cilje finančne podpore in upravičene ukrepe;

splošni okvir za izvajanje upravičenih ukrepov;

sredstva, dana na voljo v okviru instrumenta od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, in njihovo razdelitev;

obseg in namen različnih posebnih sredstev, s katerimi se financirajo odhodki za upravljanje zunanjih meja in skupno vizumsko politiko.

podpori skupne vizumske politike za olajšanje zakonitega potovanja, zagotavljanje visokokakovostnih storitev prosilcem za vizume, zagotovitev enakega obravnavanja državljanov tretjih držav in boj proti nezakonitemu priseljevanju;

podpori integriranega upravljanja meja, vključno s spodbujanjem nadaljnjega usklajevanja in standardizacije ukrepov za upravljanje meja v skladu s skupnimi standardi Unije in z izmenjavo informacij med državami članicami ter med državami članicami in agencijo Frontex, da se po eni strani zagotovi enotna in visoka raven nadzora in varovanja zunanjih meja, med drugim z bojem proti nezakonitemu priseljevanju, po drugi strani pa nemoteno prehajanje zunanjih meja v skladu s schengenskim pravnim redom, pri tem pa se skladno z obveznostmi držav članic glede človekovih pravic, vključno z načelom nevračanja, zagotavlja dostop do mednarodne zaščite za tiste, ki jo potrebujejo.

spodbujanju razvoja, izvajanja in uveljavljanja politik za odpravo kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na državljanstvo, ter izvajanje kontrole oseb in učinkovitega spremljanja prehajanja zunanjih meja;

postopni uvedbi integriranega sistema upravljanja zunanjih meja na osnovi solidarnosti in odgovornosti, zlasti z:

spodbujanju razvoja in izvajanja skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje ter različnih oblik konzularnega sodelovanja, da se doseže boljša konzularna zastopanost in usklajena praksa izdajanja vizumov;

vzpostavitvi in uporabi informacijskih sistemov, njihove komunikacijske infrastrukture in opreme, ki podpirajo skupno vizumsko politiko, mejne kontrole in varovanje na zunanjih mejah ter dosledno spoštujejo pravo o varstvu osebnih podatkov;

krepitvi spremljanja razmer na zunanjih mejah in zmogljivosti držav članic za odzivanje;

zagotavljanju učinkovite in enotne uporabe pravnega reda Unije glede meja in vizumov, vključno z učinkovitim delovanjem schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma;

okrepitvi ukrepov držav članic, ki prispevajo k boljšemu sodelovanju med državami članicami, ki delujejo v tretjih državah, na področju pritoka državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic, vključno s preprečevanjem nezakonitega priseljevanja in bojem proti njemu, in sodelovanja s tretjimi državami v zvezi s tem ob popolni skladnosti s cilji in načeli zunanjega delovanja in humanitarne politike Unije.

infrastrukturo, stavbe in sisteme, potrebne na mejnih prehodih in za varovanje med mejnimi prehodi za preprečevanje nedovoljenih prehodov čez meje, nezakonitega priseljevanja in čezmejne kriminalite ter boj proti njim, pa tudi za zagotavljanje nemotenih potovalnih tokov;

opremo, prevozna sredstva in komunikacijske sisteme, potrebne za učinkovit in varen nadzor meja ter odkrivanje oseb;

informacijske in komunikacijske sisteme za učinkovito upravljanje migracijskih tokov prek meja, vključno z naložbami v obstoječe in prihodnje sisteme;

infrastrukturo, stavbe, informacijske in komunikacijske sisteme in delovno opremo, ki so potrebni za obravnavo vlog za izdajo vizuma, konzularno sodelovanje in druge ukrepe za večjo kakovost storitev, namenjenih prosilcem za vizum;

usposabljanje o uporabi opreme in sistemov iz točk (b), (c) in (d), spodbujanje standardov upravljanja kakovosti in usposabljanje mejnih policistov, tudi v tretjih državah, če je to primerno, v zvezi z izvrševanjem nalog varovanja, svetovanja in nadzora ob upoštevanju mednarodnega prava človekovih pravic, vključno z opredeljevanjem žrtev tihotapljenja ljudi in trgovine z njimi;

napotitev uradnikov za zvezo za priseljevanje in svetovalcev za dokumente v tretje države ter izmenjava in napotitev mejnih policistov med državami članicami ali med državo članico in tretjo državo;

študije, usposabljanje, pilotni projekti in druge dejavnosti, s katerimi bo postopno vzpostavljen integrirani sistem za upravljanje zunanjih meja iz člena 3(3), vključno z ukrepi za medagencijsko sodelovanje v posameznih državah članicah ali med državami članicami in ukrepi v zvezi z interoperabilnostjo in usklajevanjem sistemov za upravljanje meja;

