ton na leto, prosta zmogljivost v LRK pa je bila posledično ocenjena na približno 1,8 milijona ton, kar skupno potrošnjo jeklenih vrvi in kablov v Uniji v OPP presega za več kot desetkrat, kot je prikazano v uvodni izjavi 75.

(61)

Študija je pokazala, da je domača potrošnja v LRK znašala približno 3,8 milijona ton na leto. V preiskavi se ni pokazal noben element, ki bi lahko v bližnji prihodnosti nakazoval znatno povečanje domačega povpraševanja na Kitajskem. Enako velja za kitajski izvoz v druge tretje države, saj ni na voljo informacij, ki bi nakazovale znatno povečanje povpraševanja po jeklenih vrveh in kablih na svetovni ravni.

(62)

V zvezi z zahtevkom za pregled zaradi izteka ukrepa in zlasti študijo bi bilo treba opozoriti, da ni tam navedenih informacij izpodbijala nobena zainteresirana stran. Nadalje, kot je navedeno v uvodnih izjavah 17 in 18, se opominja tudi, da večina kitajskih proizvajalcev izvoznikov jeklenih vrvi in kablov ni zagotovila potrebnih informacij, kot je bilo zahtevano, ter da je sodelovala in v skladu z zahtevami zagotovila ustrezne informacije le edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov, ki pomeni manj kot 3 % celotne kitajske proizvodne zmogljivosti.

(63)

Ker ni drugih informacij, velja, da niti domače povpraševanje po jeklenih vrveh in kablih niti tovrstno povpraševanje na svetovni ravni ne bosta mogla absorbirati precejšnje proste zmogljivosti, ki je na voljo na Kitajskem.

(64)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 32 do 35, informacij, ki jih je predložila edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov, ni bilo mogoče uporabiti za ustrezno oceno izvozne politike kitajskih proizvajalcev izvoznikov do drugih tretjih držav. Zato je morala Komisija pri oceni izvozne politike v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabiti dostopna dejstva. V ta namen je tako kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa uporabila kitajsko podatkovno bazo (17).

(65)

Treba pa je opozoriti, da kitajska podatkovna baza zajema širši obseg izdelka od izdelka, ki se pregleduje, saj vključuje tudi vpredeno žico, vrvi in kable iz nerjavnega jekla ter jeklene vrvi in kable, pri katerih največji prečni prerez ne presega 3 mm. Zato na podlagi informacij iz kitajske podatkovne baze ni bilo mogoče izvesti smiselne analize količin, izvoženih na druge trge. Kljub temu pa je bilo mogoče kitajsko podatkovno bazo uporabiti za analizo cene. Analiza cene temelji na razumnih ocenah na podlagi podobnih značilnosti drugih izdelkov, ki so morda vključeni v analizo.

(66)

Komisija je na tej podlagi primerjala kitajske izvozne cene na petih glavnih izvoznih trgih Kitajske poleg Unije (to so Indija, Južna Koreja, Tajska, ZDA in Vietnam) in normalno vrednost, določeno v tretji državi s tržnim gospodarstvom, kot je opisano v uvodnih izjavah od 45 do 50, in ugotovila, da so v OPP stopnje dampinga znašale med 129 % in 314 %. Kitajski izvoz jeklenih vrvi in kablov na navedenih pet drugih trgov po ocenah znaša 40 % celotnega kitajskega izvoza jeklenih vrvi in kablov na svetovni ravni. Na isti podlagi je stopnja dampinga za prodajo v Unijo znašala 97 %.

(67)

Zato je verjetno, da je šlo v OPP pri izvozu jeklenih vrvi in kablov iz LRK v druge tretje države za damping po še višjih stopnjah kot pri izvozu v Unijo. Ker ni na voljo drugih informacij, je mogoče raven izvoznih cen za druge tretje države šteti za pokazatelj verjetne ravni cen za izvoz v Unijo v primeru razveljavitve ukrepov. Glede na nizke ravni cen za trge tretjih držav je bilo tudi ugotovljeno, da bi bilo mogoče izvozne cene za Unijo še precej znižati, zaradi česar bi se tudi povečal damping.

