„vlečna naprava“ pomeni sestavni del traktorja, namenjen za mehansko zvezo med traktorjem in vlečnim vozilom za vleko traktorja, če ta ne more uporabiti lastnega pogona;

„masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso neobremenjenega vozila, pripravljenega za običajno uporabo, vključno s standardno opremo v skladu s specifikacijami proizvajalca, hladilno tekočino, mazivi, gorivom, orodjem in voznikom (šteje se, da je enak 75 kg) ter brez neobvezne dodatne opreme;

„naprava za upravljanje krmilja“ pomeni sestavne dele, ki jih voznik neposredno upravlja, da usmerja traktor;

„sila na volanu“ pomeni silo, ki jo voznik izvaja na napravi za upravljanje krmilja, da usmerja traktor;

„običajne pnevmatike“ pomenijo tip ali tipe pnevmatik, ki jih zagotovi proizvajalec na zadevnem tipu vozila in ki so navedene v opisnem listu, katerega predloga je določena v členu 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/504 ( 1 );

„običajne gosenice“ pomenijo tip ali tipe gosenic, ki jih zagotovi proizvajalec na zadevnem tipu vozila in ki so navedene v opisnem listu, katerega predloga je določena v členu 2 Izvedbene uredbe (EU) 2015/504;

„vzvratno ogledalo“ pomeni katero koli napravo, katere namen je, da v vidnem polju, geometrično opredeljenem v točki 5 k Prilogi IX, omogoči jasen pogled nazaj, ki ga v razumnih mejah ne ovirajo sestavni deli ali sami uporabniki traktorja;

„notranje vzvratno ogledalo“ pomeni vzvratno ogledalo, ki je nameščeno znotraj kabine ali ogrodja traktorja;

„razred vzvratnega ogledala“ pomeni vsa vzvratna ogledala, ki imajo eno ali več skupnih značilnosti ali funkcij;

„svetilka“ pomeni napravo za osvetljevanje ceste (žaromet) ali oddajanje svetlobnega signala;

„medosna razdalja traktorja“ ali „medosna razdalja vozila“ pomeni razdaljo med navpičnima ravninama, skozi osi traktorja ali vozila, ki sta pravokotni na vzdolžno srednjo ravnino traktorja;

„obremenjeno vozilo“ pomeni vozilo, obremenjeno do največje tehnično dovoljene mase;

„kabina“ pomeni ohišje, ki upravljavca obdaja s fizično pregrado in preprečuje prost prehod zunanjega zraka v voznikov prostor.

mere vozila in maso priklopnika iz člena 25;

največjo maso obremenjenega vozila iz člena 26;

povprečni stični tlak na podlago in največjo obremenitev na kolo gosenice za traktorje kategorije C iz člena 37;

označevalne table in nalepke iz člena 16 za vozila kategorije S, ki so širša od 2,55 m.

„regulator hitrosti“ pomeni napravo, ki se uporablja za merjenje in uravnavanje vrtilne frekvence motorja in/ali hitrosti vozila;

„pogonski sistem“ pomeni skupino sestavnih delov, ki ustvarjajo moč in jo prenašajo do površine cestišča, vključno z motorjem, prenosom moči, pogonskimi gredmi, diferenciali in pogonskimi kolesi ali gosenicami;

„nedovoljen poseg“ pomeni nedovoljeno spreminjanje, ki lahko negativno vpliva na funkcionalno varnost, zlasti s povečanjem zmogljivosti vozila, in škoduje okolju;

„naprava za omejevanje hitrosti“ pomeni napravo, katere glavna funkcija je nadzor dovoda goriva v motor, da se omeji hitrost vozila na določeno vrednost.

„krmilje“ pomeni vso opremo, katere namen je spreminjanje smeri premikanja traktorja.

