25.8.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/1

---

Menjalni tečaji eura (1)

24. avgusta 2011

2011/C 247/01

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,4433
JPY	japonski jen	110,51
DKK	danska krona	7,4499
GBP	funt šterling	0,87710
SEK	švedska krona	9,1234
CHF	švicarski frank	1,1403
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,8425
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,488
HUF	madžarski forint	272,05
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7093
PLN	poljski zlot	4,1566
RON	romunski leu	4,2570
TRY	turška lira	2,5665
AUD	avstralski dolar	1,3767
CAD	kanadski dolar	1,4266
HKD	hongkonški dolar	11,2517
NZD	novozelandski dolar	1,7403
SGD	singapurski dolar	1,7400
KRW	južnokorejski won	1 562,05
ZAR	južnoafriški rand	10,4087
CNY	kitajski juan	9,2205
HRK	hrvaška kuna	7,4653
IDR	indonezijska rupija	12 351,89
MYR	malezijski ringit	4,2945
PHP	filipinski peso	61,186
RUB	ruski rubelj	41,7525
THB	tajski bat	43,198
BRL	brazilski real	2,3132
MXN	mehiški peso	17,9411
INR	indijska rupija	66,3990

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

25.8.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/2

---

Obvestilo Nadzornega organa Efte na podlagi člena 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Uvedba obveznosti javne službe za redne zračne prevoze znotraj Norveške

2011/C 247/02

Država članica	Norveška
Zadevne proge	1. Lakselv–Tromsø v.v. 2. Andenes–Bodø v.v., Andenes–Tromsø v.v. 3. Harstad/Narvik–Tromsø v.v. 4. Svolvær–Bodø v.v. 5. Leknes–Bodø v.v. 6. Røst–Bodø v.v. 7. Narvik (Framnes)–Bodø v.v. 8. Brønnøysund–Bodø v.v., Bronnøysund–Trondheim v.v. 9. Sandnessjøen–Bodø v.v., Sandnessjøen–Trondheim v.v. 10. Mo i Rana–Bodø v.v., Mo i Rana-Trondheim v.v. 11. Mosjøen–Bodø v.v., Mosjøen–Trondheim v.v. 12. Namsos–Trondheim v.v., Rørvik–Trondheim v.v. 13. Florø–Oslo v.v., Florø–Bergen v.v. 14. Førde–Oslo v.v., Førde–Bergen v.v. 15. Sogndal–Oslo v.v., Sogndal–Bergen v.v. 16. Sandane–Oslo v.v., Sandane–Bergen v.v. 17. Ørsta-Volda–Oslo v.v., Ørsta-Volda–Bergen v.v. 18. Fagernes–Oslo v.v. 19. Røros–Oslo v.v.
Datum začetka veljavnosti obveznosti javne službe	1. april 2012
Naslov, na katerem je mogoče dobiti besedilo in vse pomembne informacije in/ali dokumentacijo v zvezi z obveznostmi javne službe	Ministry of Transport and Communications PO Box 8010 Dep 0030 Oslo NORWAY Tel. +47 22248353 Faks +47 22245609 http://www.regjeringen.no/en/dep/sd/Documents/Other-documents/Tenders.html

---

25.8.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/3

---

Obvestilo Nadzornega organa Efte na podlagi člena 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Javni razpis v zvezi z opravljanjem zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe na Norveškem

2011/C 247/03

Država članica	Norveška
Zadevne proge	1. Lakselv–Tromsø v. v. 2. Andenes–Bodø v.v., Andenes–Tromsø v.v. 3. Harstad/Narvik–Tromsø v.v. 4. Svolvær–Bodø v.v. 5. Leknes–Bodø v.v. 6. Røst–Bodø v.v. 7. Narvik (Framnes)–Bodø v.v. 8. Brønnøysund–Bodø v.v., Brønnøysund–Trondheim v.v. 9. Sandnessjøen–Bodø v.v., Sandnessjøen–Trondheim v.v. 10. Mo i Rana–Bodø v.v., Mo i Rana–Trondheim v.v. 11. Mosjøen–Bodø v.v., Mosjøen–Trondheim v.v. 12. Namsos–Trondheim v.v., Rørvik–Trondheim v.v. 13. Florø–Oslo v.v., Florø–Bergen v.v. 14. Førde–Oslo v.v., Førde–Bergen v.v. 15. Sogndal–Oslo v.v., Sogndal–Bergen v.v. 16. Sandane–Oslo v.v., Sandane–Bergen v.v. 17. Ørsta-Volda-Oslo v.v., Ørsta-Volda-Bergen v.v. 18. Fagernes–Oslo v.v. 19. Røros–Oslo v.v.
Obdobje veljavnosti pogodb	Za proge 1–12: 1. april 2012–31. marec 2017 Za proge 13–19: 1. april 2012–31. marec 2016
Rok za oddajo ponudb	25. oktobra 2011
Naslov, na katerem je mogoče dobiti besedilo javnega razpisa in vse pomembne informacije in/ali dokumentacijo v zvezi z njim in obveznostmi javne službe	Ministry of Transport and Communications PO Box 8010 Dep 0030 Oslo NORWAY Tel. +47 22248353 Faks +47 22245609 http://www.regjeringen.no/en/dep/sd/Documents/Other-documents/Tenders.html

---

25.8.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/4

---

Razpis za zbiranje predlogov – Program Kultura (2007–2013)

Izvajanje dejavnosti programa: projekti večletnega sodelovanja, ukrepi sodelovanja, posebne dejavnosti (tretje države) in podpora organizacijam, ki so dejavne na področju kulture na evropski ravni

2011/C 247/04

UVOD

Razpis za zbiranje predlogov temelji na Sklepu št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Kultura (2007–2013) (1), v nadaljnjem besedilu: program Kultura. Podrobni pogoji tega razpisa za zbiranje predlogov so na voljo v vodniku po programu Kultura (2007–2013), objavljenem na spletni strani Europa (glej točko VIII). Vodnik po programu je sestavni del tega razpisa za zbiranje predlogov.