(68)

Kot je poleg tega razvidno iz javno dostopnih podatkov (18), protidampinški ukrepi za uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK veljajo tudi v Turčiji (19), Mehiki (20) in Braziliji (21). Pred kratkim je protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Kitajske začela Kolumbija (22), ki je decembra 2017 uvedla začasne protidampinške ukrepe v višini 15 %. To jasno kaže, da so kitajski proizvajalci izvozniki jeklene vrvi in kable po dampinških cenah izvažali tudi na druge trge. Kaže tudi na to, da kitajski izvoz jeklenih vrvi in kablov na te trge je ali še bo omejen ter da morajo kitajski proizvajalci izvozniki jeklenih vrvi in kablov najti druge trge za svojo prosto zmogljivost.

(69)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 66, je bilo na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljeno, da lahko kitajski proizvajalci izvozniki na trgu Unije dosežejo višje cene kot v drugih tretjih državah. Glede na kitajsko podatkovno bazo je v OPP povprečna izvozna cena FOB (franko ladja) za Unijo znašala 1 688 EUR/tono, za pet glavnih trgov tretjih držav pa v povprečju le 1 191 EUR/tono. Zato so bile kitajske izvozne cene za tretje države približno 30 % nižje od izvoznih cen za Unijo (brez upoštevanja protidampinških dajatev, ki se plačujejo na trgu Unije). To kaže, da je trg Unije privlačen, saj lahko kitajski proizvajalci izvozniki pri prodaji v Unijo ustvarijo večje dobičke kot pri prodaji na druge izvozne trge.

(70)

Stopnja dampinga, ugotovljena v OPP, znatna prosta zmogljivost, na voljo na Kitajskem, ugotovljena privlačnost trga Unije in izvozna politika v drugih tretjih državah kažejo, da bi razveljavitev ukrepov verjetno povzročila nadaljevanje dampinga in vstop velikih količin dampinškega izvoza na trg Unije. Zato se šteje, da v primeru izteka veljavnih protidampinških ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(71)

V Uniji je v OPP jeklene vrvi in kable proizvajalo več kot 22 proizvajalcev/skupin proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(72)

Celotna proizvodnja Unije v OPP je bila na podlagi zahtevka za pregled, dodatnih podatkov vložnika in izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije določena na 168 701 tono.

(73)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, je bil izbran vzorec, ki ga sestavlja šest proizvajalcev/skupin proizvajalcev. Komisija je prejela in preverila izpolnjene vprašalnike petih proizvajalcev Unije. Teh pet proizvajalcev je predstavljalo 43 % celotne proizvodnje Unije v OPP. Vzorec se je zato štel za dovolj reprezentativen za industrijo Unije.

(74)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in obsega uvoza iz tretjih držav v Unijo na podlagi podatkov, ki so jih države članice Komisiji predložile v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe („zbirka podatkov iz člena 14(6)“), in preverjenih podatkov sodelujoče kitajske skupine proizvajalcev izvoznikov.

(75)

V Preglednici 1 je prikazan razvoj potrošnje Unije v obravnavanem obdobju.

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(76)

Potrošnja Unije je bila v letih 2013 in 2014 stabilna, od leta 2014 do OPP pa se je zmanjšala za 6 %.

(77)

Komisija je obseg uvoza iz LRK določila na podlagi preverjenega izpolnjenega vprašalnika sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov in podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6) za obravnavano obdobje.

(78)

Na tej podlagi sta se uvoz v Unijo iz LRK in njegov tržni delež razvijala, kot je prikazano v nadaljevanju.

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

(79)

V obravnavanem obdobju se je obseg uvoza jeklenih vrvi in kablov iz LRK iz leta v leto spreminjal. Zmanjšanju za 34 % od leta 2013 do leta 2014 je sledilo povečanje za 80 % od leta 2014 do leta 2015 (23). V OPP se je nato obseg uvoza z 2 697 ton v letu 2013 zmanjšal na 2 005 ton. Skupno se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza zmanjšal za 26 %.

(80)

Pri tržnem deležu uvoza iz LRK je bil trend podoben. Skupno se je tržni delež uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal z 1,5 % na 1,2 %.