Krmilje lahko vključuje napravo za upravljanje krmilja, napravo za prenos upravljanja krmilja, krmiljena kolesa in, kjer pride v poštev, posebno opremo za proizvodnjo pomožne ali tuje sile za krmiljenje;

„naprava za prenos upravljanja krmilja“ pomeni vse sestavne dele med napravo za upravljanje krmilja in krmiljenimi kolesi razen posebne opreme iz točke 1.3. Naprava za prenos upravljanja krmilja je lahko mehanska, hidravlična, pnevmatska, električna ali pa kombinacija naštetih;

„posebna oprema“ pomeni tisti del krmilja, ki proizvaja pomožno ali tujo silo za krmiljenje. Taka sila se lahko ustvari s katerim koli mehanskim, hidravličnim, pnevmatskim ali električnim sistemom ali s katero koli kombinacijo naštetih sistemov (na primer z oljno črpalko, zračno črpalko ali akumulatorjem itd.);

„krmilje s pomožno silo“ pomeni krmilje, pri katerem se sila za spreminjanje smeri krmiljenih koles zagotovi s fizično močjo voznika in s posebno opremo; to vključuje krmilje, pri katerem se sila za krmiljenje v normalnih okoliščinah zagotovi samo s posebno opremo, vendar pa je v primeru okvare posebne opreme mogoče za krmiljenje uporabiti fizično moč voznika;

„krmilje s tujo silo“ pomeni krmilje, pri katerem se sila za spreminjanje smeri krmiljenih koles zagotovi samo s posebno opremo;

„diferencialno krmiljenje“ pomeni način krmiljenja s kolesi ali gosenicami, pri katerem se smer premikanja traktorja spreminja z ustvarjanjem različne hitrosti vrtenja med levimi in desnimi kolesi ali sklopi gosenic;

izraz „krmiljena kolesa“ pomeni nekaj od naslednjega:

ena ali več naprav za omejevanje tlaka mora varovati celotni hidravlični krogotok ali njegove dele pred previsokim tlakom;

naprave za omejevanje tlaka morajo biti nastavljene tako, da ne presegajo tlaka T, ki je enak najvišjemu delovnemu tlaku, ki ga določi proizvajalec;

cevne napeljave morajo imeti takšne značilnosti in mere, da zdržijo obremenitev štirikratnega tlaka T (ki ga dovolijo naprave za omejevanje tlaka). Morajo biti tudi ustrezno zaščitene in razporejene tako, da je nevarnost poškodb zaradi udarca ali oviranja čim bolj zmanjšana in da je nevarnost poškodb zaradi drgnjenja zanemarljiva.

Če je traktor opremljen s krmiljem s pomožno silo, ga mora biti mogoče voziti tudi, če pride do okvare posebne opreme. Če krmilje s pomožno silo nima svojega vira energije, mora biti opremljeno z zbiralnikom energije. Ta zbiralnik energije se lahko nadomesti z neodvisno napravo, ki krmilju zagotavlja energijo prednostno glede na druge sisteme, ki so povezani s skupnim virom energije. ►M1  Če obstaja hidravlična povezava med hidravličnim krmilnim sistemom in hidravličnim zavornim sistemom in če imata oba sistema isti vir energije, sila, potrebna za aktiviranje krmilnega sistema, v primeru odpovedi katerega koli od teh sistemov ne sme presegati 40 daN ne glede na zahteve iz Delegirane uredbe (EU) 2015/68. ◄ Če je vir energije stisnjeni zrak, mora biti posoda za zrak zavarovana s protipovratnim ventilom.

Če silo za krmiljenje zagotavlja samo posebna oprema, mora biti krmilje s pomožno silo opremljeno z napravo, ki v primeru, da zaradi okvare posebne opreme sila na volanu preseže 25 daN, z optičnim ali zvočnim signalom opozori na takšno okvaro.

Če je traktor opremljen s krmiljem s tujo silo in če ima to krmilje popolnoma hidravlično napravo za prenos upravljanja krmilja, mora biti mogoče v primeru okvare posebne naprave ali motorja z uporabo posebne dodatne naprave izvesti dva manevra iz točke 3.1.3. Ta posebna dodatna naprava je lahko posoda s stisnjenim zrakom ali plinom. Kot posebna dodatna naprava se lahko uporabi oljna črpalka ali kompresor, če to napravo poganja vrtenje traktorskih koles in njene povezave s kolesi ni mogoče prekiniti. V primeru okvare posebne opreme mora optični ali zvočni signal opozoriti na takšno okvaro.

„običajni delovni tlak“ pomeni tlak v hladnih pnevmatikah, kakor ga je določil proizvajalec vozila, povečan za 0,2 bara;

„merilnik hitrosti“ pomeni tisti del opreme za merjenje hitrosti, ki vozniku v vsakem danem trenutku prikazuje hitrost vozila.

