–

za Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank C. Speear, W. van den Berg in M. Van der Ent-Eltink, svetovalci,

–

za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in M. H. S. Gijzen, agentki,

–

za Evropsko komisijo B.-R. Killmann, D. Martin in F. van Schaik, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 68(4) Evro‑mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani (UL 2005, L 265, str. 2, v nadaljevanju: Pridružitveni sporazum ES-Alžirija).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med osebo X in Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank (upravni odbor zavoda za socialno zavarovanje, Nizozemska, v nadaljevanju: SVB) glede znižanja zneska dajatve za preživele družinske člane, ki je bila izplačana osebi X, zaradi njenega stalnega prebivališča v Alžiriji.

3

Pridružitveni sporazum ES-Alžirija je bil podpisan v Valencii (Španija) 22. aprila 2002 in v imenu Evropske skupnosti odobren s Sklepom Sveta 2005/690/ES z dne 18. julija 2005 (UL 2005, L 265, str. 1). V skladu s členom 110(1) tega sporazuma je ta, kot je razvidno iz podatkov, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije (UL 2005, L 292, str. 10), začel veljati 1. septembra 2005. Poleg tega je ta sporazum na podlagi člena 110(2) od začetka svoje veljavnosti nadomestil Sporazum o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo, ki je bil podpisan 26. aprila 1976 v Alžiru (Alžirija) in v imenu Skupnosti odobren z Uredbo Sveta (EGS) št. 2210/78 z dne 26. septembra 1978 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 13, str. 40, v nadaljevanju: Sporazum o sodelovanju EGS-Alžirija).

4

Člen 1 Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija določa:

„1.   Vzpostavi se pridružitveno razmerje med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Alžirijo na drugi strani.

2.   Cilji tega sporazuma so:

5

Člen 68 tega sporazuma določa:

„1.   Ob upoštevanju določb naslednjih odstavkov se delavci z alžirskim državljanstvom in vsi njihovi družinski člani, ki živijo z njimi, na področju socialne varnosti obravnavajo brez vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva v primerjavi z državljani države članice, v kateri so zaposleni.

Izraz ‚socialna varnost‘ zajema veje socialne varnosti, ki se nanašajo na dajatve za bolezen in materinstvo, dajatve za invalidnost, starost ter za preživele osebe, dajatve za nesrečo pri delu in poklicne bolezni ter posmrtnine, dajatve za brezposelnost ter družinske dajatve.

Te določbe pa ne smejo pripeljati do tega, da bi se uporabljala druga pravila o usklajevanju, določena v zakonodaji Skupnosti na podlagi člena [48] Pogodbe [DEU], razen pod pogoji iz člena 70 tega sporazuma.

[…]

4.   Zadevni delavci lahko starostne pokojnine in rente, statusa preživele osebe, nesreče pri delu ali poklicne bolezni ali invalidnosti zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni prosto prenesejo v Alžirijo po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi zakonodaje države članice dolžnice ali držav članic dolžnic, razen v primeru posebnih dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki.

[…]“

6

Člen 70 navedenega sporazuma določa:

„1.   Pred koncem prvega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Pridružitveni svet sprejme določbe za izvajanje načel iz člena 68.

2.   Pridružitveni svet sprejme podrobna pravila za upravno sodelovanje, ki dajejo potrebna zagotovila za upravljanje in nadzor pri uporabi določb iz odstavka 1.“

7

Sklep Sveta 2010/699/EU z dne 21. oktobra 2010 o stališču, ki ga Evropska unija zavzame v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani, v zvezi s sprejetjem določb za koordinacijo sistemov socialne varnosti (UL 2010, L 306, str. 14) v prilogi vsebuje osnutek sklepa Pridružitvenega sveta (v nadaljevanju: osnutek sklepa Pridružitvenega sveta), katerega namen je izvajanje člena 70 tega sporazuma.

8

Svet Evropske unije je ta osnutek sprejel na podlagi osnutka sklepa Pridružitvenega sveta, priloženega predlogu sklepa Sveta, ki ga je Evropska komisija predložila 12. decembra 2007 (COM(2007) 790 final).