(81)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi preverjenega izpolnjenega vprašalnika sodelujoče kitajske skupine proizvajalcev izvoznikov in podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6) za obravnavano obdobje. Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 3

Povprečna cena uvoza iz LRK

(82)

V obravnavanem obdobju se je povprečna cena izdelka, uvoženega iz LRK, iz leta v leto spreminjala. Najprej so se cene leta 2014 znižale za 21 %. Leta 2015 so se zvišale in skoraj dosegle raven iz leta 2013, v OPP pa so se še dodatno zvišale. Skupno so se cene v obravnavanem obdobju zvišale za 45 %.

(83)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(84)

Rezultat primerjave je bil izražen kot delež povprečne tehtane cene industrije Unije v OPP. Neobstoj nelojalnega nižanja cen nakazuje učinkovitost ukrepov. Če bi ukrepi prenehali veljati in bi kitajski proizvajalci izvozniki jeklenih vrvi in kablov ohranili svoje izvozne cene na podobni ravni, bi bilo stopnjo nelojalnega nižanja mogoče izračunati tako, da se protidampinška dajatev odšteje od uvozne cene. Tako določena stopnja nelojalnega nižanja bi znašala 36,3 %. To se šteje kot razumna napoved možnih prihodnjih ravni izvoznih cen v Unijo, če bi ukrepi prenehali veljati.

(85)

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK prihaja predvsem iz Republike Koreje, Turčije, Tajske, Rusije in Malezije.

(86)

Obseg uvoza v Unijo, njegov tržni delež in povprečne cene so prikazani v Preglednici 4.

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(87)

Skupno je obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen, povečal se je le za 1 %.

(88)

Ker se je v obravnavanem obdobju skupna potrošnja Unije zmanjšala, se je to povečanje preneslo v povečanje njihovega tržnega deleža s 36,1 % na 38,8 % v tem obdobju.

(89)

V obravnavanem obdobju se je povprečna cena izdelka, uvoženega iz tretjih držav razen iz LRK, iz leta v leto spreminjala. Najprej so se cene leta 2014 znižale za 7 %. Leta 2015 so se zvišale za 2 %, nato pa so se v OPP ponovno znižale za 8 %. Skupno so se cene v obravnavanem obdobju znižale za 13 %.

(90)

Republika Koreja je imela v obravnavanem obdobju na trgu Unije drugi največji tržni delež, največjega pa je imela industrija Unije.

(91)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 4, je izogibanje prvotnim ukrepom, uvedenim na uvoz jeklenih vrvi in kablov iz LRK, potekalo prek Republike Koreje. Zato je bila leta 2010 protidampinška dajatev, uvedena na uvoz s poreklom iz LRK, razširjena na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Republike Koreje, razen na uvoz tistih izdelkov, ki jih proizvaja 15 resničnih korejskih proizvajalcev izvoznikov.

(92)

Skoraj ves uvoz jeklenih vrvi in kablov iz Republike Koreje v Unijo v OPP je prihajal od proizvajalcev izvoznikov, ki so bili izvzeti iz razširjene protidampinške dajatve, in sicer 99,98 % vsega uvoza iz Koreje.

(93)

V Preglednici 5 je prikazan razvoj obsega, tržnega deleža in povprečnih cen uvoza iz Koreje v Unijo v obravnavanem obdobju.

Preglednica 5

Obseg uvoza, tržni delež in povprečna cena iz Koreje

(94)

Obseg uvoza iz Republike Koreje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 11 %, pri čemer je ta delež nekoliko večji kot zmanjšanje potrošnje.

(95)

Ker je bila stopnja zmanjšanja obsega uvoza višja od stopnje zmanjšanja potrošnje, se je v obravnavanem obdobju tržni delež le nekoliko zmanjšal, in sicer z 21,0 % na 20,0 %.

(96)

Povprečna cena uvoza se je med letoma 2013 in 2015 zvišala za 6 %, v OPP pa znižala za 9 %, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju skupno znižala za 3 %. Povprečna cena (CIF, brez vključene dajatve) je bila za 48 % nižja od povprečne cene (EXW) industrije Unije.

(97)

Uvoza s poreklom iz Maroka ali uvoza, poslanega iz Maroka, v obravnavanem obdobju skoraj ni bilo. Zato dodatna analiza ni bila potrebna.

(98)

V obravnavanem obdobju je za uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine še vedno veljala protidampinška dajatev v višini 51,8 %, kakor je bila razširjena na uvoz enakih izdelkov, poslanih iz Moldavije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Moldavije ali ne.