Traktorji kategorije T4.1 in C4.1, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 30 km/h, morajo biti opremljeni z merilnikom hitrosti v skladu z zahtevami iz te priloge.

Kazalni del merilnika hitrosti se namesti v neposrednem vidnem polju voznika in mora biti jasno berljiv podnevi in ponoči. Obseg prikazanih vrednosti hitrosti mora biti dovolj velik, da vključuje največjo hitrost, ki jo je določil proizvajalec za tip vozila.

Skala mora biti graduirana po 1, 2, 5 ali 10 km/h. Vrednosti hitrosti morajo biti na skali označene na naslednji način:

Države članice, v katerih se na dan začetka veljavnosti te uredbe hitrost vozila meri v miljah na uro, lahko predpišejo, da se mora oprema za merjenje hitrosti, vgrajena v vozila, ki se prodajajo v teh državah, označiti s kilometri na uro in miljami na uro, v skladu z Direktivo 2009/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).

Merilniki hitrosti, proizvedeni za prodajo v državi članici, ki uporablja imperialne merske enote, morajo biti označeni tudi v mph (miljah na uro); skala mora biti graduirana po 1, 2, 5 ali 10 mph. Vrednosti hitrosti morajo biti označene na skali v intervalih, ki niso večji od 20 mph.

Označeni intervali vrednosti hitrosti niso nujno enakomerni.

vozilo je opremljeno z enim od tipov običajno vgrajenih pnevmatik ali gosenic; preskus se ponovi za vsak tip merilnika hitrosti, ki ga je določil proizvajalec;

obremenitev osi, ki poganja opremo za merjenje hitrosti, mora ustrezati delu mase neobremenjenega vozila, ki ga nosi ta os;

referenčna temperatura na merilniku hitrosti mora biti 23 ± 5 °C;

med vsakim preskusom mora biti v pnevmatikah običajni delovni tlak;

vozilo se preskusi pri naslednjih treh hitrostih: 20, 30 in 40 km/h ali 80 % največje hitrosti za hitre traktorje, ki jo je določil proizvajalec;

točnost preskusnih naprav, uporabljenih za merjenje dejanske hitrosti vozila, mora biti ± 1,0 %;

iz standarda ISO 5721-1:2013 o vidnem polju naprej in brisalcih vetrobranskega stekla;

iz dela o vidnem polju ob traktorju v standardu ISO 5721-2:2014 o bočnem in zadnjem vidnem polju pri kmetijskih traktorjih. Zahteve iz točke 5.1.3 standarda ISO 5721-2:2014 se lahko izpolnijo s kombinacijo neposrednega in posrednega pogleda. ►M2  Preskusi in merila sprejemljivosti, opredeljena v standardu ISO 5721-2:2014, se uporabljajo tudi za traktorje, ki presegajo širino 2,55 m. ◄

„referenčna točka oči voznika“ pomeni po dogovoru določen položaj oči voznika traktorja, namišljeno združen v eno samo točko. Ta točka leži na ravnini, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino traktorja in poteka skozi središče sedeža, 700 mm navpično nad presečnico te ravnine in površine sedeža ter je oddaljena v smeri proti medenični opori 270 mm od navpične ravnine, ki poteka skozi sprednji rob površine sedeža in je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino traktorja (slika 1). Tako določena referenčna točka se nanaša na sedež, ko ni zaseden in je nameščen v središčnem položaju, kakor ga je določil proizvajalec traktorja;

„material za varnostno zasteklitev, pomemben za voznikovo vidnost nazaj,“ pomeni vsa stekla za ravnino, ki poteka skozi referenčno točko oči voznika in je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila, skozi katero lahko voznik pri vožnji ali upravljanju vozila vidi cesto.

„prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila;

„samostojne svetilke“ pomenijo svetilke z ločenimi lečami, ločenimi svetlobnimi viri in ločenimi ohišji;

„združene svetilke“ pomenijo svetilke z ločenimi lečami in ločenimi svetlobnimi viri, vendar s skupnim ohišjem;

„kombinirane svetilke“ pomenijo svetilke z ločenimi lečami, vendar s skupnim svetlobnim virom in skupnim ohišjem;

„integrirane svetilke“ pomenijo svetilke z ločenimi svetlobnimi viri (ali z enim svetlobnim virom, ki deluje na različne načine), v celoti ali delno skupnimi lečami in skupnim ohišjem;

„svetilke s spremenljivim položajem“ pomenijo svetilke na vozilu, ki se lahko premikajo glede na vozilo, ne da bi se ločile od njega;

„žaromet za dolgi svetlobni pramen“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetljevanje ceste daleč pred vozilom;

„žaromet za kratki svetlobni pramen“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetljevanje ceste pred vozilom, ne da bi povzročila pretirano oslepitev ali neugodje nasproti vozečim voznikom in drugim udeležencem v prometu;

„svetilka, ki se lahko skrije,“ pomeni žaromet, ki ga je mogoče deloma ali popolnoma skriti, kadar ni v uporabi. To je mogoče doseči s premičnim pokrovom, premestitvijo žarometa ali na kateri koli drug ustrezen način. Izraz „pogrezljiv“ se uporablja zlasti za svetilko, ki jo je mogoče s premikom umakniti v notranjost karoserije;

„žaromet za meglo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za izboljšanje osvetlitve cestišča pri megli, sneženju, močnem dežju ali oblakih prahu;

„žaromet za vzvratno vožnjo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča za vozilom in za opozarjanje drugih udeležencev v prometu, da vozilo vozi vzvratno ali namerava voziti vzvratno;

„smerna svetilka“ pomeni svetilko, ki jo voznik uporabi za nakazovanje drugim udeležencem v prometu, da namerava spremeniti smer vožnje v desno ali levo;

„varnostne utripalke“ pomenijo napravo, ki omogoča hkratno delovanje vseh smernih svetilk vozila, s čimer se opozori, da vozilo začasno predstavlja posebno nevarnost za druge udeležence v prometu;

„zavorna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za nakazovanje drugim udeležencem v prometu za vozilom, da se hitrost premikanja vozila v vzdolžni smeri namerno zmanjšuje;

„svetilka zadnje registrske tablice“ pomeni napravo, ki se uporablja za osvetljevanje prostora, namenjenega za zadnjo registrsko tablico; sestavljena je lahko iz več optičnih sestavnih delov;

„sprednja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti in širine vozila, opazovanega od spredaj;

„zadnja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti in širine vozila, opazovanega od zadaj;

„zadnja svetilka za meglo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila od zadaj v gosti megli;

„parkirna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za opozarjanje na stoječe vozilo v strnjenem naselju. V takšnih razmerah zamenjuje sprednjo in zadnjo pozicijsko svetilko;

„gabaritna svetilka“ pomeni svetilko, ki je vgrajena na skrajnem zunanjem robu čim bližje vrhu vozila in namenjena jasni označitvi skupne širine vozila. Ta svetilka pri nekaterih vozilih dopolnjuje sprednje in zadnje pozicijske svetilke, tako da posebej opozarja na velikost vozila;

„delovni žaromet“ pomeni napravo za osvetljevanje delovnega območja ali procesa;

„odsevnik“ pomeni napravo, ki označuje prisotnost vozila z odbojem svetlobe iz svetlobnega vira, ki ni povezan z vozilom, pri čemer je opazovalec blizu tega vira. V tej prilogi se naslednji deli ne štejejo za odsevnike:

„bočna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti vozila, opazovanega s strani;

„svetilka za dnevno vožnjo“ pomeni svetilko, usmerjeno naprej, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila med vožnjo podnevi;

„svetilka za zavijanje“ pomeni svetilko za dodatno osvetlitev dela cestišča v bližini sprednjega vogala vozila na tisti strani, v katero namerava zaviti vozilo;

„zunanja svetilka“ pomeni svetilko za dodatno osvetlitev, ki vozniku in potniku olajšuje vstop v vozilo in izstop iz njega ali ki se uporablja pri nakladanju;

„svetilka za manevriranje“ pomeni svetilko za dodatno osvetlitev površine ob vozilu med počasnimi manevri;

