PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 4.6.2025
o vodilnih načelih učinkovite rabe vode na prvem mestu
EVROPSKA KOMISIJA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Zaradi netrajnostnih praks gospodarjenja z vodo, onesnaževanja in vse večjega povpraševanja se kakovost in količina vode ter zdravje vodnih ekosistemov v Uniji ne izboljšujejo tako hitro, kot bi se morali. Podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti ta trend še zaostrujejo. Omejitve oskrbe z vodo vse bolj vplivajo na družbo in gospodarstvo. Zato je nujno potrebna učinkovitejša raba vode.
(2)Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, ki opisuje napredek pri izvajanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta, potrjuje, da pomanjkanje vode pri večini držav članic vzbuja vse večjo zaskrbljenost. Pomanjkanje vode, ki se pojavlja na približno 34 % ozemlja Unije in vsaj med eno sezono v letu prizadene približno 40 % prebivalstva Unije, je posledica kombinacije prekomernega izkoriščanja in podnebnih vplivov. Evropski parlament je pozval k ukrepanju na tem področju.
(3)Suše vsako leto v povprečju prizadenejo 4 % ozemlja Unije. V južni in jugozahodni Evropi bi se lahko pretok rek poleti znižal za do 40 % po scenariju dviga temperature za 3 °C. V zadnjih desetletjih sta se število in intenzivnost suš v Evropi povečala. Huda suša in vročinski pojavi v letu 2022 so na primer povzročili gospodarske izgube v višini približno 40 milijard EUR, pri čemer so bile največje izgube zabeležene v Italiji, Španiji in Franciji.
(4)Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe to težavo še poslabšale, saj bodo suše vse pogostejše in njihovi vplivi močnejši. Zaradi skupnega učinka strukturne prekomerne porabe in povečanega tveganja dolgotrajnih suš so ogroženi varnost oskrbe z vodo, oskrba s pitno vodo, kmetijstvo, plovba po celinskih plovnih poteh, turizem in oskrba z električno energijo. Pomanjkanje vode v različnih sektorjih in izguba kmetijske proizvodnje zaradi sočasne vročine in suše spadata med glavna ključna tveganja zaradi podnebnih sprememb v Evropi.
(5)Odvzem sladke vode na leto se je (z geografskimi razlikami) med letoma 2000 in 2022 zmanjšal za 19 %, vendar se bo odvzem sladke vode na prebivalca po pričakovanjih ponovno povečal. Razlogi za to so: (i) nezadosten napredek na področju učinkovite rabe vode v sektorjih z največjo porabo vode, kot sta energetika in kmetijstvo, vključno z energijo iz biomase; (ii) za industrijsko in digitalno preobrazbo je potrebne več sladke vode ter (iii) neustrezno upravljanje, onesnaževanje in podnebne spremembe vse bolj pritiskajo na razpoložljivost čiste sladke vode za socialno-ekonomske namene. To škoduje ekološkim pretokom, ki so bistveni za zaščito vodnega ekosistema, in konkurenčnosti gospodarstva Unije, ki poleg čiste energije potrebuje čisto sladko vodo.
(6) Evropska centralna banka ocenjuje, da bi bilo lahko v območju eura do 60 % kreditnih tveganj v določeni meri izpostavljenih vplivom pomanjkanja vode in vročinskega stresa, 20 % pa vplivom poplav. Zaradi vse večjih podnebnih tveganj, povezanih z vodo, bi se lahko povečala tudi zavarovalna vrzel in bi zato gospodarstvo po incidentih, povezanih z vodo, kot so suše ali poplave, še težje okrevalo.
(7)Naložbe v učinkovito rabo vode bodo prispevale k zagotavljanju zadostne količine vode v ključnih gospodarskih sektorjih, ki so bistveni za strateško avtonomijo Unije; zato lahko okrepijo konkurenčnost, kot je priznano v dogovoru o čisti industriji. Z izkoriščanjem možnosti varčevanja z vodo se bodo pojavile tudi poslovne priložnosti, potrošniki pa bodo prihranili. Na področju razvoja vodnih tehnologij je industrija Unije že vodilna v svetu.
(8)Kompas za konkurenčnost iz leta 2025 države članice poziva, naj se na vse večje pomanjkanje vode odzovejo z izboljšanjem praks in infrastrukture za gospodarjenje z vodo, povečanjem učinkovite rabe vode in spodbujanjem trajnostne rabe vode. V skupnem sporočilu o evropski strategiji za unijo pripravljenosti je poudarjeno, da je treba okrepiti dostop do kritičnih virov po vsej Uniji, kot je voda, na primer za odzivanje na izredne razmere in nesreče.
(9)Soodvisnost vodnih in energetskih virov je ključni dejavnik pri zagotavljanju varnosti in odpornosti vodnih in energetskih sistemov Unije.