(99)

Ti ukrepi so se iztekli 10. februarja 2017, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 11.

(100)

Uvoza s poreklom iz Ukrajine in Moldavije ali uvoza, poslanega iz teh držav, v obravnavanem obdobju skoraj ni bilo. Zato dodatna analiza za obravnavano obdobje ni bila potrebna.

(101)

Uvoz iz preostalih tretjih držav je prihajal predvsem iz Turčije, Tajske, Rusije in Malezije. V Preglednici 6 je prikazan razvoj tega uvoza.

Preglednica 6

Uvoz iz drugih tretjih držav

(102)

V obdobju 2013–2015 se je celotni uvoz iz drugih tretjih držav povečal za 27 %. V OPP se je uvoz zmanjšal za 10 %. V obravnavanem obdobju se je celotni uvoz povečal za 17 %. Ker se je v obravnavanem obdobju potrošnja zmanjšala, kot je opisano v uvodni izjavi 76, se je v istem obdobju tržni delež drugih tretjih držav s 15 % povečal na 19 %.

(103)

Uvoz iz Turčije se je v obravnavanem obdobju spreminjal, a v OPP je dosegel podobno raven kot v letu 2013 (v začetku obravnavanega obdobja), in sicer 7 028 ton. Na splošno je njegov tržni delež ostal precej stabilen; v obravnavanem obdobju se je povečal le za 0,4 odstotne točke, in sicer s 3,9 % leta 2013 na 4,3 % v OPP. Povprečna cena se je znižala za 9 %.

(104)

Uvoz iz Tajske se je od leta 2013 do leta 2014 povečal za 25 %, a se je nato nenehno zmanjševal in v OPP znašal 6 122 ton, kar je povečanje v primerjavi s 5 206 tonami leta 2013. Skupno se je v obravnavanem obdobju uvoz povečal za 18 %. Leta 2014 se je povečal tudi tržni delež in do OPP ostal stabilen. V letih 2014 in 2015 se je povprečna uvozna cena spreminjala (– 4 %, + 15 %) in v OPP raven iz leta 2013 presegala za 2 %.

(105)

Uvoz iz Rusije se je v obravnavanem obdobju precej povečal, a je vseskozi ostajal na razmeroma nizki ravni. Tudi tržni delež se je z 0,9 % povečal na 2,9 %. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena znižala za 21 %.

(106)

Uvoz iz Malezije se je od začetka obravnavanega obdobja spreminjal, a je v OPP dosegel skoraj enako raven kot leta 2013, in sicer 4 530 ton. V obravnavanem obdobju se je tržni delež uvoza jeklenih vrvi in kablov iz Malezije kljub nihanjem skupno le malo povečal, in sicer za 0,2 odstotne točke. Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju znižala za 13 %.

(107)

V OPP so bile cene uvoza jeklenih vrvi in kablov iz Turčije, Tajske, Rusije in Malezije v povprečju nižje od povprečne cene industrije Unije (za 49 %–63 %). Nižje so bile tudi od uvoznih cen jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske (za 41 %–57 %).

(108)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in pokazatelje, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(109)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila v zvezi s celotno industrijo Unije na podlagi podatkov, ki jih je zagotovil vložnik ter ki so bili navzkrižno preverjeni z informacijami, ki jih je več proizvajalcev Unije poslalo v predzačetni fazi, in preverjenimi vprašalniki, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(110)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(111)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, povprečni stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(112)

V Preglednici 7 je prikazan razvoj celotne proizvodnje Unije, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju.

Preglednica 7

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(113)

Celotni obseg proizvodnje je v obdobju 2013–2014 ostal razmeroma stabilen, leta 2015 pa se je zmanjšal za 5 %. V OPP se je sicer obseg proizvodnje še dodatno zmanjšal za 12 %. Skupno se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %.

(114)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala, skupno pa le za 5 %.

(115)

Zato se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti znižala z 71 % leta 2013 na 55 % v OPP. Skupno se je po zmanjšanju obsega proizvodnje stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju znižala za 22 %.

(116)

Obseg prodaje industrije Unije in njen tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež

(117)

Obseg prodaje je sledil trendu obsega proizvodnje. V obdobju 2013–2014 je ostal razmeroma stabilen, leta 2015 pa se je zmanjšal za 5 %. V OPP se je obseg proizvodnje zmanjšal še za 5 %. Skupno se je obseg prodaje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 %.

