(1)

Za določitev izračuna zneska „zahtevanega skupnega kritja“ iz člena 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033 ter za večjo jasnost in doslednost v zvezi z njegovimi sestavinami bi bilo treba pojasniti, da znesek zahtevanega skupnega kritja vključuje vsa zavarovanja, ki jih zahteva klirinški član v skladu s svojim modelom kritja.

(2)

V skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033 se za izračun K-CMG uporabi dnevno zahtevano skupno kritje. Če klirinški člani prilagodijo zahtevano kritje znotraj enega dneva, to povzroči več kot en poziv k doplačilu kritja v istem dnevu. Da bi se izognili negotovosti glede tega, katero od teh zahtev po kritju je treba uporabiti, in ob upoštevanju, da je treba tretji najvišji znesek v obdobju treh mesecev uporabiti za izračun K-CMG, je treba določiti, da bi moral biti znesek dnevno zahtevanega kritja najvišji od teh zahtev po kritju na zadevni dan.

(3)

Investicijska podjetja lahko uporabljajo klirinške storitve več klirinških članov. Za pozicije, za katere se uporablja K-CMG, bi bilo treba natančno določiti znesek skupnega kritja, ki se zahteva od investicijskega podjetja, znesek pa bi moral vključevati polno kritje, ki ga zahtevajo vsi klirinški člani. Če investicijsko podjetje uporablja K-CMG za pozicije, za katere kliring opravlja več klirinških članov, bi bilo zato treba CMG izračunati kot vsoto kritij, ki jih zahtevajo vsi klirinški člani. Investicijsko podjetje bi moralo zato najprej izračunati skupni znesek dnevno zahtevanega kritja kot vsoto skupnega kritja, ki ga zahtevajo vsi klirinški člani, nato pa določiti tretji najvišji znesek dnevno zahtevanih skupnih kritij, kot določa člen 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033.

(4)

Za uporabo K-CMG na podlagi portfelja, kadar se za celoten portfelj zahteva kliring ali kritje, morajo biti izpolnjeni pogoji iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2019/2033. Zato lahko portfelj pozicij, za katere je bil opravljen kliring, dodeljen eni trgovalni enoti, uporablja K-CMG, hkrati pa lahko portfelj pozicij, za katere je bil opravljen kliring, dodeljen drugi trgovalni enoti, uporablja „tveganje neto pozicije“ faktorja K (K-NPR). Da bi preprečili arbitražo, bi morala biti uporaba K-CMG in K-NPR po trgovalnih enotah dosledna. Zato bi bilo treba za trgovalne enote, ki so si podobne v smislu poslovne strategije in pozicij iz trgovalne knjige, uporabljati enak pristop.

(5)

Za namene ocene v skladu s točko (e) člena 23(1) Uredbe (EU) 2019/2033 bi moral pristojni organ oceniti, ali je pristop K-CMG ustrezen glede odražanja profila tveganosti pozicij iz trgovalne knjige investicijskega podjetja. Investicijska družba bi morala redno primerjati lastno oceno tveganja s kritji, ki jih zahtevajo klirinški člani, da bi ocenila, ali so ta kritja še vedno dober kazalnik ravni tveganja investicijskega podjetja za trg. Investicijsko podjetje bi moralo, medtem ko pristojni organ pripravlja oceno, primerjati kapitalske zahteve na podlagi K-NPR in K-CMG ter bi moralo biti zmožno pristojnemu organu ustrezno utemeljiti razliko med temi kapitalskimi zahtevami. Ocena pristojnega organa bi morala biti pozitivna le, če so izpolnjeni vsi ti pogoji. Pristojni organ bi moral zlasti zagotoviti, da je investicijsko podjetje sposobno spremljati in ustrezno utemeljiti razliko med rezultatoma obeh metodologij, tj. K-NPR in K-CMG, zlasti v primeru velikih nihanj zahtevanih kritij.

