–

za AirHelp Germany GmbH E. Stanonik‑Palkovits, Rechtsanwältin,

–

za Austrian Airlines AG M. Brenner in M. Klemm, Rechtsanwälte,

–

za Evropsko komisijo G. von Rintelen in N. Yerrell, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama AirHelp Germany GmbH (v nadaljevanju: AirHelp) in Austrian Airlines AG, ker je zadnjenavedena zavrnila plačilo odškodnine potniku, čigar povezovalni let je imel veliko zamudo.

3

V uvodnih izjavah 1, 14 in 15 Uredbe št. 261/2004 je navedeno:

[…]

4

Člen 5 te uredbe, naslovljen „Odpoved leta“, v odstavkih 1 in 3 določa:

„1.   V primeru odpovedi leta:

[…]

[…]

3.   Dejanski letalski prevoznik ni obvezan plačati odškodnine v skladu s členom 7, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.“

5

Člen 7 navedene uredbe, naslovljen „Pravica do odškodnine“, v odstavku 1 določa:

„Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:

[…]

[…].“

6

Potnik je imel pri družbi Austrian Airlines potrjeno enotno rezervacijo za let s povezavo iz Iașija (Romunija) prek Dunaja (Avstrija) v London‑Heathrow (Združeno kraljestvo). Prvi let na tej poti s prestopanjem, katerega prihod na Dunaj je bil predviden za 8. marec 2022 ob 15.50, se je v tem kraju končal šele ob 22.53, torej z več kot sedemurno zamudo. Zaradi te zamude je ta potnik zamudil povezovalni let in je v London‑Heathrow, končni namembni kraj, prispel šele naslednji dan zjutraj.

7

V zrakoplov, s katerim je bil prvotno predviden let med Iașijem in Dunajem, je pri prejšnjem letu prav tako 8. marca 2022, tik pred pristankom v Iașiju v nevihtnih oblakih udarila strela. Po prvem varnostnem pregledu, ki je po takem dogodku obvezen, so tehniki ugotovili vidno poškodbo naprave, ki je zunaj tega zrakoplova, ki je bistvena za varnost leta in ki se uporablja zlasti za merjenje atmosferskega tlaka. Na podlagi te ugotovitve je bil opravljen obvezen temeljit varnostni pregled tega zrakoplova, zaradi česar je bil prizemljen za nedoločen čas.

8

V teh okoliščinah se je družba Austrian Airlines odločila, da bo istega dne najela nadomestni zrakoplov iz Dunaja, da bi lahko opravila zadevni let, čeprav z večurno zamudo. Medtem so tehniki v Iașiju približno 40 minut pred vzletom tega zrakoplova z Dunaja ob 19.41 dovolili, da zrakoplov, v katerega je udarila strela, ponovno odleti zgolj na Dunaj, kjer bi se po njegovem prihodu opravil še temeljitejši pregled.

9

Potnik, na katerega se nanaša zamuda, je morebitno terjatev zaradi te zamude odstopil družbi AirHelp, ki je pri Bezirksgericht Schwechat (okrajno sodišče v Schwechatu, Avstrija) vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se družbi Austrian Airlines naloži plačilo odškodnine v višini 400 EUR iz člena 7(1)(b) Uredbe št. 261/2004. Družba AirHelp je pred navedenim sodiščem trdila, prvič, da strela ne pomeni izrednih razmer, zaradi katerih bi bil dejanski letalski prevoznik oproščen obveznosti plačila odškodnine, določene s to uredbo, in drugič, da družba Austrian Airlines ni sprejela vseh ustreznih ukrepov za čimprejšnji prevoz zadevnega potnika do končnega namembnega kraja.

10

Po mnenju družbe Austrian Airlines pa sta bili tako škoda, ki je bila zrakoplovu povzročena s strelo, ki je udarila vanj, kot tudi obvezni varnostni pregled, katerega predmet je bil ta zrakoplov, neobičajna in zato „nenačrtovana in nanju ni bilo mogoče vplivati“, tako da bi ju bilo treba opredeliti kot „izredne razmere“ v smislu člena 5(3) te uredbe. Družba Austrian Airlines naj bi s tem, da se je odločila najeti nadomestni zrakoplov, vsekakor zagotovila najhitrejšo spremembo poti zadevnega potnika iz Iașija v njegov končni namembni kraj in naj bi zato sprejela vse ustrezne ukrepe za odpravo zamude.