9

Člen 1(1) osnutka sklepa Pridružitvenega sveta določa:

„Za namene tega sklepa:

[…]

[…]“

10

Člen 2 tega osnutka, naslovljen „Osebe, za katere se ta sklep uporablja“, določa:

„Ta sklep se uporablja:

[…]“

11

Člen 4 navedenega osnutka, naslovljen „Odprava klavzul [pravil glede] stalnega prebivališča“, v odstavku 1 določa:

„Prenosljive dajatve v smislu člena 1(1)(i), do katerih so upravičene osebe iz člena 2(a) in (c), se ne morejo zmanjšati, spremeniti, mirovati, odvzeti ali zapleniti, ker upravičenec stalno prebiva,

12

Člen 14(1) Algemene nabestaandenwet (zakon o splošnem sistemu dajatev za preživele družinske člane, v nadaljevanju: ANW) določa:

„Do dajatve za preživele družinske člane je upravičen preživeli družinski član, ki:

[…]“

13

Člen 17(1) in (3) ANW, kakor je bil spremenjen z Wet woonlandbeginsel in de sociale zekerheid (zakon o načelu države stalnega prebivališča na področju socialne varnosti), ki je začel veljati 1. julija 2012, določa:

„1.   Bruto dajatev za preživele osebe se določi v takem znesku, da je po odbitku dohodnine in prispevkov za nacionalno zavarovanje, ki jih je treba odtegniti od tega zneska za osebo, ki še ni dosegla upokojitvene starosti, ob upoštevanju le splošne davčne olajšave iz člena 22 Wet op de loonbelasting 1964 (zakon iz leta 1964 o dohodnini), neto dajatev za preživele osebe enaka 70 % neto minimalne plače.

[…]

3.   Za preživelega družinskega člana, ki živi zunaj Nizozemske, ene od drugih držav članic Evropske unije, druge države pogodbenice Sporazuma o [Evropskem gospodarskem prostoru] in Švice, je bruto dajatev za preživele družinske člane enaka – z ministrskim odlokom določenemu – odstotku zneska, določenega v skladu z odstavki 1, 2 ali 5. Ta odstotek se določi tako, da odraža razmerje med življenjskimi stroški v državi stalnega prebivališča preživelega družinskega člana in življenjskimi stroški na Nizozemskem. Navedeni odstotek ne sme presegati 100 %.“

14

Člen 1 Regeling woonlandbeginsel in de sociale zekerheid 2012 (uredba iz leta 2012 o načelu države stalnega prebivališča na področju socialne varnosti, v nadaljevanju: uredba o načelu države stalnega prebivališča) določa:

„Odstotek iz […] člena 17(3) […] ANW […] za državo stalnega prebivališča, ki ni:

je odstotek, določen v Prilogi k tej uredbi.“

15

Kar zadeva Alžirijo Priloga k tej uredbi določa, da je faktor države stalnega prebivališča iz člena 1 uredbe o načelu države stalnega prebivališča 60 % od 1. januarja 2013 in 40 % od 1. januarja 2016.

16

Oseba X ima stalno prebivališče v Alžiriji. Njen zakonec je delal na Nizozemskem in je bil ob svoji smrti zavarovan na podlagi ANW. Oseba X je kot preživeli družinski član svojega zakonca od 1. januarja 1999 na podlagi ANW upravičena do dajatve za preživele družinske člane.

17

SVB je z odločbama z dne 19. septembra 2018 po eni strani na podlagi sodbe rechtbank Amsterdam (sodišče v Amsterdamu, Nizozemska) z dne 10. novembra 2016 z retroaktivnim učinkom za osebo X vzpostavil dajatev za preživele družinske člane, ki jo je ukinil 1. novembra 2012. Po drugi strani pa je SVB osebo X obvestil, da se bo ta dajatev za preživele družinske člane s 1. januarjem 2013 znižala, ker naj bi se od tega datuma izplačevala po načelu države stalnega prebivališča, in sicer glede na odstotek, ki odraža raven življenjskih stroškov v tej državi v primerjavi z življenjskimi stroški na Nizozemskem. V skladu z določbami iz priloge k uredbi o načelu države stalnega prebivališča je bil ta odstotek za Alžirijo določen na 60 % najvišjega zneska dajatve za preživele družinske člane od 1. januarja 2013 in na 40 % navedenega najvišjega zneska od 1. januarja 2016.

18

Oseba X je zoper to odločbo vložila pritožbo, ki je bila z odločbo SVB z dne 4. decembra 2018 razglašena za neutemeljeno.

19

Ker je rechtbank Amsterdam (sodišče v Amsterdamu) tožbo, vloženo zoper zadnjenavedeno odločbo, razglasilo za neutemeljeno, je oseba X vložila pritožbo pri Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev, Nizozemska), ki je predložitveno sodišče.