(6)

Visoka pogostost menjavanja med uporabo K-NPR in K-CMG je močan kazalnik morebitne nesorazmerne ali nezanesljive uporabe kapitalskih zahtev. Regulativno arbitražo je mogoče preprečiti z omejevanjem pogostosti menjavanja pozicij med K-NPR in K-CMG. Zahteva, da trgovalna enota vsaj dve leti stalno uporablja eno od obeh metod, bi bila sorazmerna za obravnavanje tveganja regulativne arbitraže. Vendar bi moral pristojni organ v izjemnih primerih (npr. prestrukturiranje poslovanja), kadar se trgovalna enota spremeni v tolikšni meri, da jo je mogoče šteti za drugačno trgovalno enoto, investicijski družbi dovoliti, da v tem dveletnem obdobju spremeni metodo.

(7)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ (EBA).

(8)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

(1)

Člen 3 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/40 (2) določa pogoje za oblikovanje in uporabo spremljevalnih izobraževalnih ukrepov, ki jih morajo države članice določiti v skladu s členom 23(10) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Zaradi pravne varnosti je primerno določiti neizčrpen seznam dejavnosti, ki se lahko izvajajo kot del spremljevalnih izobraževalnih ukrepov v šolski shemi, tudi kadar se pomoč Unije ne zahteva. Prav tako je primerno pojasniti, da bi morale države članice za učinkovito šolsko shemo zagotoviti, da spremljajoči izobraževalni ukrepi, sprejeti za podporo razdeljevanja šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka, dosežejo vse otroke, ki sodelujejo v šolski shemi. Taka zahteva ne posega v avtonomijo, ki je priznana izobraževalnim ustanovam v državah članicah v skladu z razdelitvijo pristojnosti in strategijo za izvajanje šolske sheme v zadevnih državah članicah.

(2)

Člen 5(2) Delegirane uredbe (EU) 2017/40 določa splošne pogoje za izbor prosilcev za pomoč. Pri izboru prosilcev za pomoč se lahko za države članice, ki delujejo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, uporabljajo pravila Unije ali nacionalna pravila o javnem naročanju. Zaradi pravne varnosti je primerno pojasniti, da bi morale države članice zagotoviti skladnost z veljavnimi pravili o javnih naročilih.

(3)

Člen 6 Delegirane uredbe (EU) 2017/40 določa pogoje za odobritev prosilcev za pomoč in pisne zaveze, ki jih morajo ti sprejeti. Odstavek 2 navedenega člena določa dodatno pisno zavezo, ki jo je treba sprejeti v primeru zahtevkov za pomoč, ki se nanašajo samo na oskrbo s proizvodi in/ali njihovo razdeljevanje. Vendar je taka zaveza ustrezna tudi, če zahtevki za pomoč združujejo oskrbo s proizvodi in/ali njihovo razdeljevanje in zagotavljanje izobraževalnih ukrepov. Odstavek 3 navedenega člena zadeva zahtevke za pomoč, ki se nanašajo samo na spremljevalne izobraževalne ukrepe. V njem je navedeno, da lahko pristojni organi opredelijo vse dodatne pisne zaveze, ki jih morajo prevzeti prosilci. Vendar bi to moralo biti mogoče za vse prosilce za pomoč. Zato bi bilo treba člen 6 navedene uredbe ustrezno spremeniti. Da bi imele države članice dovolj časa za prilagoditev postopkov za odobritev prosilcev za pomoč, je primerno določiti, da se sprememba pogojev za odobritev prosilcev za pomoč uporablja šele od šolskega leta 2022/2023.

(4)

Delegirano uredbo (EU) 2017/40 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Člen 4(6) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/39 (3) določa, da morajo biti zneski, navedeni v zahtevkih za pomoč, podprti z dokumentarnimi dokazili, iz katerih je razvidna cena dobavljenih proizvodov, materiala ali storitev skupaj z računom, potrdilom o plačilu ali enakovrednim dokazilom. Cena proizvodov, materiala ali storitev ni ustrezna, kadar se uporablja možnost poenostavljenega obračunavanja stroškov, in ni v skladu s cilji poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena z možnostjo poenostavljenega obračunavanja stroškov. Zato je primerno določiti različne zahteve za sisteme na podlagi stroškov in možnost poenostavljenega obračunavanja stroškov.