študije, pilotne projekte in ukrepe za izvajanje priporočil, operativnih standardov in najboljše prakse, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami in agencijami Unije.

informacijske sisteme, orodja ali opremo za izmenjavo informacij med državami članicami in tretjimi državami;

ukrepe za operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, vključno s skupnimi operacijami;

projekte v tretjih državah, namenjene izboljšanju sistemov varovanja, da se zagotovi sodelovanje s sistemom Eurosur;

študije, seminarje, delavnice, konference, usposabljanje, opremo in pilotne projekte za zagotavljanje ad hoc tehničnega in operativnega strokovnega znanja tretjim državam;

študije, seminarje, delavnice, konference, usposabljanje, opremo in pilotne projekte za izvajanje posebnih priporočil, operativnih standardov in najboljših praks, ki so rezultat operativnega sodelovanja med državami članicami in agencijami Unije v tretjih državah.

nacionalnih programov v skladu s členoma 9 in 12;

operativne podpore v okviru nacionalnih programov in pod pogoji, določenimi v členu 10;

posebne tranzitne sheme v skladu s členom 11;

ukrepov Unije v skladu s členom 13;

nujne pomoči v skladu s členom 14;

izvajanja programa za vzpostavitev informacijskih sistemov za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja pod pogoji, določenimi v členu 15;

tehnične pomoči v skladu s členom 16.

1 551  milijonov EUR za nacionalne programe držav članic;

791 milijonov EUR za razvoj informacijskih sistemov na podlagi obstoječih in/ali novih informacijskih sistemov za podporo upravljanja migracijskih tokov prek zunanjih meja, če bodo sprejeti ustrezni zakonodajni akti Unije;

Če se navedeni znesek ne dodeli ali porabi, ga Komisija z delegiranim aktom v skladu s členom 17 ponovno dodeli eni ali več dejavnostim iz točk (b) in (c) člena 6(1) ter točke (d) tega odstavka. Ta delegirani akt zajema oceno razvoja ustreznih informacijskih sistemov, vključno z izvrševanjem proračuna in predvidenimi neporabljenimi zneski. Do ponovne dodelitve lahko pride po sprejetju ustreznih zakonodajnih aktov ali ob vmesnem pregledu iz člena 8.

154 milijonov EUR za posebno tranzitno shemo;

264 milijonov EUR za ukrepe Unije, nujno pomoč in tehnično pomoč na pobudo Komisije, pri čemer se vsaj 30 % zneska uporabi za ukrepe Unije.

1 276  milijonov EUR, kot je določeno v Prilogi I;

147 milijonov EUR na podlagi rezultatov mehanizma iz člena 7;

v okviru vmesnega pregleda iz člena 8 in za obdobje od proračunskega leta 2018 128 milijonov EUR, preostanek razpoložljivih dodeljenih sredstev iz tega člena ali drug znesek, kot je določeno v skladu z odstavkom 4, na podlagi rezultatov analize tveganja in vmesnega pregleda.

vsaj 10 % za ukrepe iz točke (a) člena 9(2);

vsaj 25 % za ukrepe v zvezi s točko (b) člena 9(2);

vsaj 5 % za ukrepe v zvezi s točkami (c), (d), (e) in (f) člena 9(2).

45 % za zunanje morske meje;

38 % za zunanje kopenske meje;

17 % za letališča.

količnik 0,5 za minimalno stopnjo ogroženosti;

količnik 1 za normalno stopnjo ogroženosti;

količnik 3 za srednjo stopnjo ogroženosti;

količnik 5 za visoko stopnjo ogroženosti.

50 % na osnovi števila oseb, ki prečkajo zunanje meje;

50 % na osnovi števila državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop na zunanjih mejah.

obremenitev pri upravljanju zunanjih meja;

dejavnikov, ki so vplivali na varnost zunanjih meja držav članic v obdobju 2014–2016;

sprememb politik Unije, na primer vizumske politike;

morebitnih prihodnjih gibanj v zvezi z migracijskimi tokovi in tveganj nezakonitih dejavnosti v zvezi z nezakonitim prehajanjem zunanjih meja, in

verjetnega političnega, gospodarskega in družbenega razvoja dogodkov v tretjih državah, zlasti tistih v sosednjih državah.