I.   Cilji

Program Kultura je bil zasnovan z namenom, da z razvojem kulturnih dejavnosti med kulturnimi izvajalci iz držav upravičenk (2), uveljavi kulturni prostor, ki je skupen vsem Evropejcem in temelji na skupni kulturni dediščini, ter spodbuja zavest o evropskem državljanstvu.

Program ima tri posebne cilje:

—	spodbujanje nadnacionalne mobilnosti oseb, ki delujejo na področju kulture,

—	podpiranje kroženja kulturnih in umetniških del ter izdelkov prek državnih meja ter

—	spodbujanje medkulturnega dialoga.

Program ima prožen interdisciplinarni pristop in se osredotoča na potrebe, ki so jih kulturni izvajalci izpostavili med javnimi posvetovanji, ki so privedla do njegove zasnove.

II.   Sklopi

Razpis zajema naslednje sklope programa Kultura:

1.   Podpora projektom sodelovanja na področju kulture (sklopi 1.1, 1.2.1 in 1.3.5)

Kulturnim organizacijam se zagotavlja podpora za projekte čezmejnega sodelovanja in oblikovanje ter izvajanje kulturnih in umetniških dejavnosti.

Bistven element tega sklopa je organizacijam, kot so gledališča, muzeji, strokovna združenja, raziskovalni centri, univerze, kulturne ustanove in javni organi iz različnih držav, ki sodelujejo v programu Kultura, pomagati vzpostaviti sodelovanje, s čimer je različnim sektorjem omogočeno skupno delovanje in širjenje kulturnega ter umetniškega dosega prek meja.

Ta sklop je nadalje razdeljen v tri kategorije, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju.

Sklop 1.1:   Projekti večletnega sodelovanja (ki trajajo od tri do pet let)

Cilj prve kategorije je spodbujati večletne nadnacionalne kulturne povezave s spodbujanjem najmanj šestih kulturnih izvajalcev iz vsaj šestih držav upravičenk, da sodelujejo med seboj in delajo znotraj sektorjev za razvoj skupnih kulturnih dejavnosti v obdobju treh do petih let. Na voljo so sredstva med najmanj 200 000 EUR in največ 500 000 EUR na leto, vendar je podpora EU omejena na največ 50 % skupnih upravičenih stroškov. Namen financiranja je pomagati pri vzpostavitvi ali širjenju geografskega dosega projekta in doseči njegovo trajnost tudi po obdobju financiranja.

Sklop 1.2.1:   Projekti sodelovanja (ki lahko trajajo do 24 mesecev)

Druga kategorija se nanaša na sektorske in medsektorske dejavnosti, ki jih največ dve leti izvajajo najmanj trije kulturni izvajalci iz vsaj treh držav upravičenk. Zlasti se spodbuja dejavnosti, ki proučujejo načine za dolgoročno sodelovanje. Na voljo so sredstva v višini od 50 000 EUR do 200 000 EUR, vendar je podpora Skupnosti omejena na največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

Sklop 1.3.5:   Posebne dejavnosti sodelovanja s tretjimi državami (ki lahko trajajo do 24 mesecev)

Cilj tretje kategorije je podpora projektom kulturnega sodelovanja, katerih namen je spodbujanje kulturnih izmenjav med državami, ki sodelujejo v programu, in tretjimi državami, ki so z EU sklenile sporazum o pridružitvi ali sodelovanju, če ta vsebuje določbe s področja kulture. Vsako leto je za zadevno leto izbrana ena ali več tretjih držav. Izbrana država ali države so na spletni strani programa vsako leto pravočasno objavljene (glej točko VII) pred rokom za oddajo vlog.

Dejavnost mora imeti konkretno mednarodno razsežnost sodelovanja. Projekti sodelovanja zadevajo najmanj tri kulturne izvajalce iz najmanj treh držav upravičenk in predvidevajo kulturno sodelovanje z najmanj eno organizacijo iz izbrane tretje države in/ali kulturno dejavnost, ki se izvaja v izbrani državi. Na voljo so sredstva v višini od 50 000 EUR do 200 000 EUR, vendar je podpora Skupnosti omejena na največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

2.   Projekti literarnega sodelovanja (ki lahko trajajo do 24 mesecev) (sklop 1.2.2)

Ta sklop se nanaša na podporo prevajalskim projektom. Cilj podpore EU literarnemu prevajanju je krepitev poznavanja literature in literarne dediščine drugih Evropejcev s spodbujanjem kroženja literarnih del med državami. Založbam se lahko dodelijo podpore za prevode in izdajo leposlovnih del iz enega evropskega jezika v drugega. Na voljo so sredstva v višini od 2 000 EUR do 60 000 EUR, vendar je podpora Skupnosti omejena na največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

3.   Podpora evropskim kulturnim festivalom (projekti, ki lahko trajajo do 12 mesecev) (sklop 1.3.6)

Namen tega sklopa je podpreti festivale z evropsko razsežnostjo, ki prispevajo k splošnim ciljem programa (tj. mobilnost strokovnjakov, kroženje del in medkulturni dialog).