(118)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2,4 odstotne točke, in sicer z 62,4 % na 60,0 %.

(119)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. Obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal še bolj, in sicer za 10 %. Posledično se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 2,4 odstotne točke. Zmanjšanje obsega prodaje se je kazalo tudi v izkoriščenosti zmogljivosti, ki se je zmanjšala za 22 %.

(120)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 9

Zaposlenost in produktivnost

(121)

Število zaposlenih v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 9 %, najbolj pa v OPP. To zmanjšanje je posledica zmanjšanja proizvodnje in obsega prodaje, kot je opisano v uvodnih izjavah 113 in 117.

(122)

Zaradi večjega zmanjšanja proizvodnje v primerjavi z zmanjšanjem števila zaposlenih se je produktivnost v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %.

(123)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 57, da se je nadaljeval dampinški uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK na trg Unije, in sicer po 16,7-odstotni stopnji dampinga. Obseg uvoza je bil zaradi učinkovitosti veljavnih protidampinških ukrepov majhen. Kljub temu pa je Kitajska ostala prisotna na trgu Unije in je v OPP ohranila 1,2-odstotni tržni delež (glej Preglednico 2).

(124)

V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa je bilo ugotovljeno, da industrija Unije kaže znake okrevanja od učinkov preteklega dampinga. V obravnavanem obdobju se je postopek okrevanja upočasnil, pri čemer so glavni kazalniki škode nakazovali trend zmanjševanja. Poleg tega se je zaradi manjšega povpraševanja po razsutem tovoru in znižanja cene nafte zmanjšala dejavnost v sektorjih rudarstva ter nafte in zemeljskega plina. To je negativno vplivalo na povpraševanje po jeklenih vrveh in kablih, zaradi česar se je v obravnavanem obdobju potrošnja zmanjšala za 6 % (glej Preglednico 1).

(125)

Ker so se cene Unije v obravnavanem obdobju postopno zniževale, industrija Unije ni mogla še naprej okrevati od učinkov preteklega dampinga.

(126)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 10

Povprečne prodajne cene in stroški na enoto

(127)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju znižala za 12 %.

(128)

Hkrati so se povprečni stroški proizvodnje na enoto v obravnavanem obdobju zvišali za 13 %. Navedeno zvišanje stroškov na enoto je bilo predvsem posledica zmanjšanja proizvodnje in obsega prodaje (za 18 % oziroma 10 % v obravnavanem obdobju, uvodni izjavi 113 (glej Preglednico 7) in 117 (glej Preglednico 8)). Poudariti je treba, da so se stroški na enoto zvišali kljub znižanju skupnih stroškov proizvodnje v obravnavanem obdobju. Čeprav je industriji Unije uspelo znižati skupne stroške proizvodnje, ji zaradi velikega zmanjšanja proizvodnje in obsega prodaje ni uspelo znižati stroškov na enoto.

(129)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 11

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(130)

Skupno so se povprečni stroški dela v obravnavanem obdobju po manjših nihanjih nekoliko zvišali, in sicer za 3 %.

(131)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 12

Zaloge

(132)

Raven zalog se je v obravnavanem obdobju nekoliko znižala, in sicer za 3 %. Ker mora industrija Unije za takojšnje zadovoljevanje povpraševanja ohranjati minimalno raven zalog najpogostejših vrst jeklenih vrvi in kablov, se zaloge niso mogle več zmanjševati, posledično pa se je njihova vrednost kot delež proizvodnje povečala za 38 %.

(133)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 13

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(134)

Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer je industrija leta 2013 imela 7,5 % dobička, v OPP pa izgubo v višini 1,6 %.

(135)

Denarni tok se je v obravnavanem obdobju izjemno zmanjšal, in sicer za 79 %. To je še dodaten kazalnik slabega poslovanja industrije Unije in pomanjkanja likvidnosti, s katerim se je industrija spopadala.

(136)

Posledično so se naložbe v obravnavanem obdobju zmanjšale na 50 %. Zaradi vse nižjih stopenj dobička in velikega pritiska na cene so bile naložbe omejene predvsem na naložbe, potrebne zaradi okoljskih ali varnostnih zahtev. Hkrati je bilo v obdobju preiskave izvedenih le malo naložb v delovanje in tehnologijo proizvodnje, da bi se izboljšali učinkovitost in produktivnost.