11

Bezirksgericht Schwechat (okrajno sodišče v Schwechatu) je s sodbo z dne 30. oktobra 2023 tožbo družbe AirHelp zavrnilo, pri čemer je med drugim ugotovilo, da je treba strelo opredeliti kot „izredne razmere“ v smislu tega člena 5(3). Po mnenju navedenega sodišča je mogoče ugotoviti zadostno vzročno zvezo med, na eni strani, strelo, ki je udarila v zrakoplov, s katerim je bil opravljen prejšnji let in s katerim bi bilo treba opraviti tudi let iz Iașija na Dunaj, in, na drugi strani, zamudo, ki jo je utrpel zadevni potnik. Navedeno sodišče je tudi ugotovilo, da je najem nadomestnega zrakoplova družbi Austrian Airlines omogočil, da se je izognila odpovedi leta iz Iașija na Dunaj, ki je bil nazadnje, čeprav z zamudo, opravljen istega dne, zato je bilo razumno, da se ne opravi ponovna zamenjava zrakoplova, ki je bil poškodovan zaradi strele in ki mu je bilo dejansko dovoljeno ponovno leteti od 19. ure dalje.

12

Landesgericht Korneuburg (deželno sodišče v Korneuburgu, Avstrija), pri katerem je družba AirHelp vložila pritožbo zoper to sodbo in ki je predložitveno sodišče, meni, da je rešitev spora, o katerem mora odločiti, odvisna od odgovora Sodišča na vprašanje, ali strela načeloma pomeni izredne razmere v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004. Navedeno sodišče pojasnjuje, da bi moralo, če bi bilo treba strelo opredeliti kot izredne razmere, dodatno preučiti, ali je družba Austrian Airlines sprejela vse ustrezne ukrepe, da bi se izognila zamudi, ki jo je utrpel zadevni potnik.

13

Navedeno sodišče poleg tega pojasnjuje, da v skladu z njegovo ustaljeno sodno prakso strela pomeni izredne razmere v smislu tega člena 5(3). Vseeno pa namerava nazadnje odstopiti od te sodne prakse, s katero se druga avstrijska sodišča ne strinjajo, pri čemer priznava, da je stanje ozračja neločljivo povezano z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskih prevoznikov in da bi zato lahko nestabilne atmosferske razmere, vključno z bliskanjem, in škoda na zrakoplovih, ki izhaja iz tega, spadale na področje odgovornosti teh prevoznikov, drugače kot trčenje s pticami, ki ga je Sodišče v točki 24 sodbe z dne 4. maja 2017, Pešková in Peška (C‑315/15, EU:C:2017:342), opredelilo kot izredne razmere.

14

V teh okoliščinah je Landgericht Korneuburg (deželno sodišče v Korneuburgu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 5(3) Uredbe [št. 261/2004] razlagati tako, da gre za ‚izredne razmere‘, če je v zrakoplov, s katerim naj bi se opravil let, na neposredno predhodnem letu udarila strela, zaradi česar so certificirani tehniki morali opraviti obvezen varnostni pregled zrakoplova, ki je bil zaradi tega pregleda šele približno pet ur po načrtovanem odhodu znova pripravljen za let?“

15

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da pojem „izredne razmere“ iz te določbe zajema udar strele v zrakoplov, s katerim je bilo treba opraviti let, kar je povzročilo obvezne varnostne preglede tega zrakoplova, zaradi katerih je bil ta prepozno sproščen v obratovanje.