Najvišji znesek podpore je 100 000 EUR in lahko obsega največ 60 % upravičenih stroškov. Podpora se lahko odobri za eno ali tri ponovitve festivala.

4.   Podpora organizacijam, dejavnim na področju kulture na evropski ravni (sklop 2) (enoletna podpora za operativne stroške)

Kulturne organizacije, ki delujejo ali želijo delovati na področju kulture na evropski ravni, lahko prejmejo podporo za operativne stroške. Ta sklop je namenjen organizacijam, ki spodbujajo skupno evropsko kulturno izkušnjo, ki ima resnično evropsko razsežnost.

Podpora, dodeljena na podlagi tega sklopa, je podpora za operativne stroške, ki nastanejo zaradi stalnih dejavnostih organizacij upravičenk. Ta podpora se zelo razlikuje od drugih subvencij, ki jih je mogoče dodeliti na podlagi drugih sklopov programa.

Na podlagi tega sklopa so upravičene tri kategorije organizacij:

(a)	ambasadorji,

(b)	zagovorniške mreže,

(c)	platforme za strukturirani dialog.

Najvišja razpoložljiva sredstva so odvisna od kategorije, za katero je bila oddana vloga, vendar je podpora EU omejena na največ 80 % skupnih upravičenih stroškov.

5.   Projekti sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z analizo kulturne politike (ki lahko trajajo do 24 mesecev) (sklop 3.2)

Namen te kategorije je podpreti projekte sodelovanja med zasebnimi ali javnimi organizacijami (kot so kulturni oddelki nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov, kulturni observatoriji ali fundacije, oddelki na univerzah, specializiranih za kulturne zadeve, strokovne organizacije in mreže), ki imajo neposredne in praktične izkušnje z analiziranjem, ocenjevanjem in presojo vpliva kulturnih politik na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali evropski ravni, v povezavi z enim ali več od treh ciljev evropske agende za kulturo (3):

—	spodbujati kulturno raznolikost in medkulturni dialog;

—	spodbujati kulturo kot katalizator za ustvarjalnost v okviru Lizbonske strategije za rast in delovna mesta;

—	spodbujanje kulture kot bistvene sestavine v mednarodnih odnosih Unije ob uresničevanju Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja. (4)

Dejavno morajo vključevati vsaj tri organizacije s pravnim sedežem v vsaj treh državah, ki sodelujejo v programu.

Najvišji znesek podpore je 120 000 EUR letno in lahko obsega največ 60 % upravičenih stroškov.

III.   Upravičene dejavnosti in kandidati

V programu lahko sodelujejo vse kategorije kulturnih izvajalcev, če svoje kulturne dejavnosti izvajajo v neprofitne namene. Avdiovizualne kulturne industrije in dejavnosti (vključno s filmskimi festivali), ki so vključene že v programu MEDIA, niso upravičene v programu Kultura. Vseeno so organizacije, katerih glavna dejavnost spada na avdiovizualno področje in ki svoje dejavnosti izvajajo v neprofitne namene, upravičene v okviru sklopa 2 programa Kultura, kategorija „mreže“, saj v programu MEDIA take podpore ni.

Upravičeni kandidati morajo:

—	biti javne (5) ali zasebne organizacije, ki so pravna oseba in opravljajo glavno dejavnost na kulturnem področju (kulturni in ustvarjalni sektorji); in

—	imeti registriran pravni sedež v eni od držav upravičenk.

Fizične osebe ne izpolnjujejo pogojev za vložitev vloge za podporo v okviru tega programa.

IV.   Države upravičenke

Države, ki so upravičene v okviru tega programa, so:

—	države članice EU (6),

—	države EGP (7) (Islandija, Lihtenštajn, Norveška),

—	Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Turčija, Srbija in Črna gora ter Bosna in Hercegovina.

Albanija bi lahko izpolnjevala pogoje v prihodnosti na podlagi sklenitve memoranduma o soglasju glede udeležbe te države v programu (8).

V.   Merila za dodelitev

Sklopi 1.1, 1.2.1 in 1.3.5:

—	stopnja dejanske evropske dodane vrednosti, ki jo lahko ustvari projekt

—	pomen dejavnosti za posebne cilje programa

—	raven zasnove predlaganih dejavnosti in zmožnosti njihove uspešne izvedbe z visoko stopnjo odličnosti

—	kakovost partnerstva med koordinatorjem in soorganizatorji

—	obseg, v katerem lahko dejavnosti ustvarijo rezultate, ki dosežejo cilje programa

—	obseg, v katerem se bo o rezultatih predlaganih dejavnosti ustrezno obveščalo in jih promoviralo

—	obseg, v katerem lahko dejavnosti ustvarijo dolgoročni učinek (trajnost)

—	razsežnost mednarodnega sodelovanja (samo za projekte sodelovanja s tretjimi državami, sklop 1.3.5)

Sklop 1.2.2:

—	stopnja dejanske evropske dodane vrednosti, ki jo lahko ustvari projekt, in pomen dejavnosti za cilje programa

—	raven zasnove predlaganih dejavnosti in zmožnosti njihove uspešne izvedbe z visoko stopnjo odličnosti

—	obseg, v katerem se bo o rezultatih predlaganih dejavnosti ustrezno obveščalo in jih promoviralo

Sklop 1.3.6:

—	evropska dodana vrednost in evropska razsežnost predlaganih dejavnosti

—	kakovost in inovativnost programa festivala

—	vpliv na občinstvo

—	udeleženost evropskih strokovnjakov in kakovost predvidenih izmenjav med njimi

Sklop 2:

—	obseg, v katerem lahko delovni program in z njim povezane dejavnosti ustvarijo resnično evropsko dodano vrednost in evropsko razsežnost predlaganih dejavnosti

—	pomen delovnega programa in z njim povezanih dejavnosti za posebne cilje programa

—	obseg, v katerem so predlagani delovni program in naknadne dejavnosti zasnovani ter jih je mogoče uspešno izvesti z visoko stopnjo odličnosti

—	obseg, v katerem lahko predlagani delovni program in naknadne dejavnosti ustvarijo rezultate, ki neposredno in posredno dosežejo čim več oseb

—	obseg, v katerem se bo o rezultatih predlaganih dejavnosti ustrezno obveščalo in jih promoviralo

—	obseg, v katerem lahko dejavnosti ustvarijo ustrezno stopnjo trajnosti (dolgoročne rezultate in sodelovanje) in delujejo kot razširjevalci za druge možne promotorje

Sklop 3.2:

—	stopnja dejanske evropske dodane vrednosti, ki jo lahko ustvari projekt

—	pomen dejavnosti za posebne cilje programa v povezavi z evropsko agendo za kulturo

—	raven zasnove predlaganih dejavnosti in zmožnosti njihove uspešne izvedbe z visoko stopnjo odličnosti

—	kakovost partnerstva med koordinatorjem in soorganizatorji

—	obseg, v katerem lahko dejavnosti ustvarijo rezultate, ki dosežejo cilje programa

—	obseg, v katerem se bo o rezultatih predlaganih dejavnosti ustrezno obveščalo in jih promoviralo

—	obseg, v katerem lahko dejavnosti ustvarijo dolgoročni učinek (trajnost)

VI.   Proračun

Skupni proračun programa znaša 400 milijonov EUR (9) za obdobje 2007–2013. Letna odobrena proračunska sredstva, tudi za tiste dejavnosti, ki niso del vodnika po programu, lahko znašajo od 43 milijonov EUR do okoli 58 milijonov EUR, odvisno od leta.

Na predlog Komisije Programski odbor odobri razdelitev letnih proračunskih sredstev po sklopih (v skladu s približki, navedenimi v nadaljevanju).

Predvidena proračunska sredstva za leto 2012 za naslednje sklope:

Sklop 1.1:	Projekti večletnega sodelovanja	20 600 000 EUR
Sklop 1.2.1:	Projekti sodelovanja	19 000 000 EUR
Sklop 1.2.2:	Projekti literarnega prevajanja	2 915 371 EUR
Sklop 1.3.5:	Projekti sodelovanja s tretjimi državami	1 500 000 EUR
Sklop 1.3.6:	Podpora evropskim kulturnim festivalom	2 700 000 EUR
Sklop 2:	Podpora organizacijam, ki so dejavne na področju kulture na evropski ravni	6 100 000 EUR
Sklop 3.2:	Projekti sodelovanja med organizacijami, ki sodelujejo pri analizah kulturnih politik	700 000 EUR

VII.   Roki za oddajo vlog

Sklopi	Rok za oddajo vlog
Sklop 1.1:	Projekti večletnega sodelovanja	5. oktober 2011
Sklop 1.2.1:	Projekti sodelovanja	5. oktober 2011
Sklop 1.2.2:	Projekti literarnega prevajanja	3. februar 2012
Sklop 1.3.5:	Projekti sodelovanja s tretjimi državami	3. maj 2012
Sklop 1.3.6:	Podpora evropskim kulturnim festivalom	16. november 2011
Sklop 2:	Podpora organizacijam, ki so dejavne na področju kulture na evropski ravni	15. september 2011
Sklop 3.2:	Projekti sodelovanja med organizacijami, ki sodelujejo pri analizah kulturnih politik	5. oktober 2011

Če je rok za oddajo vlog v državi kandidata vikend ali praznik, morajo kandidati pri načrtovanju oddaje svoje vloge to upoštevati, saj podaljšanja roka ne bodo odobrena.

Načini pošiljanja vlog in kontaktni podatki so navedeni v vodniku po programu, ki je objavljen na spletnih straneh, navedenih pod točko VIII.

VIII.   Dodatne informacije

Podrobni pogoji za vlogo so na voljo v vodniku po programu Kultura na naslednjih spletnih straneh:

Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo http://ec.europa.eu/culture/index_en.htm

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo http://eacea.ec.europa.eu/culture/index_en.htm

---

(1)  UL L 372, 27.12.2006, str. 1.

(2)  Glej točko IV.

(3)  Glejte sporočilo o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije, COM(2007) 242 konč. http://europa.eu/legislation_summaries/culture/l29019_en.htm

(4)  http://portal.unesco.org/fr/ev.php-URL_ID=31038&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html

(5)  Kot javna organizacija šteje vsaka organizacija, katere del stroškov se po zakonu financira iz državnega proračuna, bodisi s strani centralne, regionalne ali lokalne oblasti. To pomeni, da so stroški te organizacije kriti iz sredstev javnega sektorja, pridobljenih z obdavčevanjem, globami ali zakonsko urejenimi pristojbinami, ne da bi organizaciji bilo treba iti skozi postopek prijave, v katerem ji morda ne bi uspelo pridobiti sredstev. Organizacij, katerih obstoj je odvisen od državnega financiranja in prejemajo podpore vsako leto, vendar obstaja vsaj teoretična možnost, da v določenem letu ne bodo uspele pridobiti denarnih sredstev, so obravnavane kot zasebne organizacije.