20

Predložitveno sodišče navaja, da se stranki ne strinjata glede vprašanja, ali člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija nasprotuje znižanju zneska dajatve za preživelo družinsko članico X, pri čemer to znižanje temelji na načelu države stalnega prebivališča.

21

V zvezi s tem navedeno sodišče, prvič, dvomi o tem, ali oseba, kot je oseba X, spada na osebno področje uporabe te določbe. Poudarja, da se ta določba, drugače kot člen 68(1) in (3) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija, nanaša le na delavce, in ne na njihove družinske člane.

22

Poleg tega se navedeno sodišče sprašuje, ali bi – v primeru, da bi preživeli družinski člani kot prejemniki dajatev spadali na področje uporabe člena 68(4) tega sporazuma – zneske svojih dajatev lahko prosto prenesli v Alžirijo le preživeli družinski člani s stalnim prebivališčem na Nizozemskem ali pa se lahko na to določbo sklicujejo tudi osebe s stalnim prebivališčem v Alžiriji, kot to zatrjuje navedeno sodišče.

23

Drugič, predložitveno sodišče se sprašuje, ali ima člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija neposredni učinek. Po mnenju predložitvenega sodišča člen 68 tega sporazuma določa nekatera splošna načela, vendar naj bi bili v skladu s členom 70 navedenega sporazuma natančna vsebina teh načel in načini sodelovanja med državami pogodbenicami tega sporazuma urejeni s sklepom Pridružitvenega sveta. Vendar pa navedeno sodišče meni, da po analogiji zlasti s sodbama z dne 31. januarja 1991, Kziber (C‑18/90, EU:C:1991:36), in z dne 5. aprila 1995, Krid (C‑103/94, EU:C:1995:97), ter sklepoma z dne 13. junija 2006, Echouikh (C‑336/05, EU:C:2006:394), in z dne 17. aprila 2007, El Youssfi (C‑276/06, EU:C:2007:215), nujnost sprejetja take odločbe ne preprečuje, da bi nekateri elementi tega člena 68, kot je prepoved diskriminacije na področju socialne varnosti iz odstavka 1 navedenega člena, lahko imeli neposredni učinek.

24

Predložitveno sodišče še zlasti glede člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES‑Alžirija meni, da niti besedilo niti njegov namen in narava, kot izhajajo iz njegovega člena 1, ne nasprotujejo temu, da se tej določbi prizna neposredni učinek. Predložitveno sodišče ob tem priznava, da bi bila izpolnitev obveznosti izvoza dajatev v korist oseb, ki prebivajo v Alžiriji, lahko odvisna od sprejetja poznejšega akta, in sicer akta, s katerim se določijo podrobna pravila za upravno sodelovanje, ki zagotavljajo potrebna jamstva za upravljanje in nadzor iz člena 70(2) tega sporazuma.

25

Nazadnje, tretjič, predložitveno sodišče se sprašuje, ali člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija nasprotuje znižanju dajatev na podlagi načela države stalnega prebivališča. Meni, da čeprav osnutek sklepa Pridružitvenega sveta, priložen predlogu iz točke 8 te sodbe, še ni bil sprejet, bi lahko člen 4 tega sklepa zagotavljal smernice o obsegu člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija, ki bi kazale na to, da ta določba določa načelo prepovedi pravil glede stalnega prebivališča.

26

V teh okoliščinah je Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

Če je odgovor pritrdilen:

Če je odgovor pritrdilen:

27

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem, ki ga je treba obravnavati na prvem mestu, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES‑Alžirija razlagati tako, da ima neposredni učinek, tako da imajo osebe, za katere se ta določba uporablja, pravico, da se nanjo sklicujejo neposredno pred sodišči držav članic, da bi preprečile uporabo pravil nacionalnega prava, ki so v nasprotju s to določbo.

28

Iz tega člena 68(4) izhaja, da so delavci z alžirskim državljanstvom upravičeni do tega, da v Alžirijo prosto prenesejo starostne pokojnine in rente, pokojnine in rente za preživele družinske člane ter za nesreče pri delu oziroma poklicne bolezni ter pokojnine in rente za invalidnost zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi zakonodaje države članice ali držav članic, ki izplačajo dajatev, razen v primeru posebnih dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki.