„prilagodljiv sistem sprednjih žarometov“ pomeni svetlobno napravo, homologirano v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 123, kot je navedeno v Prilogi I, z žarometi z različnimi lastnostmi za samodejno prilagajanje različnim pogojem uporabe žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in, če je ustrezno, žarometa z dolgim svetlobnim pramenom;

„svetleča površina“ pomeni pravokotno projekcijo celotne površine reflektorja pri žarometu za dolgi svetlobni pramen z reflektorjem, žarometu za kratki svetlobni pramen z reflektorjem, žarometu za meglo z reflektorjem ali, pri žarometih z elipsoidnim reflektorjem, projekcijske leče na prečno ravnino. Če se površina sevanja svetilke razteza samo čez del površine reflektorja, se upošteva samo projekcija tega dela.

Pri žarometu s kratkim svetlobnim pramenom je svetleča površina omejena z navidezno sledjo meje zastiranja na leči. Če sta reflektor in leča medsebojno nastavljiva, je treba uporabiti srednjo nastavitev;

„svetleča površina“ pomeni pravokotno projekcijo svetilke v ravnini, ki poteka pravokotno na njeno referenčno os in se dotika zunanje površine sevanja, pri čemer to projekcijo omejujejo robovi zaslonov v tej ravnini, od katerih vsak zmanjša svetilnost na 98 % celotne svetilnosti v smeri referenčne osi pri zadnji pozicijski svetilki in parkirni svetilki ter pri žarometu za dolgi svetlobni pramen, žarometu za kratki svetlobni pramen in žarometu za meglo, ki so brez reflektorja;

Pri svetlobno-signalnih napravah, katerih svetleča površina zajema celotno ali delno svetlečo površino druge funkcije ali zajema neosvetljeno površino, se šteje, da je svetleča površina kar površina sevanja;

„svetleča površina“ odsevnika, označevalne table ali označevalne nalepke pomeni, kot določi vlagatelj med homologacijskim postopkom za odsevnike, pravokotno projekcijo odsevnika v ravnini, ki poteka pravokotno na njegovo referenčno os ter je omejena z ravninami, ki potekajo ob navedenih najbolj oddaljenih delih optičnega sistema odsevnika in so vzporedne s to osjo. Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih robov naprave se upoštevajo samo navpične in vodoravne ravnine;

„zunanja površina sevanja“ pomeni del zunanje površine prozorne leče, ki obdaja svetlobno ali svetlobno-signalno napravo in ji omogoča, da sveti;

„vidna svetleča površina“ za določeno smer opazovanja pomeni pravokotno projekcijo meje svetleče površine, projicirane na zunanjo površino leče, ali površine sevanja v ravnini, ki je pravokotna na smer opazovanja in se dotika skrajne zunanje točke leče;

„referenčna os“ pomeni značilno os svetlobnega signala, ki jo proizvajalec svetilke določi za referenčno smer (H = 0°, V = 0°) za fotometrične meritve in pri vgradnji svetilke v vozilo;

„referenčno središče“ pomeni presečišče referenčne osi z zunanjo površino sevanja, ki ga določi proizvajalec svetilke;

„koti geometrijske vidnosti“ pomenijo kote, ki določajo območje najmanjšega prostorskega kota, v katerem je mogoče videti vidno svetlečo površino svetilke. To območje prostorskega kota je določeno s krogelnimi izseki, katerih središče sovpada z referenčnim središčem svetilke, ekvator pa je vzporeden s tlemi. Ti izseki so določeni glede na referenčno os. Vodoravni koti β ustrezajo zemljepisni dolžini, navpični koti α pa zemljepisni širini;

„skrajni zunanji rob“ na vsaki strani vozila pomeni ravnino, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in sovpada z njegovim stranskim zunanjim robom, pri čemer se ne upoštevajo štrleči deli:

„skupna širina“ pomeni razdaljo med navpičnima ravninama iz opredelitve skrajnega zunanjega roba;

„posamična svetilka“ pomeni:

„dve svetilki“ pomenita eno površino sevanja v obliki traku ali pasu, če je takšen trak ali pas nameščen simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila, se razteza na vsako stran najmanj do razdalje 0,4 m od skrajnega zunanjega roba vozila in je dolg najmanj 0,8 m; osvetlitev takšne površine se zagotovi z najmanj dvema svetlobnima viroma, ki sta vgrajena čim bližje njenim robovom; površino sevanja lahko sestavlja več soležnih elementov, če projekcije več posameznih površin sevanja na prečno ravnino zavzemajo najmanj 60 % površine najmanjšega pravokotnika, ki očrtuje projekcije navedenih posameznih površin sevanja;

