EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C2006/088/10

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice — predlogu sklepa Sveta o pooblastitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice za izvajanje dejavnosti na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji KOM(2005) 280 končno — 2005/0124-0125 (CNS)

OJ C 88, 11.4.2006, p. 37–40 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

11.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 88/37


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice — predlogu sklepa Sveta o pooblastitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice za izvajanje dejavnosti na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji

KOM(2005) 280 končno — 2005/0124-0125 (CNS)

(2006/C 88/10)

Svet je 22. septembra 2005 sklenil, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o zgoraj omenjenem dokumentu.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 24. januarja 2006. Poročevalec je bil g. SHARMA, soporočevalka ga. NOUAIL MARLIÈRE.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 424. plenarnem zasedanju 14. in 15. februarja (seja z dne 14. februarja 2006) s 94 glasovi za in 4 vzdržanimi glasovi.

1.   Kratka vsebina dokumenta Komisije

1.1

Cilj predloga Komisije je razširiti pooblastila Evropskega centra za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo (EUMC) ter ustanoviti Agencijo Evropske unije za temeljne pravice v skladu s sklepom Sveta z dne 13. decembra 2003.

1.2

Glavna razlika med obstoječo zakonodajo in obravnavanimi predlogi je razširitev področja delovanja, ki je zdaj omejeno na rasizem in ksenofobijo, še dalj od sistemov ureditve, ki jih priznavajo Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela in Svet Evrope, na vsa področja temeljnih pravic, določenih v Listini, brez poseganja na področja, ki jih že pokrivajo druge agencije EU.

1.3

Agencija bo podrobno spremljala stanje na področju temeljnih pravic pri izvajanju zakonodaje Unije tako na ravni EU kot na ravni držav članic ter tudi v državah kandidatkah in tistih možnih državah kandidatkah, ki bodo sodelovale pri dejavnostih Agencije. Komisija bo lahko od Agencije poleg tega zahtevala, da posreduje podatke in analize, ki se nanašajo na tretje države, s katerimi je Skupnost sklenila pridružitvene sporazume ali sporazume z določbami o spoštovanju človekovih pravic ali pa je začela, oziroma namerava začeti, pogajanja za takšne sporazume.

1.4

Cilj Agencije je pristojnim institucijam, organom, uradom in agencijam Skupnosti, kakor tudi državam članicam pri izvajanju prava Skupnosti, zagotoviti pomoč in strokovno znanje o temeljnih pravicah, da bi jim s tem pomagali, da bi te pravice dosledno spoštovali kadar sprejemajo ukrepe ali oblikujejo akcijske načrte na področjih, za katere so pristojni.

1.5

Znotraj tematskih področij bo Agencija popolnoma neodvisno zbirala in ocenjevala podatke o praktičnih vplivih ukrepov Unije na temeljne pravice in o dobrih praksah na področju spoštovanja in spodbujanja temeljnih pravic, izražala mnenja o političnem razvoju na področju temeljnih pravic, povečala osveščenost javnosti glede vseh pravnih besedil in instrumentov, na katere se EU sklicuje, in spodbujala dialog s civilno družbo, ter se usklajevala in povezovala z različnimi udeleženci s področja temeljnih pravic. Agencija ne bo imela mehanizmov za reševanje sporov.

1.6

Predlog pooblašča agencijo za izvajanje dejavnosti tudi na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Odbor pozdravlja sklep Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljevanju Agencija), ki uveljavlja načela in prakse Unije, navedene v členu 6 PEU. Sklep uvaja mehanizem za spremljanje temeljnih pravic v Uniji, ki bi lahko prispeval k izboljšanju usklajevanja politik na področju temeljnih pravic, ki jih izvajajo države članice. Odbor pozdravlja številne elemente iz predloga Komisije, zlasti naslednje:

uporabo Listine o temeljnih pravicah kot referenčno točko mandata Agencije; socialne in kulturne pravice so tako prvič obravnavane kot nerazdružljive ter enakovredne. V tem smislu Agencija razpolaga s posebnim sistemom hitrega odziva glede izvajanja socialnih pravic, vključno pri odnosih EU s tretjimi državami.

razširitev področja uporabe Agencije z vključitvijo dejavnosti, povezanih s policijskim in pravosodnim sodelovanjem v kriminalnih zadevah na podlagi sklepa Sveta;

uporabo Agencije kot tehnične strokovne podpore v okviru postopkov, ki se izvajajo v skladu s členom 7 PEU;

predlagane ukrepe za zagotavljanje neodvisnosti upravnega odbora, direktorja in foruma ter ohranjanja javnih interesov;

sodelovanje držav kandidatk ali potencialnih držav kandidatk.