29

Poleg tega iz člena 70 Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija izhaja, da Pridružitveni svet pred koncem prvega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejme na eni strani določbe za zagotovitev uporabe načel iz navedenega člena 68 in na drugi podrobna pravila glede upravnega sodelovanja, ki zagotavljajo jamstva za upravljanje in nadzor, potrebna za uporabo teh določb. Čeprav je Svet sprejel Sklep 2010/699 iz točke 7 te sodbe, ki v prilogi vsebuje osnutek sklepa Pridružitvenega sveta za izvajanje člena 70 tega sporazuma, navedene določbe, ki bi jih moral Pridružitveni svet sprejeti pred koncem prvega leta po 1. septembru 2005, ko je začel veljati Pridružitveni sporazum ES-Alžirija, še vedno niso bile sprejete.

30

Glede morebitnega neposrednega učinka člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča določbo sporazuma, ki ga Unija sklene s tretjimi državami, šteti za določbo z neposrednim učinkom, če glede na njeno besedilo ter tudi predmet in naravo tega sporazuma vsebuje jasno in nedvoumno obveznost, katere izpolnitev ali učinki niso odvisni od sprejetja nadaljnjega akta (glej v tem smislu sodbi z dne 30. septembra 1987, Demirel,12/86, EU:C:1987:400, točka 14, in z dne 26. maja 2011, Akdas in drugi, C‑485/07, EU:C:2011:346, točka 67 in navedena sodna praksa).

31

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, na prvem mestu, da člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija jasno, natančno in brezpogojno določa pravico do prostega prenosa pokojnin in rent iz te določbe v Alžirijo, in sicer po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi zakonodaje države članice, ki izplača dajatev. V skladu s to določbo imajo tako države članice jasno in natančno določeno obveznost glede rezultata, ki je v tem, da se zadevnim osebam omogoči, da izkoristijo tak prosti prenos, torej obveznost, katere izpolnitev ali učinek nista odvisna od nobenega poznejšega akta.

32

Res je, po eni strani, da ta pravica do prostega prenosa ni absolutna, ker bodo njeni konkretni učinki v vsakem posameznem primeru odvisni, kot je navedeno v členu 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija, od „stopnje, ki se uporablja na podlagi zakonodaje države članice ali držav članic, ki izplačajo dajatev“. Vendar tega izraza ni mogoče razlagati tako, da državam članicam omogoča, da navedeno pravico do prostega prenosa po prostem preudarku omejijo in ji tako odvzamejo bistvo (glej po analogiji sodbo z dne 8. maja 2003, Deutscher Handballbund,C‑438/00, EU:C:2003:255, točka 29 in navedena sodna praksa).

33

Po drugi strani izvrševanje ali učinki pravice iz te določbe niso odvisni od sprejetja drugega akta, zlasti od sprejetja določb iz člena 70(1) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija s strani Pridružitvenega sveta (glej v tem smislu sklep z dne 13. junija 2006, Echouikh,C‑336/05, EU:C:2006:394, točka 41 in navedena sodna praksa). Vloga, ki jo ima navedeni pridružitveni svet na podlagi zadnjenavedene določbe, je namreč olajšati spoštovanje pravice do prostega prenosa pokojnin in rent iz člena 68(4) tega sporazuma v Alžirijo, vendar se ne more šteti kot pogoj za takojšnjo uporabo te pravice (glej po analogiji sodbo z dne 31. januarja 1991, Kziber,C‑18/90, EU:C:1991:36, točka 19).

34

Na drugem mestu, glede predmeta in narave Pridružitvenega sporazuma ES‑Alžirija je Sodišče že razsodilo, na eni strani, da so cilji tega sporazuma, kot so določeni v njegovem členu 1(2), neposredno nadaljevanje izpolnjevanja ciljev, na katerih temelji Sporazum o sodelovanju EGS‑Alžirija (glej po analogiji sklep z dne 13. junija 2006, Echouikh,C‑336/05, EU:C:2006:394, točka 40), in na drugi strani, da cilj zadnjenavedenega sporazuma, ki je spodbujanje splošnega sodelovanja med pogodbenicami, zlasti na področju delovne sile, potrjuje, da lahko načelo prepovedi diskriminacije iz člena 39(1) tega sporazuma o sodelovanju neposredno ureja pravni položaj posameznikov, tako da ima ta določba neposredni učinek (glej v tem smislu sodbo z dne 15. januarja 1998, Babahenini,C‑113/97, EU:C:1998:13, točki 17 in 18 ter navedena sodna praksa).