(10)Unija mora ukrepati na področju učinkovite rabe vode na podlagi evropskih in mednarodnih pravil, kot so Konvencija Združenih narodov o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, podpisana 17. marca 1992 v Helsinkih, člen 7 Pariškega sporazuma, podpisanega 12. decembra 2015 v Parizu, člen 5 Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta ter zaveze Evropske unije v okviru akcijske agende ZN za vodo. Cilj 6.4 trajnostnega razvoja ZN pogodbenice zavezuje tudi k bistvenemu povečanju učinkovitosti rabe vode v vseh sektorjih že do leta 2030.
(11)Z evropskim zelenim dogovorom se je začela usklajena strategija za vse bolj podnebno nevtralno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo brez strupov, v katerem je − v odziv na podnebne in okoljske izzive − gospodarska rast ločena od porabe virov.
(12)Strategija Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, Evropska ocena podnebnih tveganj in sporočilo o obvladovanju podnebnih tveganj vsebujejo pregled številnih vplivov podnebnih tveganj in potrebe po ukrepanju, saj politika in sprejeti ukrepi ne dohajajo podnebnih sprememb. Spopadanje s pomanjkanjem vode in sušami je eno od področij, na katerih je potrebno ukrepanje. Poudarjeno je, da je zagotavljanje trajnostne razpoložljivosti sladke vode bistveno za podnebno odpornost.
(13)Pomanjkanje vode zelo močno vpliva na zdravje morskih ekosistemov ter vzdržnost socialnih in gospodarskih dejavnosti obalnih in otoških skupnosti, ki so od njih odvisne. Zato je potrebno celostno in učinkovito gospodarjenje s sladkimi in morskimi vodami.
(14)Akcijski načrt za krožno gospodarstvo si prizadeva za porabo virov v okviru zmogljivosti planeta, vključno z vodo. V skladu s tem ciljem se lahko s spodbujanjem varne ponovne uporabe vode v različnih sektorjih sprosti gospodarski potencial v regijah z vodnim stresom. Prav tako se lahko zmanjša potreba po dragih infrastrukturnih projektih, kot so novi zbiralniki ali obrati za razsoljevanje, kar omogoča dolgoročne prihranke in večjo odpornost podjetij na pomanjkanje vode ter zmanjša operativna tveganja.
(15)Uredba (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta omogoča določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo, ki jih morajo izpolnjevati izdelki, da se izboljša več vidikov, vključno s porabo vode in učinkovitostjo porabe vode, za skoraj vse kategorije fizičnih izdelkov. Elementi tega priporočila bodo prispevali k njegovemu izvajanju.
(16)To priporočilo vsebuje smernice o elementih, ki niso celovito obravnavani v zakonodaji Unije o vodah: direktive 2000/60/ES, (EU) 2020/2184, (EU) 2024/3019in (EU) 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta.
(17)Za spodbujanje učinkovite rabe vode je primerno opredeliti sklop načel in priporočil, na katerih bi temeljili prihodnji ukrepi Unije in držav članic za doslednejše upoštevanje možnosti varčevanja z vodo pri odločanju in za odgovornejšo rabo vode v vseh sektorjih.
(18)Cilj načela učinkovite rabe vode na prvem mestu je zagotoviti dolgoročno trajnostno porabe vode. Pri tem je treba upoštevati, da so naravni sladkovodni viri omejeni in se bodo zaradi pospešenega globalnega segrevanja še naprej zmanjševali. Ukrepi za povečanje učinkovite rabe vode bi morali temeljiti na analizi stroškov in koristi, vključno z gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi eksternalijami, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi subsidiarnost, sorazmernost, pravičnost in enakost.
(19)Da bi spodbudili upoštevanje načela učinkovite rabe vode na prvem mestu in širšo uvedbo ukrepov za učinkovito rabo vode, je treba določiti glavne cilje. Zato bi bilo treba države članice spodbujati, naj določijo lastne cilje za učinkovito rabo vode na podlagi svojih nacionalnih razmer.
(20)Pri uveljavljanju načela učinkovite rabe vode bi bilo treba čim bolj izkoristiti nove tehnologije, kot so digitalni pametni števci in senzorji za odkrivanje in obvladovanje izgub vode, tudi iz infrastrukture za pitno vodo, kot zahteva člen 4(3) Direktive 2020/2184.
(21)Kadar je treba pri ukrepih za povečanje učinkovite rabe vode upoštevati omejene vire, bi bilo treba dati prednost tistim sektorjem, ki porabijo največ vode ali v katerih so možni največji prihranki vode, in sicer na podlagi ocene kompromisov, zlasti v zvezi s strateškimi sektorji, ter ob upoštevanju hierarhije možnih rešitev problemov z vodo. Ti sektorji se bodo neizogibno razlikovali glede na posamezna povodja in vodonosnike.