(2)

Člen 5 Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 določa pogoje za izplačilo pomoči. Zahtevana dokumentarna dokazila v primeru možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov vključujejo potrdilo o plačilu za dobavljene in/ali razdeljene proizvode ter za material ali storitve, dobavljene v okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov, dejavnosti spremljanja ter vrednotenja in obveščanja javnosti. Vendar taka dokumentarna dokazila niso potrebna v primeru sistemov na podlagi stroškov. Pridobljene izkušnje kažejo, da taka zahteva ni primerna za plačilo pomoči, ne glede na to, ali se uporablja sistem na podlagi stroškov ali možnost poenostavljenega obračunavanja stroškov, in ni skladna s cilji poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena z možnostjo poenostavljenega obračunavanja stroškov. Zato bi bilo treba to zahtevo odpraviti.

(3)

V skladu s členom 9(4) Izvedbene uredbe (EU) 2017/39 se v primeru pomoči, zahtevane za dobavo in razdeljevanje proizvodov ter za spremljevalne izobraževalne ukrepe, upravni pregledi dopolnijo s pregledi na kraju samem. Člen 10(1) navedene uredbe določa neizčrpen seznam preverjanj, ki jih morajo pregledi na kraju samem vključevati v primeru pomoči za dobavo in razdeljevanje proizvodov. Glede na pridobljene izkušnje in zaradi jasnosti bi bilo treba ta neizčrpni seznam preverjanj, ki jih je treba opraviti, dopolniti tako za preglede na kraju samem v primeru pomoči, ki se uporablja za dobavo in razdeljevanje proizvodov, kot tudi za spremljevalne izobraževalne ukrepe.

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) 2017/39 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

V delu A Priloge I k Uredbi (EU) 2018/956 so določeni podatki o novih težkih vozilih, prvič registriranih v Uniji, ki jih morajo države članice spremljati in sporočati.

(2)

Da se zagotovi temeljita analiza v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2018/956, bi morale države članice spremljati in sporočati podatke, ki omogočajo določitev konfiguracije osi vozil, o katerih se poroča, na podlagi števila pogonskih osi. Taki podatki se zabeležijo v točki 3 certifikata o skladnosti novoregistriranih težkih vozil.

(3)

Te informacije bi Komisiji omogočile opredelitev vozil, ki jih zajemajo podatki, ki jih sporočijo proizvajalci v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2018/956, na podlagi informacij, ki so jih sporočile države članice, ne da bi bila potrebna dodatna komunikacija s proizvajalci.

(4)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri pripravi poročila v skladu s členom 10 za poročevalsko obdobje 2019, in za zagotovitev temeljite analize sporočenih podatkov v prihodnjih letih morajo proizvajalci sporočati specifične podatke o obnašanju posameznih sestavnih delov vozila med uporabo simulacijskega orodja, kot so zabeleženi v podatkovni datoteki „sum exec“.

(5)

Priloga II k Uredbi (EU) 2018/956 določa postopek spremljanja in sporočanja.

(6)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih z uporabo Uredbe (EU) 2018/956, bi morala imeti Evropska agencija za okolje možnost, da prilagodi strukturo in naravo podatkovnih zbirk tehničnemu napredku, in ne bi smela biti vezana na specifične tehnične določitve. Opisna imena podatkovnih zbirk bi bilo zato treba črtati iz Priloge II.

(7)

Uredbo (EU) 2018/956 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Komisija je v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) preučila zahtevo Avstrije z dne 7. junija 2019 za registracijo imena „Pregler“/„Osttiroler Pregler“ kot geografske označbe.

(2)

Uredba (EU) 2019/787, ki nadomešča Uredbo (ES) št. 110/2008, je začela veljati 25. maja 2019. V skladu s členom 49(1) navedene uredbe se poglavje III Uredbe (ES) št. 110/2008 o geografskih označbah razveljavi z učinkom od 8. junija 2019.

(3)

Ker je Komisija ugotovila, da je zahtevek skladen z Uredbo (ES) št. 110/2008, je glavne specifikacije tehnične dokumentacije v skladu s členom 17(6) navedene uredbe in členom 50(4), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2019/787 objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(4)

Komisija v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) 2019/787 ni prejela nobenega obvestila o ugovoru.

(5)

Zato bi bilo treba ime „Pregler“/„Osttiroler Pregler“ registrirati kot geografsko označbo –

(1)

Uredba (EU) 2016/429 zahteva, da morajo pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora prihajati iz tretje države ali z ozemlja ali z njenega oz. njegovega območja ali iz njenega oz. njegovega kompartmenta s seznama v skladu s členom 230(1) navedene uredbe, da lahko vstopajo v Unijo.

(2)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/692 (2) so določene zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki jih pošiljke določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali z ozemelj ali z njihovih območij ali, v primeru živali iz akvakulture, iz njihovih kompartmentov morajo izpolnjevati za vstop v Unijo.

(3)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (3) določa sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij ali kompartmentov, iz katerih je dovoljen vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2020/692, v Unijo.

(4)

Natančneje, prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 določata sezname tretjih držav ali ozemelj ali njihovih območij, s katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo.

(5)

Združeno kraljestvo je obvestilo Komisijo o izbruhu visokopatogene aviarne influence pri perutnini. Izbruh se nahaja v bližini mesta Bishop’s Waltham v občini Winchester v grofiji Hampshire v Angliji in je bil 4. februarja 2022 potrjen z laboratorijsko analizo (RT-PCR).

(6)

Veterinarski organi Združenega kraljestva so okrog prizadetih obratov vzpostavili 10-kilometrsko območje pod nadzorom in izvedli politiko pokončanja za nadzor prisotnosti visokopatogene aviarne influence in omejitev širjenja navedene bolezni.

(7)

Združeno kraljestvo je Komisiji predložilo informacije o epidemioloških razmerah na svojem ozemlju in o ukrepih, ki jih je sprejelo za preprečitev nadaljnjega širjenja visokopatogene aviarne influence. Komisija je ocenila navedene informacije. Na podlagi navedene ocene vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi z območij z omejitvami, ki so jih vzpostavili veterinarski organi Združenega kraljestva zaradi nedavnih izbruhov visokopatogene aviarne influence, v Unijo ne bi smel biti več dovoljen.

(8)

Prilogi V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z visokopatogeno aviarno influenco v Združenem kraljestvu in resnega tveganja za vnos te bolezni v Unijo bi morale spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2021/404, uvedene s to uredbo, začeti veljati čim prej.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/403 (3) določa pravila glede veterinarskih spričeval iz Uredbe (EU) 2016/429 in veterinarskih/uradnih spričeval na podlagi Uredbe (EU) 2016/429 in Uredbe (EU) 2017/625, ki se zahtevajo za vstop kopenskih živali v Unijo. Zlasti člen 14 navedene izvedbene uredbe določa, da morajo veterinarska spričevala in veterinarska/uradna spričevala, ki se uporabljajo za vstop nekaterih kategorij kopitarjev v Unijo, ustrezati nekaterim vzorcem iz Priloge II k navedeni uredbi. Navedeni člen se med drugim sklicuje na vzorec „OV/CAP-X“ iz Poglavja 4 navedene priloge, ki ga je treba uporabiti za vstop ovc in koz v Unijo.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 (4) določa sezname tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop vrst in kategorij živali, ki spadajo na področje uporabe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/692 (5), v Unijo. Člen 3 navedene izvedbene uredbe se zlasti sklicuje na del 1 Priloge II k navedeni uredbi, ki določa seznam tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop kopitarjev v Unijo.

(3)

Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij pri živalih. Natančneje, poglavje E Priloge IX k navedeni uredbi določa zahteve za uvoz ovc in koz v Unijo.

(4)

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu), zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, se uredbe (ES) št. 999/2001, (EU) 2016/429 in (EU) 2017/625, kot tudi akti Komisije, ki na njej temeljijo, uporabljajo za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko po koncu prehodnega obdobja, določenega v sporazumu o izstopu. Skladno s tem za žive živali, ki se pošiljajo iz Velike Britanije na Severno Irsko, zdaj velja ureditev, ki se uporablja za uvoz iz katere koli tretje države.

(5)

Z Uredbo (EU) 2022/175 (7) so bile spremenjene zahteve iz Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 za vstop plemenskih ovc in koz, s čimer je bil do 31. decembra 2024 dovoljen vstop takih živali iz Velike Britanije na Severno Irsko, kadar izvirajo z gospodarstev v Veliki Britaniji, ki so vključene v triletni postopek odobritve statusa gospodarstva z nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec. Ta nova uvozna zahteva bi se morala odražati v novem posebnem vzorcu spričevala za navedene živali iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/403. V skladu s tem je treba spremeniti člen 14 in Prilogo II k navedeni izvedbeni uredbi.