2.2

Odbor pozdravlja 2. odstavek uvodnih izjav predloga uredbe, ki priznava področje uporabe obstoječih pravic za varstvo državljanov EU in tretjih držav v Uniji. Uvodna izjava navaja, da „Listina Evropske unije o temeljnih pravicah potrjuje pravice, ki izhajajo zlasti iz skupnih ustavnih tradicij in skupnih mednarodnih obveznosti držav članic, iz Pogodbe o Evropski uniji, Pogodb Skupnosti, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, socialnih listin, ki sta jih sprejela Skupnost in Svet Evrope, ter iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice.“

Odbor priznava potrebo po pravem ravnovesju med varnostnimi, zlasti protiterorističnimi ukrepi, ter varstvom in promoviranjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Uniji. Kot posledica napadov z dne 11. septembra in nedavnih bombnih napadov v Madridu in Londonu, bi lahko z novimi protiterorističnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice, ogrožali človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendar pa je ena glavnih šibkih točk evropskega sodelovanja na področju varnosti dejstvo, da te politike ne sodijo v okvir Skupnosti in da se večinoma oblikujejo po medvladni metodi (tretji steber EU). Vloga Evropske unije je zato na tem področju zelo omejena. Zaradi izključitve Evropskega parlamenta in Sodišča Evropskih skupnosti postopek odločanja ni dovolj pregleden. Razširitev pristojnosti nove Agencije na tretji steber EU (Naslov VI PEU) je ključni element za ohranitev ustreznega ravnovesja med svobodo, varnostjo in pravico v politikah Unije (1).

2.3

Odbor priznava strokovnost in obstoječi mehanizem za spremljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v okviru Sveta Evrope, vključno z zavezujočimi socialnimi pravicami revidirane Evropske socialne listine. Ravno tako priznava pristojnost Sveta Evrope in Evropskega sodišča za človekove pravice, da primere kršitev človekovih pravic obravnavata v skladu z mednarodnimi konvencijami in zakoni, za katere Agencija ni pristojna. Zato je nujno okrepiti usklajevanje in sodelovanje med Agencijo in Svetom Evrope.

Tako kot Sodišče Evropskih skupnosti v svojih mnenjih in sodbah se mora tudi Agencija pri razlagi in uporabi primarne in sekundarne zakonodaje sklicevati na mednarodne dokumente.

Odbor ponovno zahteva, da EU pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in revidirani Socialni listini Sveta Evrope, ko bo za to imela ustrezne pristojnosti.

2.4

Glavna skrb Odbora je, da predlog ne spodbuja ali podpira večjega vključevanja organizirane civilne družbe v upravni odbor ter forum za temeljne pravice (v nadaljevanju forum) nove Agencije. To pa je v nasprotju z belo knjigo o evropskem upravljanju, ki navaja da civilna družba igra pomembno vlogo pri upoštevanju interesov državljanov in zagotavljanju storitev, ki zadovoljujejo človekove potrebe. Civilna družba vedno bolj vidi Evropo kot dobro platformo za spreminjanje političnih usmeritev in družbe. To daje prave možnosti za razširitev razprave o vlogi Evrope. Predstavlja tudi priložnost za dejavnejše vključevanje državljanov pri doseganju ciljev Unije in jim daje na voljo strukturirano pot za povratne informacije, kritike in nasprotovanja (2).

2.5

Upravnega odbora in foruma ne bi smeli sestavljati le odvetniki in akademiki, temveč širša in bolj raznovrstna publika, zlasti člani nevladnih organizacij, socialni partnerji, kulturne, verske in humanistične organizacije, ki se zavzemajo za temeljne pravice socialno izključenih ter zapostavljenih skupin v naši družbi.

3.   Posebne ugotovitve

3.1   Pravna podlaga za ustanovitev Agencije EU za temeljne pravice

3.1.1

Lahko bi utemeljevali, da uporaba člena 308 PES in sklep Sveta v skladu z naslovom VI ne predstavljata zadovoljive pravne podlage za zagotavljanje, da ima agencija pristojnosti na področjih, ki jih zajema zakonodaja Unije. Člen 308 PES pooblašča Skupnost (ne Unijo), da soglasno sprejema ukrepe za doseganje ciljev Skupnosti, če PES ne predvideva potrebnih pooblastil. Splošni cilj Skupnosti je zagotoviti, da pri izvajanju svojih dejavnosti popolnoma spoštuje in varuje temeljne človekove pravice, vendar pa v ta namen v Pogodbi ni predvidenih posebnih pristojnosti.

3.1.2

Predlog sklepa Sveta pooblašča agencijo, da izvaja svoje dejavnosti tudi na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.

3.1.3

Odbor poudarja, da sta varstvo in spodbujanje človekovih pravic skupni vrednoti in cilja Unije, kot to izraža člen 6(4) PEU, ki pravi: „Unija si zagotovi potrebna sredstva za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik“. Zato Odbor poziva Svet, da Agenciji zagotovi trdno pravno podlago v skladu s členom 6(4) in ji s tem zagotovi potrebne pristojnosti za izpolnjevanje svojih nalog.