16

V skladu s členom 5(3) Uredbe št. 261/2004 dejanski letalski prevoznik ni obvezan plačati odškodnine v skladu s členom 7 te uredbe, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

17

V skladu z ustaljeno sodno prakso se ta člen 5(3) uporablja tudi takrat, kadar imajo potniki ob prihodu veliko zamudo, to je tri ure ali več. Zato ta določba letalskim prevoznikom omogoča, da se v primeru take zamude sklicujejo na izredne razmere, da bi bili oproščeni plačila odškodnine na podlagi člena 7 Uredbe št. 261/2004 (glej v tem smislu sodbo z dne 7. julija 2022, SATA International –Azores Airlines (Okvara v sistemu za dovod goriva), C‑308/21, EU:C:2022:533, točka 19 in navedena sodna praksa).

18

Ker navedeni člen 5(3) pomeni odstopanje od načela, da imajo potniki pravico do odškodnine, in ob upoštevanju cilja Uredbe št. 261/2004, ki je, kot je razvidno iz uvodne izjave 1 te uredbe, zagotoviti visoko raven varstva potnikov, je treba pojem izrednih razmer razlagati ozko (sodba z dne 13. junija 2024, D. (Konstrukcijska napaka na motorju), C‑411/23, EU:C:2024:498, točka 26 in navedena sodna praksa).

19

Sodišče je že razsodilo, da se lahko dejanski letalski prevoznik, da bi bil oproščen obveznosti plačila odškodnine potnikom v primeru velike zamude ali odpovedi leta, sklicuje na izredne razmere, ki so vplivale na prejšnji let, ki ga je opravil sam z istim zrakoplovom, če obstaja neposredna vzročna zveza med nastankom teh razmer in zamudo ali odpovedjo poznejšega leta (glej v tem smislu sodbo z dne 11. junija 2020, Transportes Aéreos Portugueses,C‑74/19, EU:C:2020:460, točki 53 in 54).

20

Pojem „izredne razmere“ iz člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 označuje dogodke, ki po svoji naravi ali vzroku niso neločljivo povezani z običajnim opravljanjem dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika in na katere ta dejansko ne more vplivati, pri čemer sta ta pogoja kumulativna in je treba njuno izpolnjevanje presojati v vsakem posameznem primeru (sodba z dne 11. maja 2023, TAP Portugal (Smrt kopilota), od C‑156/22 do C‑158/22, EU:C:2023:393, točka 18 in navedena sodna praksa).

21

V uvodni izjavi 14 Uredbe št. 261/2004, ki jo je treba upoštevati pri razlagi člena 5(3) te uredbe, je navedeno, da izredne razmere lahko nastanejo zlasti v primerih politične nestabilnosti, vremenskih pogojev, ki so nezdružljivi z izvedbo zadevnega leta, tveganja, povezanega z varovanjem, nepredvidenih pomanjkljivosti, ki lahko vplivajo na varnost leta, kakor tudi ob stavkah, ki vplivajo na delovanje dejanskega letalskega prevoznika.

22

V obravnavani zadevi je treba najprej, kar zadeva prvega od dveh kumulativnih pogojev, na katera je bilo opozorjeno v točki 20 te sodbe, navesti, da dogodka, kot je udar strele v zrakoplov, ki je povzročil obvezne varnostne preglede tega zrakoplova, ni mogoče šteti za neločljivo povezanega z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika zgolj zato, ker je stanje ozračja neločljivo povezano s tem opravljanjem in ker so zrakoplovi zasnovani tako, da so lahko odporni na vpliv strele. Zato takega dogodka zgolj iz teh razlogov ni mogoče izključiti iz pojma „izredne razmere, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 v povezavi z uvodno izjavo 14 te uredbe.

23

Zakonodajalec Unije je namreč v tej uvodni izjavi v pojem „izredne razmere“ vključil „vremenske pogoje, ki so nezdružljivi z izvedbo zadevnega leta“, med katere spada tudi nevarnost udara strele v zrakoplov.

24

V tem okviru je treba navesti, da je vpliv strele po svoji naravi primerljiv s trčenjem s tujkom, kot so ptice, ki ga je Sodišče opredelilo kot izredne razmere v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2017, Pešková in Peška, C‑315/15, EU:C:2017:342, točka 24).