(137)

Z donosnostjo naložb se meri dobiček ali izguba, ustvarjena z naložbo glede na vsoto vloženega denarja. V obravnavanem obdobju se je donosnost s 33,3 % zmanjšala na – 5,2 %.

(138)

Zaradi veljavnih protidampinških dajatev je industrija Unije od učinka preteklega škodljivega dampinga še naprej okrevala prvi dve leti obravnavanega obdobja, tj. v letih 2013 in 2014, poleg tega ji je uspelo ohraniti stopnjo dobička, ki je presegala ciljni dobiček v višini 5 %.

(139)

Kljub temu se je zaradi manjšega povpraševanja po razsutem tovoru in znižanja cene nafte dejavnost v sektorjih rudarstva ter nafte in zemeljskega plina zmanjšala. Posledično se je v obravnavanem obdobju povpraševanje po jeklenih vrveh in kablih zmanjšalo. To zmanjšanje povpraševanja je neposredno vplivalo na industrijo Unije, saj so se zmanjšali njena proizvodnja, obseg prodaje in tržni delež. Hkrati se je delež jeklenih vrvi in kablov po nizkih cenah povečal ter povzročil znižanje cene Unije in dodatno poslabšanje njene finančne uspešnosti. Zato so se poslabšali skoraj vsi kazalniki škode. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo.

(140)

Uvoz jeklenih vrvi in kablov iz LRK je imel omejen negativni učinek na slab položaj industrije. Zaradi veljavnih ukrepov je bil njegov tržni delež skozi celotno obravnavano obdobje majhen. Kljub temu je uvoz jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske ostal prisoten na trgu Unije.

(141)

Hkrati je imel uvoz iz drugih tretjih držav skupni tržni delež v višini 38,8 %, pri čemer se je v obravnavanem obdobju nekoliko zviševal (glej Preglednico 4). Povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav so se zniževale, pri čemer so bile ravni večinoma pod ravnjo prodajne cene industrije Unije na trgu Unije. Navedeni uvoz je torej pomembno vplival na slab položaj industrije Unije. Kot je že analizirano v uvodnih izjavah od 85 do 89, je drugim tretjim državam v obravnavanem obdobju tržni delež uspelo ne le ohraniti, temveč celo povečati. Poleg tega se je v istem obdobju povprečna uvozna cena znižala (uvodna izjava 89), kar je povzročilo še dodaten pritisk na znižanje cene Unije, to pa je v celotnem obravnavanem obdobju povzročilo znižanje cen Unije za 12 % (glej uvodno izjavo 127) in dodatno poslabšanje finančne uspešnosti industrije Unije.

(142)

Komisija je zato sklenila, da je imela industrija Unije koristi od prvotnih ukrepov, saj je v prvih dveh letih obravnavanega obdobja, tj. v letih 2013 in 2014, okrevala od učinka preteklega škodljivega dampinga. Vendar pa je okrevanje zaradi omenjenih dejavnikov zastalo.

(143)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preverila, ali bi se v primeru izteka veljavnosti ukrepov proti LRK znatna škoda zaradi uvoza iz Kitajske ponovila. Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz LRK v OPP izvajal po dampinških cenah (uvodna izjava 57) in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se ukrepi iztekli (uvodna izjava 70).

(144)

Za določitev verjetnosti ponovitve škode so bili proučeni naslednji elementi: (i) proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v LRK, (ii) možne ravni cen uvoza iz Kitajske, če bi se ukrepi iztekli, (iii) politika kitajskih proizvajalcev izvoznikov v drugih tretjih državah, (iv) privlačnost trga Unije in (v) učinek uvoza iz Kitajske na stanje industrije Unije, če bi se ukrepi iztekli.

(145)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 60, imajo proizvajalci iz LRK na Kitajskem precejšnjo proizvodno zmogljivost, posledično pa tudi prosto zmogljivost, ki močno presega ne le količino izvoza v Unijo v OPP, temveč tudi celotno potrošnjo Unije v OPP.