3.2   Naloge Agencije (člen 4)

3.2.1

Odbor priporoča, da se v člen 2 o cilju Agencije vstavi nov odstavek, ki pravi, da je eden od ciljev Agencije oblikovati priporočila, ki jih lahko institucije, organi, uradi in agencije Skupnosti ter njenih držav članic uporabljajo pri sprejemanju ukrepov in pripravi dejavnosti na področju temeljnih pravic in obveščati nacionalne agencije za človekove pravice o možnostih uporabe pravnih sredstev, za zaščito pravic oseb ali skupin, ki so diskriminirane zaradi zakonodaje ali državnih praks, ki ne spoštujejo načela pravne države.

Agencija mora pripraviti letno poročilo o izvajanju temeljnih pravic v EU in občasna poročila o svojih odnosih z mednarodnimi institucijami, predvsem na področju trgovine in razvojne pomoči, pridružitvenih sporazumov in sporazuma iz Cotonouja .

3.2.2

Odbor tudi priporoča, da se predvidi možnost, da Agencija na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije pripravi oceno skladnosti predlogov nove zakonodaje ali politike EU (vključno z zunanjimi politikami, kot je trgovanje z državami v razvoju) z Listino temeljnih pravic, kljub pravici, da sama sproži pobudo za oceno katerekoli teme v predlagani evropski zakonodaji, s soglasjem ali na predlog njenih odborov.

3.3   Področja dejavnosti (člen 5)

3.3.1

Povratne informacije posvetovanja so pokazale, da 90 % sodelujočih želi, da bi se tudi nova Agencija temeljito osredotočala na boj proti rasizmu in ksenofobiji. Zato pozdravljamo predlog Komisije, člen 5(1)(b), da bi morala Agencija v okviru večletnega programa v tematska področja svojih dejavnostih vedno vključevati problematiko rasizma in ksenofobije.

3.3.2

Vendar pa je Odbor mnenja, da je zaradi vključitve boja proti rasizmu in ksenofobiji, ki jo predvideva člen 5(1)(b), v novi Agenciji treba znotraj upravnega odbora ustanoviti poseben odbor za rasizem in ksenofobijo, ki bi usmerjal in dodeljeval potrebna sredstva.

3.4   Upravni odbor (člen 11)

3.4.1   Sestava

Odbor se zavzema za tako Agencijo, ki bi vključevala vse interesne skupine, zato meni, da mora to načelo odražati tudi sestava upravnega odbora (3). Odbor izraža zaskrbljenost, da predlog uredbe ne spodbuja in podpira širše zastopanosti organizirane civilne družbe v upravnem odboru.

V Beli knjigi o evropskem upravljanju je zapisano, da „mora Evropski ekonomsko-socialni odbor igrati vlogo pri razvijanju novega odnosa vzajemne odgovornosti med institucijami in civilno družbo, v skladu s členom 257 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki je bil spremenjen s Pogodbo iz Nice  (4) .“ V skladu s tem Odbor priporoča, da enega člana upravnega odbora predlaga Evropski ekonomsko-socialni odbor.

3.4.2   Upravljanje Agencije

Odbor skrbi neodvisnost Agencije, ne le od institucij EU ampak tudi od držav članic. Predhodne izkušnje z Evropskim centrom za spremljanje in nadzor nad rasizmom in ksenofobijo kažejo, da so „države članice, če so čutile, da jih Center ogroža,, poskušale povečati svoj vpliv na njegovo upravo.“  (5) Glede na to, da so v številnih primerih države članice, ki posamezno ali skupinsko delujejo v Svetu, tiste, ki bi utegnile kršiti temeljne pravice pri izvajanju prava Skupnosti, mora biti nova Agencija zaščitena pred političnimi vplivi držav članic. Zato je treba zagotoviti imenovanje neodvisnih članov upravnega odbora.

Upravljanje Agencije se bo moralo soočati s kritičnim pogledom javnega mnenja. Bela knjiga o evropskem upravljanju določa pet načel dobrega upravljanja, ki so: odprtost, udeležba, odgovornost, učinkovitost in koherentnost. Odbor predlaga, da se upravni odbor imenuje s pomočjo odprtega in preglednega postopka. Komisija naj določi profile delovnih mest za člane upravnega odbora in jih predloži državam članicam. Da se zagotovi preglednejši postopek zaposlovanja, je treba informacijo o zaposlovanju v državah članicah razširjati s pomočjo oglasov v medijih ter obstoječih mrež na državni in evropski ravni.