(6)

Ker se nova uvozna zahteva iz Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 uporablja samo za ovce in koze, ki izvirajo z gospodarstev v Veliki Britaniji, je poleg tega treba v Prilogi II, del 1, k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 uporabo novega vzorca spričevala iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/403 omejiti na Veliko Britanijo. Zato je treba ustrezno spremeniti vnose za Združeno kraljestvo v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404.

(7)

Izvedbeni uredbi (EU) 2021/403 in (EU) 2021/404 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Svet je 7. julija 2003 sklenil imenovati posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za Južni Kavkaz.

(2)

Svet je 13. novembra 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/2071 (1) o imenovanju Toiva KLAARA kot PPEU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji. Mandat PPEU je bil večkrat podaljšan, nazadnje s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/285 (2), in se izteče 28. februarja 2022.

(3)

Mandat PPEU bi bilo treba podaljšati za nadaljnjih šest mesecev in določiti nov referenčni finančni znesek za obdobje od 1. marca 2022 do 31. avgusta 2022.

(4)

PPEU bo mandat uresničeval v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko ovirale uresničevanje ciljev zunanjega delovanja Unije, kot je določeno v členu 21 Pogodbe –

(1)

Dobavitelj ZF Friedrichshafen AG (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 24. maja 2021 vložil vlogo za odobritev tehnologije, ki se uporablja v 48-voltnem učinkovitem motor-generatorju z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za uporabo v nekaterih hibridnih električnih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih brez zunanjega polnjenja (NOVC-HEV), kot inovativne tehnologije.

(2)

Tehnologija, ki se uporablja v 48-voltnih učinkovitih motor-generatorjih z 48/12-voltnim pretvornikom DC/DC za uporabo v istem tipu NOVC-HEV, kot ga je navedel vložnik, je bila z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/1167 (2) odobrena kot inovativna tehnologija v skladu z Uredbo (EU) 2019/631.

(3)

Tehnologija, ki jo je vložnik navedel v svoji vlogi, je motor-generator, ki je neposredno povezan z vhodno gredjo menjalnika, tj. integrirani zaganjalnik-generator, ki omogoča zmanjšanje mehanskih izgub, ki nastanejo med virom pogona in generatorjem. Deluje samo v razponu vrtilne frekvence motorja z notranjim zgorevanjem.

(4)

Ugotovljeno je bilo, da tehnologija, ki jo je navedel vložnik, zagotavlja visoko raven učinkovitosti in bi jo bilo treba šteti za tehnologijo, ki zagotavlja enako funkcionalnost, kot je bila odobrena z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1167. Zato bi jo bilo treba obravnavati kot inovativno tehnologijo, za katero se lahko uporablja koda ekološke inovacije 32.

(5)

Uporablja se metodologija preizkušanja iz Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1167, razen za vrtilne frekvence in frekvence obratovalnih točk, ki se uporabljajo za merjenje učinkovitosti motor-generatorja, ki jih je treba prilagoditi glede na posebne tehnične značilnosti tehnologije, ki jih je navedel vložnik.

(6)

Metodologijo preizkušanja iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2020/1167 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Začasni evro-mediteranski pridružitveni sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Začasni pridružitveni sporazum) je bil podpisan 24. februarja 1997 in je začel veljati 1. julija 1997.

(2)

Na podlagi člena 63 Začasnega pridružitvenega sporazuma ima Skupni odbor pooblastilo, da sprejema sklepe in daje ustrezna priporočila.

(3)

Člen 10 poslovnika Skupnega odbora določa možnost sprejemanja sklepov s pisnim postopkom med zasedanji, če se pogodbenici s tem strinjata.

(4)

Podaljšanje akcijskega načrta EU-Palestinska uprava za tri leta bo pogodbenicama omogočilo, da nadaljujeta sodelovanje v prihodnjih letih, vključno z možnim pogajanjem glede prednostnih nalog partnerstva –