(146)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 63, ni bilo ugotovljenih elementov, ki bi lahko nakazovali morebitno večje povečanje domačega povpraševanja po jeklenih vrveh in kablih v LRK ali na trgih drugih tretjih držav v bližnji prihodnosti. Komisija je zato ugotovila, da domače povpraševanje na Kitajskem ali trgih drugih tretjih držav ne bi moglo absorbirati razpoložljive proste zmogljivosti.

(147)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 18, edina sodelujoča skupina proizvajalcev izvoznikov iz LRK ni sporočila svojega izvoza na trge drugih tretjih držav. Ker ni bilo na voljo drugih informacij, se je za določitev kitajskih izvoznih cen za trge drugih tretjih držav uporabila kitajska podatkovna baza.

(148)

Ravni cen navedenega izvoza so se štele tudi kot razumna ocena možnih prihodnjih ravni cen za Unijo, če bi se ukrepi iztekli.

(149)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 69, so bile izvozne cene iz LRK na druge izvozne trge v povprečju precej nižje od izvoznih cen v Unijo, in sicer za približno 30 %. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da lahko proizvajalci iz LRK še precej znižajo izvozne cene v Unijo.

(150)

Poleg tega bi uvozna cena sodelujoče skupine proizvajalcev izvoznikov brez upoštevanja protidampinških dajatev v OPP nelojalno znižala prodajne cene industrije Unije za 36,3 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 84. To se šteje kot razumna opredelitev možnih prihodnjih ravni cen v Unijo, če bi se ukrepi iztekli.

(151)

Ker ni bilo na voljo drugih informacij, je bila za določitev kitajskih izvoznih cen za trge drugih tretjih držav uporabljena kitajska podatkovna baza, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 64 in 65.

(152)

Na podlagi navedenih informacij je bilo ugotovljeno, da so bile kitajske izvozne cene jeklenih vrvi in kablov za trge drugih tretjih držav v povprečju za od približno 40 % do približno 80 % nižje od prodajnih cen industrije Unije, odvisno od izvoznega trga.

(153)

V OPP je Kitajska glede na obseg izvoza največ jeklenih vrvi in kablov izvozila v Republiko Korejo (123 891 ton ali 11 % celotnega izvoza), ZDA (97 936 ton ali 9 % celotnega izvoza) in Vietnam (76 344 ton ali 7 % celotnega izvoza). Povprečne izvozne cene za te trge so znašale 1 107 EUR/tono, 1 444 EUR/tono oziroma 781 EUR/tono. Povprečne cene za navedene države so bile torej med 50 % in približno 80 % nižje od povprečne cene industrije Unije.

(154)

Če upoštevamo analizo cen v prejšnji uvodni izjavi, bi lahko kitajski proizvajalci izvozniki, če bi se ukrepi iztekli, svoje uvozne cene za trg Unije še precej znižali, hkrati pa bi na trgu Unije še vedno dosegali višje cene kot na trgih drugih tretjih držav. Zato imajo kitajski proizvajalci izvozniki velik interes za preusmeritev svojega izvoza v Unijo, kjer bi dosegali višje cene, hkrati pa bi lahko še vedno močno nelojalno znižali prodajne cene industrije Unije. Poleg tega bi imeli interes za izvoz vsaj dela prostih zmogljivosti po nizkih cenah na trg Unije.

(155)

Še en pokazatelj privlačnosti trga Unije je dejstvo, da so se kitajski izvozniki od začetka uvedbe ukrepov tem poskušali izogniti, a so bili pri tem odkriti in onemogočeni, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 2 in 4.

(156)

Privlačnost trga Unije potrjuje tudi prisotnost dampinškega uvoza iz LRK kljub ukrepom, ki veljajo že od leta 1999.

(157)

Zato se ugotovi, da imajo proizvajalci izvozniki na Kitajskem zmožnost in interes za precejšnje povečanje obsega izvoza jeklenih vrvi in kablov v Unijo po dampinških cenah, ki bi nelojalno znatno znižale cene industrije Unije, če bi se ukrepi iztekli.