Komisija mora prav tako potrditi proračun (člen 19(3) in večletni okvir (člen 5(1)) nove Agencije. Za zagotovitev njene neodvisnosti je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo v omogočali skrbeti, da Agencija v največji možni meri spoštuje „pariško načelo“ ZN glede statusa in delovanja nacionalnih institucij za varstvo človekovih pravic.

3.4.3   Število sej upravnega odbora

Odbor priporoča, da se upravni odbor Agencije sestane več kot enkrat letno, da se zagotovi večja odgovornost in udeležba članov upravnega odbora.

3.5   Izvršilni odbor (člen 12)

Predlagani izvršilni odbor naj bi sestavljali predsednik, podpredsednik in dva predstavnika Komisije. Po mnenju Odbora je število predstavnikov Komisije preveliko in bi lahko ogrozilo neodvisnost Agencije. Zato Odbor priporoča, da se število članov upravnega odbora poveča z dveh na pet.

Odbor ponovno poudarja, da je zaželeno okrepiti usklajevanje in sodelovanje med Agencijo in Svetom Evrope, kot je navedeno v točki 2.3, ter da si je za prvi cilj treba zadati oblikovanje kulture človekovih pravic v Evropski uniji. Zato Odbor priporoča, da je eden od članov izvršilnega odbora iz Sveta Evrope. To bo jamstvo za sinergijo in dopolnjevanje med Agencijo in Svetom Evrope.

3.6   Forum za temeljne pravice (člen 14)

3.6.1

Odbor je zaskrbljen, ker predlog ne spodbuja in podpira širše zastopanosti organizirane civilne družbe v forumu. V tem bi moral biti zastopan najširši spekter interesnih skupin, kot so NVO, socialni partnerji, kulturne, verske in humanistične organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic. Odbor meni, da bi vsaj tretjina članov foruma morali biti predstavniki organizirane civilne družbe.

3.6.2

Komisija predlaga, da bi forumu predsedoval direktor Agencije. Forum naj bi bil priložnost za preizkušanje idej za upravni odbor kot celoto in ne le za direktorja. V skladu s tem bi mu moral predsedovati predsednik upravnega odbora, da se zagotovi tesna povezava med obema organoma.

3.6.3

Strokovno znanje obstoječe mreže neodvisnih strokovnjakov na področju temeljnih človekovih pravic je dragoceno. Odbor priporoča, da bi bila mreža zastopana v forumu.

3.7   Neodvisnost in javni interesi (člen 15)

3.7.1

Za zagotovitev neodvisnosti Agencije je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo v omogočali skrbeti, da Agencija v največji možni meri spoštuje „pariško načelo“ ZN glede statusa in delovanja nacionalnih institucij za varstvo človekovih pravic. Odbor zato predlaga naslednjo klavzulo, ki naj zamenja člen 15(1): „Agencija mora izvrševati svoje naloge v popolni neodvisnosti“:

„Agencija mora opravljati svoje naloge popolnoma neodvisno, v skladu s pariškimi načeli ZN o statusu in delovanju nacionalnih institucij za varstvo človekovih pravic.“

3.8   Finančne določbe (poglavje 5), člen 19 (sestava proračuna)

Odbor ponovno opozarja na pariška načela o ustreznem financiranju, ki bi zagotavljalo, da bo Agencija zmožna izvrševati svojo funkcijo in izvajati svoje dejavnosti. Namen financiranja je omogočiti Agenciji, da bo razpolagala z zadostnim številom osebja, z ustreznimi prostori ter sredstvi za izvajanje programov. Brez jamstev za ustrezno financiranje bo Agencija občutljiva za politične vplive institucij EU ter držav članic.

3.8.1

Zato Odbor predlaga, da se naslednja klavzula vstavi pred člen 19(1):

„(1a) Agenciji mora Evropska unija zagotoviti ustrezna finančna sredstva, da bo lahko izvrševala svojo funkcijo v okviru letnega proračunskega obdobja. Agencija lahko v izrednih primerih zaprosi za dodatna sredstva za izvedbo dodatnih nalog, ki v letnem proračunu niso predvidene.“

V Bruslju, 14. februarja 2006.

Predsednica

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Anne-Marie SIGMUND


(1)  Mnenje EESO o Haaškem programu – Svoboda, varnost in pravica (poročevalec g. Pariza Castaños) – UL C 65 z dne 17.3.2006.

(2)  KOM(2001) 428 končno, strani 14–15.

(3)  Mnenje EESO o Evropskem centru za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo (poročevalec: Sharma), CESE 1615/2003, točka 3.3.3 (UL C80, 30. 3. 2004).

(4)  Pogodba iz Nice, člen 257, stran 15.

(5)  Mnenje EESO o Evropskem centru za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo (poročevalec: Sharma), CESE 1615/2003, točka 3.3.4 (UL C80, 30. 3. 2004).


Top