„razdalja med dvema svetilkama“, ki sta obrnjeni v isto smer, pomeni razdaljo med pravokotnima projekcijama v ravnini, ki je pravokotna na zadevno smer orisov obeh svetlečih površin;

„neobvezno“ pomeni, da je vgradnja svetlobno-signalne naprave prepuščena presoji proizvajalca;

„opozorilna naprava za delovanje“ pomeni vidni ali zvočni signal ali drug enakovreden signal, ki prikazuje, da je naprava vklopljena in da deluje pravilno;

„barva svetlobe, ki jo oddaja naprava,“ pomeni barvo svetlobe, ki se oddaja v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 48, kot je navedeno v Prilogi I;

„vidnostna oznaka“ pomeni napravo za povečanje vidnosti vozila, opazovanega s strani ali od zadaj ali pri priklopnikih dodatno od spredaj, z odsevom svetlobe iz svetlobnega vira, ki ni povezan z vozilom, pri čemer je opazovalec blizu tega vira;

„opozorilna naprava za sklenjen tokokrog“ pomeni opozorilno napravo, ki prikazuje, da je naprava vklopljena, ne prikazuje pa, ali deluje pravilno ali ne;

„zadnja tabla za označevanje počasnih vozil“ pomeni trikotno tablo s prisekanimi robovi in značilnim vzorcem, prekrito z odsevnim in fluorescenčnim materialom ali napravami (razred 1) ali samo z odsevnim materialom ali napravami (razred 2) (glej npr. Pravilnik UN/ECE št. 69, kot je navedeno v Prilogi I);

„par“ pomeni sklop svetilk z enako funkcijo na levi in desni strani vozila;

„ravnina H“ pomeni vodoravno ravnino, v kateri je referenčno središče svetilke;

„svetlobna funkcija“ pomeni svetlobo, ki jo oddaja naprava za osvetlitev cestišča in predmetov v smeri premikanja vozila;

„svetlobno-signalna funkcija“ pomeni svetlobo, ki jo oddaja ali odbija naprava, da se drugim udeležencem v prometu zagotovijo vidne informacije o prisotnosti, identifikaciji in/ali spremembi premikanja vozila;

„svetlobni vir“ pomeni enega ali več elementov za vidno sevanje, ki se jih lahko sestavi z enim ali več prosojnimi ovoji in s podnožjem za mehansko ali električno priključitev.

Svetlobni vir je lahko sestavljen tudi iz skrajne odprtine svetlobnega vodnika, ki je del porazdeljenega svetlobnega ali svetlobno-signalnega sistema, ki nima vgrajene zunanje leče;

„površina sevanja“ svetlobne naprave, svetlobno-signalne naprave ali odsevnika pomeni površino, ki jo proizvajalec naprave navede na risbi v zahtevi za homologacijo.

opis tipa vozila glede na mere in zunanjo obliko vozila ter število in položaj svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav. Navede se pravilno označen tip vozila;

seznam naprav, ki jih proizvajalec določi za svetlobno in svetlobno-signalno opremo. Seznam lahko vključuje več tipov naprav za vsako funkcijo, poleg tega pa lahko seznam za vsako funkcijo vključuje dodatno oznako „ali enakovredne naprave“;

grafični prikaz svetlobne in signalne napeljave v celoti, ki prikazuje položaj različnih naprav v vozilu;

risbo ali risbe posamezne svetilke, na katerih je prikazana svetleča površina svetilke, svetlobne naprave ali signalne svetilke razen odsevnika ali odbojnika.

Površina sevanja svetlobne naprave, svetlobno-signalne naprave ali odsevnika mora biti navedena v skladu z enim od naslednjih pogojev:

Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži neobremenjeno vozilo z vgrajeno celotno svetlobno in svetlobno-signalno opremo, ki je vzorčni tip vozila v homologacijskem postopku.