25

Poleg tega, kadar je treba pri zrakoplovu, v katerega je udarila strela, opraviti varnostne preglede, ne glede na to, ali je poškodovan ali ne, takih pregledov, ki so izključno posledica udara strele, ni mogoče šteti za neločljivo povezane s sistemom delovanja zrakoplova, čeprav je ta sistem zasnovan tako, da je odporen proti streli (glej po analogiji sodbi z dne 4. maja 2017, Pešková in Peška, C‑315/15, EU:C:2017:342, točka 25, in z dne 4. aprila 2019, Germanwings,C‑501/17, EU:C:2019:288, točka 24).

26

V zvezi s tem se udar strele v zrakoplov, zaradi katerega so varnostni pregledi zato obvezni, razlikuje zlasti od predčasne ali celo nepričakovane okvare nekaterih delov zrakoplova, ki je načeloma dogodek, ki je neločljivo povezan s sistemom delovanja tega zrakoplova (glej v tem smislu sodbo z dne 4. aprila 2019, Germanwings, C‑501/17, EU:C:2019:288, točki 21 in 24 ter navedena sodna praksa).

27

Zato je treba ugotoviti, da udar strele v zrakoplov, zaradi katerega so bili opravljeni obvezni varnostni pregledi tega zrakoplova, izpolnjuje prvega od dveh kumulativnih pogojev, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot „izredne razmere“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004.

28

Dalje, kar zadeva drugi pogoj, ki se nanaša na neobstoj vplivanja na okoliščine, na katere se sklicuje letalski prevoznik, iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba dogodke, katerih izvor je „notranji“, razlikovati od dogodkov, katerih izvor je za dejanskega letalskega prevoznika „zunanji“ (glej v tem smislu sodbo z dne 23. marca 2021, Airhelp, C‑28/20, EU:C:2021:226, točka 39).

29

Pojem „zunanji dogodki“ tako vključuje zunanje dogodke, ki so posledica dejavnosti letalskega prevoznika in zunanjih okoliščin, ki so v praksi bolj ali manj pogoste, vendar letalski prevoznik nanje ne more vplivati, ker izvirajo iz naravnega dogodka ali dejanja tretje osebe (glej v tem smislu sodbo z dne 23. marca 2021, Airhelp, C‑28/20, EU:C:2021:226, točka 41).

30

V tem okviru pogostost zadevnega dogodka sama po sebi ni element, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti obstoj ali neobstoj „izrednih razmer“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 (glej po analogiji sodbo z dne 22. decembra 2008, Wallentin‑Hermann, C‑549/07, EU:C:2008:771, točki 36 in 37).

31

Glede na navedeno je treba udar strele v zrakoplov, zaradi katerega so bili opravljeni obvezni varnostni pregledi, šteti za dogodek, katerega vzrok je naravni dogodek, na katerega zadevni letalski prevoznik dejansko ne more vplivati (glej po analogiji sodbo z dne 4. aprila 2019, Germanwings, C‑501/17, EU:C:2019:288, točka 26).

32

Iz tega sledi, da je tudi drugi kumulativni pogoj za obstoj „izrednih razmer“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 izpolnjen.

33

V zvezi s tem je treba poudariti, da opredelitev takega udara kot izrednih razmer v smislu tega člena 5(3) omogoča, da se izpolni zahteva po varnosti potnikov na zrakoplovu, ki je cilj Uredbe št. 261/2004, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 1, in ki pomeni, da letalski prevozniki niso spodbujani k opustitvi sprejemanja potrebnih ukrepov z dajanjem prednosti ohranitvi in točnosti njihovih letov pred tako zahtevo po varnosti (glej v tem smislu sodbe z dne 4. maja 2017, Pešková in Peška, C‑315/15, EU:C:2017:342, točka 25; z dne 4. aprila 2019, Germanwings, C‑501/17, EU:C:2019:288, točka 28, in z dne 13. junija 2024, Finnair (Konstrukcijska napaka števca za gorivo), C‑385/23, EU:C:2024:497, točka 38).