(22)Ukrepe za učinkovito rabo vode bi bilo treba vključiti v programe ukrepov iz načrtov upravljanja povodij. S temi ukrepi se lahko varčuje z vodo in doseže želen napredek k odpornosti v zvezi z vodo le, če so del celovitega pristopa. S spremljevalnimi ukrepi za upravljanje in z uporabo ekonomskih instrumentov se lahko napredek pri učinkoviti rabi vode spremeni v trajno izboljšanje vodne bilance, tako da se izogne povratnim učinkom. Strategije za učinkovito rabo vode bi morale biti vedno skladne z nacionalnimi strategijami za prilagajanje podnebnim spremembam –
PRIPOROČA NASLEDNJE:
Načelo učinkovite rabe vode na prvem mestu
(1)Države članice se spodbuja, naj pri sprejemanju nacionalnih ukrepov, ki vplivajo na gospodarjenje z vodo, sledijo načelu učinkovite rabe vode na prvem mestu, pri čemer upoštevajo gospodarske, socialne in okoljske vidike.
(2)„Učinkovita raba vode na prvem mestu“ pomeni sprejetje vseh potrebnih ukrepov za prednostno zmanjšanje povpraševanja po vodi, preden se začne izkoriščanje dodatnih vodnih virov. Po prednostnem vrstnem redu bi bilo treba najprej zmanjšati porabo in nato uvesti ukrepe za povečanje učinkovitosti, ki bi jim sledili ponovna uporaba odpadne vode in razširitev oskrbe z vodo.
(3)Glede na možnosti za varčevanje z vodo bi moral biti cilj EU povečati učinkovito rabo vode za vsaj 10 % do leta 2030. Države članice se spodbuja, naj določijo lastne cilje za učinkovito rabo vode na podlagi svojih nacionalnih razmer. Komisija bo sodelovala z državami članicami in deležniki, da bi razvila skupno metodologijo za dosego ciljev povečanja učinkovite rabe vode, pri čemer se bodo upoštevale ozemeljske in druge razlike med državami, regijami in sektorji.
Učinkovito gospodarjenje z vodnimi viri
(4)Priporoča se, da države članice uporabljajo prakse gospodarjenja z vodo iz Priloge, ki temeljijo zlasti na vodni bilanci povodja ter na zanesljivih napovedih okoljskih in socialno-ekonomskih potreb po vodi. Te prakse bi morale temeljiti tudi na oceni vplivov podnebnih sprememb in ranljivosti na podlagi ustreznih podnebnih scenarijev ter njihovih vplivov na civilno varnost. Te prakse bi morale temeljiti na učinkovitem in rednem nadzoru odvzemov vode, prilagodljivih postopkih za izdajo dovoljenj ter močni podpori raziskavam in inovacijam, pri čemer bi bilo treba v celoti izkoristiti napredna digitalna orodja.
(5)Priporoča se, da države članice spodbujajo učinkovitost na vseh ravneh verige oskrbe z vodo, ki so shranjevanje, pretok in raba vode, kot je določeno v Prilogi, ter zagotovijo potrebne naložbe.
(6)Priporoča se, da države članice po možnosti upoštevajo načelo učinkovite rabe vode na prvem mestu, in sicer v vseh sektorjih, ki uporabljajo vodo, vključno s kmetijstvom, energetiko, industrijo, trgovino, sektorjem javne oskrbe z vodo in digitalnim gospodarstvom, na vseh ravneh načrtovanja in izdajanja dovoljenj za gospodarjenje z vodo.
Upravljanje
(7)Priporoča se, da države članice pri gospodarjenju z vodo zagotovijo ustrezno upravljanje, zlasti tako, da poskrbijo za pregledne, varne, vključujoče, pravične in predvidljive mehanizme za dodeljevanje vode ter jamčijo nedvoumnost glede prednosti pri dodeljevanju po kategorijah rabe v primeru pomanjkanja, hkrati pa varujejo dostop ranljivih in marginaliziranih skupin do cenovno dostopne pitne vode in vode za sanitarno oskrbo.
Usposabljanje in ozaveščanje
(8)Priporoča se, da države članice vlagajo v znanja in spretnosti ter človeške vire, da bi zagotovile uspešno in učinkovito gospodarjenje z vodo na vseh ravneh.
(9)Priporoča se, da države članice sprejmejo ukrepe za ozaveščanje državljanov, lokalnih organov in podjetij o načelu učinkovite rabe vode na prvem mestu. Take ukrepe bi bilo treba ponavljati v rednih časovnih presledkih.
Čezmejno sodelovanje in mednarodna razsežnost
(10)Države članice bi morale zagotoviti polno čezmejno sodelovanje pri količinskih vidikih gospodarjenja z vodo za vsa povodja, tudi z mehanizmi iz Direktive 2000/60/ES ter ustreznimi mehanizmi in telesi za mednarodno sodelovanje.
(11)Priporoča se, da države članice načelo učinkovite rabe vode na prvem mestu spodbujajo tudi na mednarodni ravni (UN-Water, UNEP, G7 in G20, OECD, UNFCCC, UNCCD, CBD in FAO) ter okrepijo sodelovanje s finančnimi institucijami, kot so Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter Svetovna banka, pa tudi z zasebnim sektorjem, da bi pritegnile dolgoročne naložbe v pobude za učinkovito rabo vode.
V Bruslju, 4.6.2025
Za Komisijo
Jessika ROSWALL
Članica Komisije