„notranja oprema“ pomeni notranje dele prostora za potnike z izjemo notranjih vzvratnih ogledal in vključuje:

„raven armaturne plošče“ pomeni črto, določeno s točkami, v katerih se navpične tangente dotaknejo armaturne plošče;

„stekla na električni pogon“ pomenijo stekla, ki se zapirajo z napajanjem iz vozila;

„odprtina“ pomeni največjo nezakrito odprtino med zgornjim robom ali sprednjim robom (glede na smer zapiranja) stekla, pregrade ali pomične strehe na električni pogon in konstrukcijo vozila, ki omejuje steklo, pregrado ali pomično streho, če se gleda iz notranjosti vozila ali iz zadnjega dela prostora za potnike pri pregradah.

„zunanja površina“ pomeni zunanjost vozila in vključuje kolesa, gosenice, vrata, odbijače, pokrov motorja, pripomočke za dostop, rezervoarje, blatnike, izpušni sistem;

„polmer zaobljenja“ pomeni polmer krožnega loka, ki se najbolj približa okrogli obliki zadevnega sestavnega dela;

„skrajni zunanji rob“ vozila pomeni, glede na bočne strani vozila, ravnino, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in sovpada z zunanjim bočnim robom vozila, pri čemer se ne upošteva štrlenje:

na višini pod 0,75 m: deli, ki samo na bočnih straneh vozila sestavljajo skrajni zunanji rob v vsaki navpični ravnini, pravokotni na vzdolžno os vozila, razen tistih delov, ki so od stranskega skrajnega zunanjega roba vozila oddaljeni več kot 80 mm proti njegovi vzdolžni srednji ravnini, če je vozilo opremljeno s pnevmatikami ali gosenicami, opisanimi v točki 2.1, z najmanjšim kolotekom; če obstaja več kot ena pnevmatika ali gosenica, opisana v točki 2.1, se upošteva tista, pri kateri je vozilo najožje;

na bočnih straneh in na višini od 0,75 do 2 m: vsi deli razen:

„elektromagnetna združljivost“ pomeni sposobnost vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, da zadovoljivo delujejo v svojem elektromagnetnem okolju in da ne povzročajo nevzdržnih elektromagnetnih motenj kateri koli napravi v tem okolju;

„elektromagnetna motnja“ pomeni kateri koli elektromagnetni pojav, ki lahko poslabša stopnjo učinkovitosti vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot. Elektromagnetna motnja je lahko elektromagnetni šum, neželeni signal ali sprememba v samem mediju razširjanja;

„elektromagnetna odpornost“ pomeni sposobnost vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, da delujejo brez poslabšanja stopnje učinkovitosti, če so prisotne določene elektromagnetne motnje;

„elektromagnetno okolje“ pomeni vse elektromagnetne pojave v danem prostoru;

„referenčna meja“ pomeni nazivno raven, s katero se primerjajo mejne vrednosti pri homologaciji in ugotavljanju skladnosti proizvodnje;

„referenčna antena“ za frekvenčno območje od 20 do 80 MHz pomeni skrajšan simetrični dipol, ki je polvalovni in ima svojo resonančno frekvenco pri 80 MHz, za frekvenčno območje nad 80 MHz pa pomeni simetrični polvalovni resonančni dipol, uglašen na frekvenco merjenja;

„širokopasovna elektromagnetna emisija“ pomeni emisijo, katere pasovna širina je večja od pasovne širine merilne naprave ali sprejemnika;

„ozkopasovna elektromagnetna emisija“ pomeni emisijo, katere pasovna širina je manjša od pasovne širine merilne naprave ali sprejemnika;

„električni/elektronski sistem“ pomeni električne in/ali elektronske naprave ali nize naprav s pridruženimi električnimi priključki, ki so del vozila, a se njihova homologacija ne opravlja ločeno od vozila;

„električni/elektronski podsklop“ (EPS) pomeni električno in/ali elektronsko napravo ali nize naprav, ki naj bi bile del vozila, skupaj s pridruženimi električnimi priključki in kabli, in ki opravljajo eno ali več specializiranih funkcij;

„tip EPS“ glede na elektromagnetno združljivost pomeni električne/elektronske podsklope, ki se ne razlikujejo po funkciji, ki jo opravljajo, ali splošni namestitvi električnih in/ali elektronskih sestavnih delov, če to pride v poštev