34

Kar zadeva „ustrezne ukrepe“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 v povezavi z uvodno izjavo 14 te uredbe, ki bi jih moral tak prevoznik sprejeti, da bi se izognil nastanku izrednih razmer, kot pogoj za oprostitev obveznosti plačila odškodnine iz člena 7 Uredbe št. 261/2004 zadevnemu potniku, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba upoštevati le ukrepe, ki se mu lahko naložijo, če sta izpolnjena pogoja, da se lahko taki ukrepi, zlasti na tehnični in upravni ravni, dejansko neposredno ali posredno sprejmejo, ne da bi se mu naložila nesprejemljiva bremena glede na zmogljivosti njegovega podjetja, in če je v tem primeru navedeni prevoznik dokazal, da so bili ti ukrepi sprejeti (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2017, Pešková in Peška, C‑315/15, EU:C:2017:342, točka 48).

35

V zvezi s tem je treba poudariti, da čeprav preventivni ukrepi, kot so ukrepi za izogibanje nevihtnim območjem, omogočajo preprečitev udarov strele, je kljub meteorološkim podatkom in sodobnim usmerjanjem poti ter kot navaja družba Austrian Airlines v odgovoru na pisna vprašanja Sodišča, posebej težko popolnoma izključiti prečkanje nekaterih od teh območij.

36

Poleg tega, kar zadeva „ustrezne ukrepe“ v smislu člena 5(3) Uredbe št. 261/2004 v povezavi z uvodno izjavo 15 te uredbe, ki bi jih moral sprejeti letalski prevoznik, da bi se izognil zamudam ali odpovedi leta, ki so posledica izrednih razmer, ki se jim ni bilo mogoče izogniti z ustreznimi ukrepi, kot so navedeni v točki 34 te sodbe, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora letalski prevoznik, katerega let je imel veliko zamudo ali je bil odpovedan zaradi nastopa takih razmer, zato da bi se izognil obveznosti plačila odškodnine iz člena 7 Uredbe št. 261/2004, še dokazati, da tudi z uporabo vseh razpoložljivih kadrovskih, materialnih in finančnih sredstev očitno ne bi mogel brez žrtvovanja, ki bi bilo glede na zmogljivosti njegovega podjetja v upoštevnem trenutku nesprejemljivo, preprečiti, da te razmere, s katerimi je bil soočen, povzročijo odpoved ali veliko zamudo tega leta (glej v tem smislu sodbi z dne 4. maja 2017, Pešková in Peška, C‑315/15, EU:C:2017:342, točki 28 in 29, in z dne 4. aprila 2019, Germanwings, C‑501/17, EU:C:2019:288, točka 19).

37

Predložitveno sodišče mora ob upoštevanju vseh okoliščin spora o glavni stvari in dokazov, ki jih je predložil zadevni letalski prevoznik, presoditi, ali je ta prevoznik – razen če bi privolil v nesprejemljivo žrtvovanje glede na zmogljivosti njegovega podjetja v upoštevnem trenutku – sprejel take ukrepe, zlasti tako, da je uporabil vsa razpoložljiva sredstva, da bi zagotovil ustrezno, zadovoljivo in čimprejšnjo spremembo poti potnika, ki ga je prizadela velika zamuda ali odpoved leta, zlasti v skladu s ciljem zagotavljanja visoke ravni varstva potnikov iz uvodne izjave 1 te uredbe (glej v tem smislu sodbo z dne 7. julija 2022, SATA International – Azores Airlines (Okvara v sistemu za dovod goriva), C‑308/21, EU:C:2022:533, točka 27 in navedena sodna praksa).

38

Glede na vse zgoraj navedene razloge je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 5(3) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da pojem „izredne razmere“ iz te določbe zajema udar strele v zrakoplov, s katerim je bilo treba opraviti let, kar je povzročilo obvezne varnostne preglede tega zrakoplova, zaradi katerih je bil ta prepozno sproščen v obratovanje.

39

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Člen 5(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91

je treba razlagati tako, da

pojem „izredne razmere“ iz te določbe zajema udar strele v zrakoplov, s katerim je bilo treba opraviti let, kar je povzročilo obvezne varnostne preglede tega zrakoplova, zaradi katerih je bil ta prepozno sproščen v obratovanje.