se upošteva črta med območji iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 866/2004 ( 8 ), vendar ne morska meja severno od te črte, čeprav ne gre za zunanjo kopensko mejo, in sicer dokler se uporablja člen 1 Protokola št. 10 o Cipru k Aktu o pristopu iz leta 2003;

izraz „zunanje morske meje“ pomeni zunanje meje teritorialnega morja držav članic, v skladu s členi 4 do 16 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu. Vendar v primerih, ko so potrebne redne in obširne operacije za preprečevanje nedovoljenih prehodov čez meje, ta izraz pomeni zunanje meje močno ogroženih območij. Te zunanje meje se določijo z upoštevanjem ustreznih podatkov o teh operacijah v obdobju 2014–2016, zagotovljenih s strani zadevnih držav članic.

razvoj sistema Eurosur v skladu s pravom in smernicami Unije;

podporo in razširitev obstoječih zmogljivosti na področju vizumske politike, upravljanja zunanjih meja ter podporo in razširitev ukrepov na območju prostega gibanja, povezanih z upravljanjem zunanjih meja, na nacionalni ravni, zlasti ob upoštevanju novih tehnologij, napredka in/ali standardov v zvezi z upravljanjem migracijskih tokov;

podporo nadaljnjega razvoja na področju upravljanja migracijskih tokov s konzularnimi in drugimi službami držav članic v tretjih državah, vključno z vzpostavitvijo mehanizmov za konzularno sodelovanje, z namenom olajšanja zakonitega potovanja v skladu s pravom Unije ali zadevne države članice in preprečevanja nezakonitega priseljevanja v Unijo;

okrepitev integriranega sistema upravljanja meja s preskušanjem in uvajanjem novih orodij, interoperabilnih sistemov ter delovnih metod, namenjenih izboljšanju izmenjave informacij znotraj držav članic ali okrepitvi medagencijskega sodelovanja;

razvoj projektov za enotno in visoko raven nadzora zunanjih meja v skladu s skupnimi standardi Unije ter za večjo interoperabilnost sistemov upravljanja zunanjih meja med državami članicami;

podporo za ukrepe za nadaljnje usklajevanje upravljanja meja, zlasti tehnoloških zmogljivosti, v skladu s skupnimi standardi Unije in po posvetovanju z agencijo Frontex;

zagotavljanje pravilne in enotne uporabe pravnega reda Unije glede nadzora meja in vizumov pri odpravljanju pomanjkljivosti na ravni Unije, kakor so razvidne iz rezultatov, pridobljenih v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma;

vzpostavljanje zmogljivosti za soočanje s prihajajočimi izzivi, vključno s sedanjimi in prihodnjimi grožnjami ter pritiski na zunanjih mejah, zlasti ob upoštevanju analiz, ki jih opravijo ustrezne agencije Unije.

skladnost s pravnim redom Unije glede meja in vizumov;

skladnost s cilji nacionalnega programa;

skladnost s skupnimi standardi Unije, da se izboljša usklajevanje med državami članicami in prepreči podvajanje, razdrobljenost in stroškovna neučinkovitost na področju nadzora meja.

podpori priprave, spremljanja, upravne in tehnične dejavnosti, potrebne za izvajanje politik v zvezi z zunanjimi mejami in vizumi, vključno z boljšim upravljanjem schengenskega območja z razvojem in izvajanjem ocenjevalnega mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1053/2013, za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in Zakonika o schengenskih mejah, zlasti glede odhodkov za obiske strokovnjakov Komisije in držav članic na kraju samem;

izboljšanju poznavanja in razumevanja prevladujočih razmer v državah članicah in tretjih državah s pomočjo analiziranja, ocenjevanja in natančnega spremljanja njihovih politik;

podpori razvoja statističnih orodij, tudi skupnih, ter metod in skupnih kazalnikov;

podpori in spremljanju izvajanja prava Unije in ciljev politik Unije v državah članicah ter oceniti njihovo učinkovitost in vpliv, tudi kar zadeva spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na področju uporabe instrumenta;

spodbujanju mreženja, vzajemnega učenja, prepoznavanja in razširjanja najboljših praks ter inovativnih pristopov med različnimi interesnimi skupinami na evropski ravni;

spodbujanju projektov, namenjenih usklajevanju in interoperabilnosti ukrepov za upravljanje meja v skladu s skupnimi standardi Unije z namenom razviti integriran evropski sistem upravljanja meja;

povečanju ozaveščenosti zainteresiranih strani in javnosti o politikah in ciljih Unije, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije;

povečanju zmogljivosti evropskih mrež za oceno, spodbujanje, podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev Unije;

podpori zlasti inovativnih projektov, ki razvijajo nove metode in/ali tehnologije, ki bi jih bilo mogoče prenesti v druge države članice, predvsem projektov, usmerjenih k testiranju in potrjevanju raziskovalnih projektov;

podpori ukrepom v tretjih državah in v zvezi z njimi, kot je določeno v členu 4(2).