35

Tako je treba cilje Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija, ki izkazujejo željo po okrepitvi in poglobitvi ciljev Sporazuma o sodelovanju EGS-Alžirija, a fortiori obravnavati kot potrditev neposrednega učinka pravice do prostega prenosa pokojnin in rent iz člena 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija v Alžirijo (glej po analogiji sodbo z dne 14. decembra 2006, Gattoussi,C‑97/05, EU:C:2006:780, točka 27).

36

Glede na zgornje preudarke je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija razlagati tako, da ima neposredni učinek, tako da imajo osebe, za katere se ta določba uporablja, pravico, da se nanjo sklicujejo neposredno pred sodišči držav članic, da bi preprečile uporabo pravil nacionalnega prava, ki so v nasprotju s to določbo.

37

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija razlagati tako, da se uporablja za preživele družinske člane delavca, ki želijo svoje dajatve za preživele družinske člane prenesti v Alžirijo, sami pa niso delavci in imajo stalno prebivališče v Alžiriji.

38

V zvezi s tem je treba poudariti, na prvem mestu, da se ta člen 68(4) izrecno nanaša le na „te delavce“, kar napotuje na „delavce z alžirskim državljanstvom“ iz odstavka 1 istega člena. Vendar je treba ugotoviti, da v skladu s tem odstavkom 4 pokojnine in rente za preživele družinske člane spadajo med dajatve, ki se lahko prosto prenesejo v Alžirijo. Po definiciji pa do takih dajatev niso upravičeni delavci, ampak njihovi preživeli družinski člani. Zato, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 44 sklepnih predlogov, bi bil členu 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija odvzet polni učinek, če bi bili ti preživeli družinski člani izključeni z osebnega področja uporabe tega sporazuma.

39

SVB se v pisnih stališčih, da bi nasprotoval taki ugotovitvi, sklicuje na sodno prakso Sodišča v zvezi s členom 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35), v skladu s katero naj bi imeli družinski člani delavca le izvedene pravice, in ne lastnih pravic v zvezi z določbami te uredbe, ki se uporabljajo izključno za delavce (sodbi z dne 30. aprila 1996, Cabanis-Issarte,C‑308/93, EU:C:1996:169, in z dne 21. februarja 2006, Hosse,C‑286/03, EU:C:2006:125).

40

Opozoriti pa je treba, da je Sodišče večkrat ugotovilo, da take sodne prakse ni mogoče prenesti na sporazum, kot je Pridružitveni sporazum ES-Alžirija (glej v tem smislu sodbo z dne 15. januarja 1998, Babahenini,C‑113/97, EU:C:1998:13, točka 24 in navedena sodna praksa, ter sklep z dne 17. aprila 2007, El Youssfi,C‑276/06, EU:C:2007:215, točka 62 in navedena sodna praksa).

41

Na drugem mestu, čeprav ni nobenega dvoma, da se člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija uporablja, kadar ima preživeli družinski član stalno prebivališče v državi članici, ki izplača dajatev, pa je treba poudariti, da bi bilo v nasprotju z logiko, na kateri temelji načelo prostega prenosa dajatev v Alžirijo, če bi se zahtevalo, da mora imeti upravičenec stalno prebivališče v državi članici, ki izplača dajatev, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 46 in 47 sklepnih predlogov.

42

Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija razlagati tako, da se uporablja za preživele družinske člane delavca, ki želijo svoje dajatve za preživele družinske člane prenesti v Alžirijo, sami pa niso delavci in imajo stalno prebivališče v Alžiriji.

43

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija razlagati tako, da nasprotuje temu, da se znesek dajatve za preživele družinske člane zniža zaradi dejstva, da ima upravičenec do te dajatve stalno prebivališče v Alžiriji.

44

Iz predložitvene odločbe je po eni strani razvidno, da znižanje iz postopka v glavni stvari izhaja iz zakona o načelu države stalnega prebivališča na področju socialne varnosti, s katerim je bilo to načelo uvedeno zlasti glede dajatev za preživele družinske člane, ki se izplačajo na podlagi ANW. Po drugi strani pa je namen navedenega načela zagotoviti, da dajatve, ki so vezane na nizozemsko minimalno plačo in se izplačujejo zunaj Nizozemske, odražajo razmerje med življenjskimi stroški v državi stalnega prebivališča upravičenca in življenjskimi stroški na Nizozemskem. Prav dajatev za preživele družinske člane iz postopka v glavni stvari je ena od dajatev, vezanih na nizozemsko minimalno plačo, saj je v skladu s členom 17(1) ANW njen neto znesek enak 70 % te neto minimalne plače.