(158)

Če bi industrija Unije ohranila sedanjo raven cen, ne bi mogla ohraniti obsega prodaje in tržnega deleža zaradi uvoza iz Kitajske po nizkih cenah. Zelo verjetno je, da bi se tržni delež kitajskega uvoza v primeru izteka veljavnosti ukrepov hitro povečal. To bi se zelo verjetno zgodilo v škodo industrije Unije, saj je njena raven cen najvišja. Izguba obsega prodaje bi povzročila še nižjo stopnjo izkoriščenosti in zvišanje povprečnih stroškov proizvodnje. To bi privedlo do nadaljnjega poslabšanja finančnega položaja industrije Unije in izgub, ki so nastale že v OPP.

(159)

Če pa bi se industrija Unije odločila znižati svoje ravni cen, da bi poskusila ohraniti obseg prodaje in tržni delež, bi se njen finančni položaj takoj poslabšal, izgube, ki so nastale že v OPP, pa bi se še precej povečale.

(160)

V obeh primerih bi učinek izteka ukrepov verjetno negativno vplival na industrijo Unije, zlasti na zaposlovanje. V obravnavanem obdobju je bila industrija Unije že prisiljena zmanjšati z izdelkom povezano zaposlenost za 9 % (glej Preglednico 9). Nadaljnje poslabšanje stanja industrije Unije bi lahko povzročilo zaprtje celotnih proizvodnih obratov.

(161)

Zato je mogoče ugotoviti, da obstaja velika verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov privedel do ponovitve škode zaradi uvoza jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske in da bi se že zdaj slab položaj industrije Unije še dodatno poslabšal.

(162)

V obravnavanem obdobju 2007–2010 prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa se je gospodarski položaj industrije Unije razvijal pozitivno. V prvih dveh letih sedanjega obravnavanega obdobja, tj. v letih 2013 in 2014, je industriji Unije celo uspelo ohraniti dobičkonosnost v bližini 5-odstotnega ciljnega dobička. Industrija Unije je zato dokazala, da je strukturno sposobna preživeti in zmožna obrniti položaj ustvarjanja izgube. Vendar pa se je industrija Unije v obravnavanem obdobju v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa spet znašla v šibkem finančnem položaju, ki naj bi se ob morebitnem izteku ukrepov še poslabšal. V tem primeru industrija Unije ne bi več mogla okrevati od sedanjega slabega položaja, temveč bi utrpela še večjo škodo, saj bi se uvoz jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske po dampinških cenah zelo verjetno še povečal.

(163)

Priznava se, da je uvoz jeklenih vrvi in kablov iz Republike Koreje in drugih tretjih držav glede na obseg in nizke cene dejavnik, ki prispeva k škodi, povzročeni industriji Unije. Vendar je bila ta preiskava v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe omejena na oceno verjetnosti ponovitve škode zaradi škodljivo oblikovanih cen uvoza jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske, če bi se sedanji protidampinški ukrepi iztekli. Ker je položaj industrije Unije šibek, bi se ob morebitnem znatnem povečanju uvoza iz Kitajske še poslabšal, in sicer zaradi precejšnje proste zmogljivosti v LRK, privlačnosti trga Unije in možnih nizkih ravni cen kitajskega izvoza jeklenih vrvi in kablov v Unijo.

(164)

Dejstvo, da zdaj na trg Unije prihaja precej manj jeklenih vrvi in kablov, uvoženih iz Kitajske, kot pred uvedbo ukrepov, nakazuje, da so bili s sedanjimi protidampinškimi dajatvami uspešno ponovno vzpostavljeni neizkrivljeni konkurenčni pogoji med kitajskimi izvozniki izdelka, ki se pregleduje, in industrijo Unije. Dejstvo, da uvoz iz Republike Koreje in drugih tretjih držav nelojalno niža cene uvoza iz Kitajske, ne zmanjšuje obveznosti Komisije, da ostane v okviru te preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 165, je Komisija dokazala, da bi se škoda v primeru izteka veljavnosti ukrepov zelo verjetno ponovila.

(165)

Komisija je sklenila, da bi preklic ukrepov po vsej verjetnosti povzročil znatno povečanje dampinškega uvoza jeklenih vrvi in kablov iz Kitajske po cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Unije, s tem pa bi se škoda, ki bi jo utrpela industrija Unije, še dodatno poslabšala. Posledično bi bil obstoj industrije Unije resno ogrožen.

(166)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Ugotavljanje interesa Unije je temeljilo na oceni vseh vključenih interesov, ki zajema tudi interese industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.