(6)  27 držav članic Evropske unije: Nemčija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Španija, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Češka, Romunija, Združeno kraljestvo, Slovaška, Slovenija in Švedska.

(7)  Evropski gospodarski prostor.

(8)  Dodatne informacije o razvoju dogodkov v zvezi s temi tretjimi državami bodo objavljene na spletni strani Izvajalske agencije. http://eacea.ec.europa.eu

(9)  Države upravičenke, ki niso članice EU, prav tako prispevajo v proračun programa.

---

25.8.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/10

---

Obvestilo o izteku veljavnosti nekaterih protidampinških ukrepov

2011/C 247/05

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (1), kateremu ni sledila nobena ustrezno utemeljena zahteva po pregledu, Komisija obvešča, da bo spodaj navedeni protidampinški ukrep kmalu prenehal veljati.

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 (2) o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

Izdelek	Država porekla ali izvoza	Ukrepi	Sklic	Datum izteka veljavnosti (3)
silicijev karbid	Ljudska republika Kitajska	protidampinška dajatev	Uredba Sveta (ES) št. 1264/2006 (UL L 232, 25.8.2006, str. 1)	26.8.2011

---

(1)  UL C 19, 20.1.2011, str. 8.

(2)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(3)  Ukrep se izteče ob polnoči na dan, naveden v tem stolpcu.

---

25.8.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/11

---

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 247/06

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„LANGRES“

ES št.: FR-PDO-0217-0121-07.07.2009

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša:

—		Ime proizvoda
—		Opis proizvoda
—		Geografsko območje
—		Dokazilo o poreklu
—		Metoda pridobivanja
—		Povezanost
—		Označevanje
—		Nacionalne zahteve
—		Drugo (navedite)

2.   Vrsta spremembe:

—		Sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—		Sprememba specifikacije registrirane ZOP ali ZGO, za katero še nista bila objavljena enotni dokument ali povzetek
—		Sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		Začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3.   Spremembe:

Zahtevane spremembe so na splošno namenjene natančnejšim pojasnilom, ki so potrebna za poostritev pogojev za proizvodnjo mleka in pogojev za proizvodnjo.

Te spremembe omogočajo utrditev povezanosti med proizvodom in njegovim ozemljem ter učinkovitejše ohranjanje značilnosti proizvoda.

3.1   Točka 2 specifikacije:

OPIS PROIZVODA:

V opisu proizvoda so navedeni nekateri podrobni tehnični podatki, ki označujejo sir „Langres“.

Videz skorje in oblika sirov: po eni strani naj bi bil opis podrobnejši, po drugi strani pa naj bi se uporabljena terminologija prilagodila značilnostim proizvoda, ki se preverjajo pri pregledih in zlasti organoleptičnih preskusih proizvoda. Predložene spremembe ne spreminjajo značilnosti proizvoda.

Sklic na premer oblikoval in ne več na premer sirov: prinaša pojasnilo za preverjanje upoštevanja premerov sirov. Ker se ti razvijajo počasi, odvisno od trajanja zorenja in razmere, v katerih to poteka, je bilo ugotovljeno, da je zanesljiveje opisati oblikovala.

Črtanje debeline sirov in uvedba največje teže: ugotovljeno je bilo, da je opredelitev glede na najmanjšo in največjo težo ter najmanjši in največji premer bolj zadovoljiva za določitev značilnosti sirov.

Uvedba srednje velikosti: kot vmesna velikost med malim in velikim sirom potrošniku omogoča, da lažje prepozna različne velikosti, s čimer zagotavlja boljšo prepoznavnost označbe Langres. Manjši premer malih sirov omogoča tudi lažje razlikovanje od srednje velikosti sirov.

3.2   Točka 5 specifikacije:

OPIS METODE PRIDOBIVANJA PROIZVODA:

Proizvodnja mleka

Mlečna čreda

Uporaba pasem, prilagojenih manj intenzivnemu sistemu proizvodnje, omogoča močnejšo povezanost sira Langres z območjem.

Namen določb o nakupu krav mlekaric in krmi telic je zagotoviti, da se mleko za izdelavo sirov Langres dobi od živali, ki so bolj prilagojene ozemlju, saj sta njihovi vzreja in krma v obdobju pred njihovim vstopom v proizvodnjo v skladu s specifikacijo.

Krma mlečne črede

Visoko določena (80-odstotna) neodvisnost preskrbe proizvodnega območja ZOP Langres je eno od glavnih meril močnejše povezanosti z ozemljem. Značilnosti naravnega okolja ter znanja in veščin rejcev, zlasti pri upravljanju travnih površin, se tako izražajo v krmi krav mlekaric.

Vse določbe o krmi mlečne črede so namenjene ohranjanju pašne tradicije na proizvodnem območju sira Langres tako, da je po eni strani zagotovljen najmanjši delež trave v krmi, po drugi strani pa se ohranjajo posebne značilnosti trave s travnikov z vzdrževanjem raznovrstne naravne flore in izogibanjem denaturiranim sredstvom.

Tako je precejšnji delež trave, zagotovljen v krmi živali (obvezna paša najmanj 6 mesecev na leto, najmanj 20 arov travne površine na kravo mlekarico, 30-odstotni delež trave v zimskem obroku), pomemben dejavnik povezanosti z ozemljem. K temu prispeva tudi omejitev gnojenja z mineralnimi gnojili, ker omogoča upoštevanje biotske raznovrstnosti travnikov z uravnavanjem presežkov dušika, zaradi katerih tla postanejo kisla, kar povzroči prevlado nezaželenih vrst, ki lahko celo izpodrinejo zaželeno floro.

Zmogljivost skladiščenja krme, ki pozimi ustreza 130 odstotkom potreb, izhaja iz stare in zelo razširjene prakse, značilne za območje. Kmetom omogoča uresničevanje ciljev, povezanih z neodvisnostjo preskrbe tako, da se zavarujejo pred podnebnimi dejavniki, zaradi katerih je letina slaba. Za kmetijska gospodarstva, ki ne izpolnjujejo tega merila, je določeno prilagoditveno obdobje.

Dovoljena osnovna in koncentrirana krma sta opredeljeni na pozitivnih seznamih. Navedeni so tudi značilnosti krme in podrobna pravila njenega skladiščenja, priprave in razdeljevanja. Vse navedene nove določbe so v skladu s tradicionalnimi praksami, ki se uporabljajo na proizvodnem območju sira Langres. Omogočajo zlasti izključitev vrst krme ali metod shranjevanja, ki bi negativno vplivale na posebnost mleka, primernega za predelavo v sir Langres.

Seznam navedene krme je bil sestavljen tudi v povezavi z zahtevo po neodvisnosti preskrbe proizvodnega območja za preverjanje izvora razdeljene krme in njenega lokalnega porekla.

Omejitev koncentrirane krme poleg tega pomaga pri zaviranju intenzifikacije proizvodnje in krepitvi povezanosti z ozemljem.

Predelava v sir

Uporaba obdelovalnih postopkov in dodatkov za sire je bila urejena s splošnimi predpisi. Vendar se je izkazalo, da lahko nove tehnike, med katerimi nekatere zadevajo obdelovalne postopke in dodatke, kot so mikrofiltracija, delna koncentracija mleka ali encimi, ki povzročajo zorenje, vplivajo na značilnosti sirov z označbo porekla. Kot nezdružljivi z ohranjanjem bistvenih značilnosti proizvodov z ZOP so se izkazali zlasti nekateri encimski dodatki.

Zato se je pojavila potreba po tem, da se v specifikacijah proizvodov z označbo porekla v točki 5 natančno opredelijo trenutne prakse, kar zadeva obdelovalne postopke in dodatke, uporabljene v mleku in pri izdelavi sirov, ter se tako prepreči, da bi prihodnje prakse, ki ne bi bile urejene s predpisi, vplivale na značilnosti sirov z označbo porekla.

Po drugi strani so bila v specifikaciji leta 1996 uvedena tehnična merila: trajanje in temperatura v fazi kisanja in odcejanja, neobračanje med fazo odcejanja, pogostnost nege med zorenjem.

Tehnična merila, opredeljena v novi različici specifikacije za postopke od oblikovanja sirnine do zorenja sirov omogočajo ureditev postopka izdelave s predpisi in zagotavljajo homogenost, potrebno za izražanje organoleptičnih posebnosti sira Langres. V takih pogojih za proizvodnjo se upoštevajo tudi običaji, zaradi katerih je sir Langres slovel skozi vso svojo zgodovino.

Zorenje mleka pred dodajanjem sirišča in uporaba mezofilnega kvasa: zagotavljata mlečnost sirnine, ki je temeljni dejavnik postopka izdelave, kar zadeva organoleptične značilnosti končnega izdelka.

Trajanje sesirjenja: zelo pomemben podatek, ker zagotavlja značilnosti sirnine, po katerih se odlikuje sir Langres.

Rezanje sirnine: omogoča predhodno odcejanje v kadi, kar olajša nadaljnje odcejanje. Predhodno odcejanje zunaj kadi pa je prepovedano, da se ohrani celotna sirnina.

Črtana prepoved pranja in stiskanja sirnine med dajanjem v oblikovala: ker sta navedena postopka značilna za izdelavo siriščnega koaguluma, je prepoved postala nepotrebna zaradi omejitve pH sirov med jemanjem iz oblikoval na 4,6. Ta omejitev, ki zagotavlja mlečnost sirov, dejansko preprečuje uporabo spiranja ali stiskanja.

Določitev temperature na najmanj 19 °C: spodbuja počasno odcejanje in vzdržuje encimsko delovanje, ki pospešuje kisanje sirov.

Omejitev števila obračanj med odcejanjem na dva: zagotavlja naravno izoblikovanje vdolbine na vrhnji površini sirov, ki je glavna značilnost označbe.

Zorenje sirov

Podrobnejše navedbe omogočajo boljšo zakonsko ureditev faze zorenja v širšem smislu (ki zajema postopke od sušenja do dejanskega zorenja), ki je temeljna faza izdelave sirov, ker omogoča razvoj vseh njihovih zmožnosti.

Opredelitev temperaturnih razmer in vlažnosti (temperatura za fazo sušenja, temperatura in vlažnost za fazo dejanskega zorenja).

Obveznost nege z vlaženjem zagotavlja uravnavanje razvoja posebnih fermentov za zorenje, zaradi katerih ima sir Langres posebne organoleptične značilnosti.

Opredelitev najkrajšega zorenja na 18 dni, ki ustreza srednji, na novo opredeljeni velikosti.

3.3   Točka 6 specifikacije:

PODROBNOSTI, KI POTRJUJEJO POVEZAVO Z GEOGRAFSKIM OKOLJEM:

Ta del specifikacije je bil preoblikovan v skladu z načrtom iz enotnega dokumenta (posebnost geografskega območja/posebnost proizvoda/vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda) in dopolnjen v skladu z navedbami o metodi pridobivanja: pogoji za proizvodnjo mleka in predelavo v sir, ki prispevajo k značilnostim in slovesu sira „Langres“.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„LANGRES“

ES št.: FR-PDO-0217-0121-07.07.2009

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime:

„Langres“

2.   Država članica ali tretja država:

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.3 –

Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

To je sir z mehkim testom in sprano skorjo. Gladka do rahlo nagubana skorja z mažo je po zorenju zlatorumene do rjavordeče barve.

Belo testo z zorenjem postaja kremasto. Pakira se v valjasti obliki ali obliki odsekanega stožca z vdolbino (globoko več kot 5 milimetrov) na vrhnjem delu, v treh velikostih:

—	veliki sir, izdelan v oblikovalu s premerom od 16 do 20 centimetrov, težek od 800 do 1 300 gramov;

—	srednji sir, izdelan v oblikovalu s premerom od 9 do 10 centimetrov, težek od 280 do 350 gramov;

—	mali sir, izdelan v oblikovalu s premerom od 7 do 8 centimetrov, težek od 150 do 250 gramov.

Vsebnost maščobe po celotnem sušenju je najmanj 50-odstotna.

Vsebnost suhe snovi je več kot 42-odstotna.

Izdelan je izključno iz usirjenega kravjega mleka, ki je pred tem nekaj časa zorelo in pri katerem 2,5- do 5,5-urna koagulacija zagotavlja mlečnost sirnine.

Izdelava vključuje zlasti največ dvakratno obračanje med odcejanjem in nego z vlaženjem med zorenjem, ki odvisno od velikosti traja od 15 do 21 dni.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

Langres je sir, izdelan izključno iz usirjenega, nekondenziranega in neobnovljenega kravjega mleka, ki izvira z geografskega proizvodnega območja, opredeljenega v točki 4. Shranjevanje mlečnih surovin pri temperaturi pod 0 °C je prepovedano.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Povprečni letni delež krme, ki se razdeljuje mlečni čredi in izvira z območja označbe, vsebuje najmanj 80 % suhe snovi celotnega obroka črede.

Mlečna čreda ima dostop do paše najmanj 6 mesecev na leto, pri čemer ima v tem obdobju vsaka krava na voljo najmanj 20 arov površine.

Delež trave v zimskem obroku vsebuje najmanj 30 % razdeljene osnovne krme, katere najmanj polovica je v obliki sena ali posušene trave.

Dovoljena je naslednja osnovna krma:

—	trava z naravnih, začasnih ali umetnih travnikov, ki se razdeljuje sveže pokošena, shranjena v obliki silaže, balirane krme, sena ali posušena;

—	koruza kot cela rastlina, ki se razdeljuje sveže pobrana, shranjena v obliki silaže ali dobro posušena;

—	krmna pesa;

—	žita, ki se razdeljujejo sveže požeta, v obliki balirane krme ali shranjena v obliki silaže;

—	žitna slama.

Ob krmljenju s svežo krmo je treba ustrezno pobrano krmo v svežem stanju prinesti do kmetije in je pred razdeljevanjem kravam mlekaricam ne izpostavljati visokim temperaturam. Krmo morajo krave zaužiti najpozneje do druge molže, ki sledi košnji.

Krmno peso je treba pred razdeljevanjem skrbno očistiti. Razdeljevati jo je treba celo, čisto in zdravo. Če se reže na kose, jo je treba pripraviti vsak dan.

Balirana krma se pripravlja iz predsušene krme in ima najmanj 60 % suhe snovi.

Silaža je dovoljena pod pogojem, da se obvezno skladišči na betonski plošči; zahteva se tudi betonska površina za razkladanje, razen če ni drugega ustreznega sistema za nakladanje.

Silirana trava se najprej predhodno suši in ima najmanj 30 % suhe snovi.

Seno se obvezno skladišči na suhem, v lopi.

Slama se od 1. januarja 2013 obvezno skladišči na suhem, v lopi.

Koncentrati in druga suha krma se skladiščijo v čistem in suhem prostoru. Suha krma je tista, ki vsebuje več kot 85 % suhe snovi.

Delež koncentrirane krme je omejen na 7 kg letnega povprečja na kravo mlekarico v laktaciji in na dan.

Koncentrirano, popolno ali dopolnilno krmno mešanico sestavljajo:

—	žita in žitni stranski proizvodi,

—	beljakovinski pridelki in oljarice,

—	rastlinske pulpe,

—

melasa,

—	dehidrirana lucerna,

—	mlečni izdelki (sirotka),

—	mineralna krma, po možnosti dopolnjena z vitamini.

Koncentrirana krma je lahko kmečkega izvora („fermière“ – mešanica s kmetijskega gospodarstva iz sestavin, pridelanih na njem) ali „du commerce“ (tržna).

Žita se drobijo izključno mehansko.

Tekoča krma je dopustna pod pogojem, da se jasno navede njena sestava in upošteva seznam dovoljene krme.

Uporaba sode za obdelavo žit, namenjenih krmljenju mlečne črede, je prepovedana.

Dodajanje zaščitenega metionina in amonijaka je prepovedano.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Mlečna proizvodnja, izdelava in zorenje sirov morajo potekati na geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Označba porekla „Langres“ mora vsebovati ime označbe porekla z dodano navedbo „Označba porekla“, vse skupaj pa je napisano s črkami, ki so enake najmanj dvema tretjinama velikosti največjih črk na označbi.

Obvezno je treba dodati logotip EU „ZOP“.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje obsega pašnike območja Bassigny in planoto Langres.

Proizvodnja mleka, predelava v sir in zorenje sirov morajo potekati na tem ozemlju:

—	v departmaju la Côte d’Or v — občinah Chaugey, Cussey-lès-Forges, Foncegrive in Vernois-lès-Vesvres.

—	V departmaju la Haute-Marne v — okrožjih Chaumont in Langres.

—	V departmaju Vosges v — kantonu Neufchâteau.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnost geografskega območja:

Geografsko območje obsega pašnike območja Bassigny in planoto Langres.

V celoti leži na podlagi iz obdobja jure, na kateri so nastala bolj ali manj ilovnata ilovnato-apnenčasta tla. Povprečna nadmorska višina je med 400 in 500 metri.

O srednjeveškem izvoru proizvodnje oblikovanih sirov, namenjenih odcejanju, sušenju in nato verjetno zorenju na podeželju območja Langres, pričajo različni zapisi (pogodba o fevdalnih pravicah, knjigovodski izpiski mesta Langres).

Sklic na sir z imenom Langres najdemo v knjigi A. F. Pauriauja iz 19. stoletja („La laiterie, art de traiter le beurre, de fabriquer les beurres et les principaux fromages français et étrangers“, 1874 (Mlekarstvo, umetnost obdelave masla, njegove izdelave ter izdelave glavnih francoskih in tujih sirov)).

V tem obdobju je proizvodnja potekala izključno na kmetijah, trgovina s siri, izdelanimi na območju, pa načeloma prek mesta Langres, v katerem je štirinajst hiš kupovalo bele sire in jih zorilo. Zdi se, da so se velikosti sira razlikovale glede na obdobja in zlasti tržne cilje. Vendar je bilo na splošno mogoče razlikovati med malimi siri, namenjenimi uživanju, ko so še razmeroma mladi, in večjimi, primernejšimi za dolgo shranjevanje in prodajo na bolj oddaljenih območjih.

Postopoma so se v okolici naselili grosisti. Oskrbovali so se neposredno v mestih, njihov promet pa je bil čedalje večji. Pošiljke so bile namenjene v Pariz, Châlons, Bar-le-Duc, Nancy, departmaja la Corrèze in l’Allier ter včasih v Ženevo. Sir Langres je bil takrat najbolj znan.

Nato se je s prvo svetovno vojno za izdelavo sira Langres na kmetijah začel zaton, ki je trajal do konca 40. let 20. stoletja. Sočasno in postopoma jo je nadomestila proizvodnja mleka v sirarnah, ki so se od začetka 20. stoletja ustanavljale na območju, vendar so se usmerile k proizvodnji drugih sirov, zlasti vrstam s stiskanim in kuhanim testom.

Šele leta 1950 so nekateri proizvajalci znova začeli izdelovati sir Langres in tako obudili njegovo proizvodnjo. Leta 1981 je bil ustanovljen medpanožni sindikat za sir Langres, ki si je leta 1986 zadal, da bo pridobil kontrolirano označbo porekla za potrditev slovesa sira Langres.

5.2   Posebnost proizvoda:

Langres je sir z mehkim testom in sprano skorjo, katere barva po zorenju sega od svetlo rumene do rjave. Njegova glavna značilnost je vdolbina na vrhnjem delu, imenovana „fontaine“ (vodnjak) ali „cuvette“ (kotanja).

Pakira se v treh različnih velikostih, pri čemer mali sir tehta od 150 do 250 gramov, srednji od 280 do 350 gramov, veliki pa od 800 do 1 300 gramov.

Za njegovo izdelavo sta značilni zlasti dve glavni fazi: počasno zorenje mleka, ki omogoča nastanek mlečne sirnine, in nega med zorenjem s spiranjem s slano vodo.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Opredeljeno geografsko območje je določeno v skladu s tradicionalnim območjem izdelave sira Langres in govedoreje pasem, že dolgo navzočih na območju (zlasti simentalk). Mlečna kmetijska gospodarstva morajo proizvajati mleko, ki ga dajejo pretežno navedene pasme. Navedeno območje obsega sosednja območja, katerih glavni dejavniki naravnega okolja so dovolj podobni kraju izvora sira.

Tla so omogočila vzpostavitev proizvodnje z mešano živino, natančneje z vzrejo na območju Bassigny, na katerem je proizvodnja krme ugodnejša. Velik delež trave s pašnikov na proizvodnem območju v krmi krav mlekaric zagotavlja proizvodnjo mleka, v katerem se kažejo značilnosti naravnega okolja.

Prakse vzreje mlečne črede so prilagojene omejitvam naravnega okolja na geografskem območju. Tako so velike letne zaloge krme na kmetijskem gospodarstvu na območju stara in široko razširjena praksa. Zagotavlja krmo na osnovi trave, ki jo paša omogoča le deloma, in sicer po eni strani zaradi poletnih suš na planoti Langres, po drugi strani pa zaradi razmeroma hidromorfnih tal na območju Bassigny.

Posebne razmere izdelave ter dolgo zorenje mleka in nega med zorenjem sirov so plod lokalnega tradicionalnega znanja in veščin.

Tudi omejitev števila obračanj med odcejanjem je praksa, ki sega najmanj v 19. stoletje. Omogoča izoblikovanje vdolbine na vrhnji površini sirov. To temeljno značilnost zagotavljajo metode izdelave, ki jih morajo danes upoštevati proizvajalci sira Langres.

Današnje metode izdelave, ki izvirajo iz tradicionalnih običajev, dajejo siru Langres posebne značilnosti, po katerih se odlikuje njegova identiteta: mehko testo, sprano skorjo, močan in značilen vonj ter pakiranje v zelo različnih velikostih.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCLangres-avec-modification.doc

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---