45

V zvezi s tem je SVB na obravnavi trdil, da gre za najvišji odstotek, ker se znesek dajatve, ki jo prejme vsak preživeli družinski član, izračuna glede na njegove dohodke. Poleg tega je nizozemska vlada na tej obravnavi pojasnila, da je dajatev za preživele družinske člane zavarovanje tveganja in da je znesek prispevkov, plačanih z naslova te dajatve, enak za vse zavarovance. Nizozemska vlada je še poudarila, da je minimalna plača na Nizozemskem prilagojena življenjskim stroškom v tej državi članici.

46

Opozoriti je treba, da člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija določa pravico do prostega prenosa dajatev, določenih v tem sporazumu, v Alžirijo „po stopnjah, ki se uporabljajo na podlagi zakonodaje države članice ali držav članic, ki izplačajo dajatev“.

47

Iz tega pojasnila izhaja, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 57 sklepnih predlogov, da ima država članica, ki izplača dajatev, polje proste presoje pri določitvi pravil za izračun zneska dajatev iz navedenega člena 68(4). Natančneje, ker je to pojasnilo del določbe tega sporazuma, ki se nanaša na prenos teh dajatev v Alžirijo, je treba to pojasnilo razlagati tako, da tej državi članici načeloma omogoča, da določi pravila za prilagoditev zneska navedenih dajatev ob tem prenosu, kot je pravilo, ki temelji na načelu države stalnega prebivališča iz postopka v glavni stvari.

48

Vendar morajo takšna pravila spoštovati bistvo pravice do prostega prenosa dajatev, ne da bi tej pravici odvzela polni učinek (glej po analogiji sodbo z dne 8. maja 2003, Deutscher Handballbund,C‑438/00, EU:C:2003:255, točka 29 in navedena sodna praksa).

49

Iz značilnosti dajatve za preživele družinske člane iz postopka v glavni stvari, navedenih v točkah 44 in 45 te sodbe, je razvidno, da je znesek te dajatve določen na podlagi življenjskih stroškov na Nizozemskem in da je zato namen te dajatve preživelim družinskim članom zagotoviti osnovni dohodek, izračunan na podlagi življenjskih stroškov v tej državi članici. Zato se, kar zadeva prenos navedene dajatve v Alžirijo, kot je predviden v členu 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES‑Alžirija, s tem, da se njen znesek prilagodi zaradi upoštevanja življenjskih stroškov v tej tretji državi, ne more izničiti bistvo pravice do prostega prenosa, če določitev stopnje, ki se uporabi za to prilagoditev, temelji na objektivnih elementih, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

50

Nazadnje je treba v zvezi z dejstvom, da je v členu 4 osnutka sklepa Pridružitvenega sveta med drugim prepovedano, da bi se znesek take dajatve, ki jo je treba izplačati na podlagi zakonodaje države članice, kakor koli znižal zaradi dejstva, da ima njen upravičenec stalno prebivališče v Alžiriji, opozoriti, da ta osnutek, ki ga Pridružitveni svet še ni sprejel, ne more imeti podobnih učinkov, kot so bili s sodbo z dne 26. maja 2011, Akdas in drugi (C‑485/07, EU:C:2011:346), priznani podobni določbi, in sicer členu 6(1) Sklepa št. 3/80 Pridružitvenega sveta z dne 19. septembra 1980 o uporabi sistemov socialne varnosti držav članic Evropskih skupnosti za turške delavce in njihove družinske člane (UL 1983, C 110, str. 60).

51

Glede na zgornje preudarke je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 68(4) Pridružitvenega sporazuma ES-Alžirija razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se znesek dajatve za preživele osebe zniža zaradi dejstva, da ima upravičenec do te dajatve stalno prebivališče v Alžiriji, če je namen te dajatve zagotavljanje osnovnega dohodka, izračunanega na podlagi življenjskih stroškov v državi članici, ki to dajatev izplača, in če tako izvedeno znižanje spoštuje bistvo pravice do prostega prenosa take dajatve.

52

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: