–

za TLL The Longevity Labs GmbH J. Hütthaler-Brandauer, Rechtsanwalt,

–

za Optimize Health Solutions mi GmbH M. Kasper, Rechtsanwalt,

–

za BM M. Grube in M. Kasper, Rechtsanwälte,

–

za grško vlado K. Konsta in E. Leftheriotou, agentki,

–

za Evropsko komisijo B.-R. Killmann in B. Rous Demiri, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(2)(a)(iv) in (vii) Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL 2015, L 327, str. 1) in člena 2(c) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo TLL The Longevity Labs GmbH (v nadaljevanju: TLL) ter družbo Optimize Health Solutions mi GmbH (v nadaljevanju: Optimize Health) in njenim poslovodjo BM v zvezi s obtožbami o dejanjih nelojalne konkurence.

3

Člen 2 Uredbe št. 178/2002, naslovljen „Opredelitev pojma ,hrana‘“, določa:

„V tej uredbi je ‚hrana‘ (ali ‚živilo‘) vsaka snov ali izdelek, v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, namenjen za uživanje ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje.

K ,živilom‘ sodijo tudi pijača, žvečilni gumi in vse snovi, vključno z vodo, namenoma vgrajene v živilo med izdelavo, pripravo ali obdelavo živila. […]

K ,živilom‘ ne sodijo:

[…]

(c) rastline pred žetvijo;

[…]“

4

Člen 3(2) Uredbe 2015/2283, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

„2.   Uporabljajo se […] naslednje opredelitve:

[…]“

5

Člen 6 te uredbe, naslovljen „Seznam Unije z odobrenimi novimi živili“, določa:

„1.   Komisija vzpostavi in posodablja seznam Unije z novimi živili, odobrenimi za dajanje na trg v Uniji, v skladu s členi 7, 8 in 9 (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije).

2.   Le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije, se lahko dajo na trg v Uniji kot taka ali se uporabljajo v ali na živilih v skladu s pogoji uporabe in zahtevami za označevanje, navedenimi na seznamu.“

6

Družbi TLL in Optimize Health sta konkurenčni podjetji, ki tržita prehranska dopolnila. Družba Optimize Health proizvaja prehransko dopolnilo, ki vsebuje moko iz ajdovih kalčkov z visoko vsebnostjo spermidina (v nadaljevanju: zadevni proizvod). Spermidin je biogeni poliamin, ki se v različnih koncentracijah pojavlja v celicah vseh organizmov. Zadevnega proizvoda Evropska komisija ni odobrila kot novo živilo na podlagi Uredbe 2015/2283. Proizvaja se v postopku, v katerem se ajdova semena kali v raztopini, ki vsebuje sintetični spermidin, da bi nastali kalčki. Po žetvi se ti kalčki sperejo z vodo, posušijo in zmeljejo v moko, pri čemer ne nastane več kalčkov, kot je bilo uporabljenih semen.

7

Družba TLL proizvaja živila z visoko vsebnostjo spermidina, vendar po drugačnem postopku, in sicer postopku ekstrakcije spermidina iz kalčkov pšeničnih zrn brez kaljenja. Družba TLL je pri predložitvenem sodišču vložila tožbo, da bi se družbi Optimize Health prepovedala distribucija zadevnega proizvoda, pri čemer je trdila, da gre za novo živilo, ki mora biti v skladu s členom 6(2) Uredbe 2015/2283 odobreno in vključeno na seznam Unije z odobrenimi novimi živili. Družba TLL meni, da je družba Optimize Health s tem, da je zadevni proizvod dala na trg Unije brez odobritve in ne da bi bil ta proizvod vpisan na seznam Unije z odobrenimi novimi živili, storila dejanja nelojalne konkurence.

8

Družba Optimize Health v bistvu odgovarja, da zadevni proizvod ni novo živilo. Najprej, kaljenje naj bi pomenilo fazo primarne proizvodnje v smislu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 319). Dalje, ker v skladu s členom 2 Uredbe št. 178/2002 rastlina pred žetvijo ni živilo, naj se Uredba 2015/2283 ne bi uporabljala. Nazadnje, spermidin naj bi bil v Uniji na voljo že več kot 25 let.

9

V teh okoliščinah je Landesgericht für Zivilrechtssachen Wien (deželno sodišče za civilne zadeve v Gradcu, Avstrija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

10

Družba Optimize Health in BM sta z dopisoma, vloženima v sodnem tajništvu Sodišča 23. in 29. marca 2023, predlagala ponovno odprtje ustnega dela postopka na podlagi člena 83 Poslovnika Sodišča, pri čemer sta v bistvu trdila, da so se pojavila nova upoštevna dejstva po odločbi Oberlandesgericht Wien (višje deželno sodišče na Dunaju, Avstrija) z dne 14. marca 2023, v kateri naj bi to sodišče glede moke iz ajdovih kalčkov z visoko vsebnostjo spermidina navedlo, da je družba TLL začela svetovalni postopek za primerljiv, vendar fiktiven proizvod, da bi se v tem postopku obravnavali vsi deli. Komisija in grška vlada pa naj bi se v svojih pisnih stališčih oprli na navedeni postopek in generalni pravobranilec naj bi v sklepnih predlogih omenil uradno obvestilo Republike Avstrije Komisiji v zvezi z istim postopkom.

11

Z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Sodišča 27. aprila 2023, je družba Optimize Health ponovno predlagala ponovno odprtje ustnega dela postopka na podlagi člena 83 Poslovnika, pri čemer je v bistvu trdila, da so se pojavila nova upoštevna dejstva po sklepu Oberlandesgericht Wien (višje deželno sodišče na Dunaju, Avstrija) z dne 30. marca 2023, v katerem naj bi to Sodišče v zvezi s proizvodom, skoraj enakim zadevnemu proizvodu, navedlo, da ga ni mogoče šteti za novo živilo.

12

V zvezi z uradnim obvestilom Republike Avstrije Komisiji je treba ugotoviti, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 29 sklepnih predlogov, da to ne more vplivati na izid postopka predhodnega odločanja, saj ga predložitveno sodišče pri svojem predlogu ni moglo upoštevati.

13

Poleg tega je treba opozoriti, da Statut Sodišča Evropske unije in Poslovnik navedenega sodišča strankam ne dajeta možnosti, da predložijo stališča v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca (sodba z dne 31. januarja 2023, Puig Gordi in drugi, C‑158/21, EU:C:2023:57, točka 37).

14

Sodišče na podlagi člena 83 svojega poslovnika sicer res lahko po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali kadar je treba v zadevi odločiti na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale.

15

Vendar Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca ugotavlja, da v predlogih za ponovno odprtje ustnega dela postopka, ki so mu bili predloženi, ni navedeno nobeno novo dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev, za katero je zaprošeno v tej zadevi, in da ima na voljo vse elemente, ki jih potrebuje za odgovor na zastavljena vprašanja.

16

Zato ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega dela postopka.

17

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(2)(a)(iv) Uredbe 2015/2283 razlagati tako, da živilo, kot je moka iz ajdovih kalčkov z visoko vsebnostjo spermidina, ki se pred 15. majem 1997 ni v večjem obsegu uporabljalo za prehrano ljudi v Uniji, pomeni „novo živilo“ v smislu te določbe.

18

Spomniti je treba, da iz člena 3(2)(a)(iv) Uredbe 2015/2283 izhaja, da so vsa živila, ki se pred 15. majem 1997 niso v večjem obsegu uporabljala za prehrano v Uniji, načeloma „nova živila“ v smislu te uredbe, če so „sestavljena, pridobljena ali proizvedena iz rastlin ali njihovih delov“. Vendar ta določba določa, da se – kar pomeni izjemo od tega načela – opredelitev „novo živilo“ ne uporablja za to vrsto živil, sestavljenih ali proizvedenih iz rastlin, kadar sta izpolnjena dva kumulativna pogoja. V skladu s prvim od teh pogojev morajo zadevna živila imeti „dolgo tradicijo varne uporabe na trgu v Uniji“. Drugi pogoj zahteva, da so ta živila „sestavljena, proizvedena ali pridobljena iz rastline ali sorte iste rastlinske vrste, pridobljene:

19

V obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe v bistvu razvidno, da je zadevni proizvod, ki se pred 15. majem 1997 ni v večjem obsegu uporabljal za prehrano ljudi v Uniji, moka z visoko vrednostjo spermidina, ki je pridobljena iz rastline, in sicer ajde, to je iz „rastline“ v smislu člena 3(2)(a)(iv) Uredbe 2015/2283. Kalčki te rastline se po sušenju in mletju uporabljajo za izdelavo te moke, tako da bi bilo treba glede na te elemente in s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, za zadevni proizvod načeloma šteti, da je zajet s pojmom „novo živilo“ v smislu te določbe.

20

Vendar je treba preučiti, ali se izjema iz te določbe, ki pod dvema kumulativnima pogojema, navedenima v točki 18 te sodbe, dopušča, da se živilo ne šteje za novo živilo, uporablja za proizvod, kot je zadevni proizvod.

21

V zvezi s prvim od teh pogojev, ki se nanaša na obstoj „dolge tradicije varne uporabe na trgu v Uniji“, je treba ugotoviti, da njegova vsebina v Uredbi 2015/2283 ni opredeljena. Vendar člen 3(2)(b) te uredbe v zvezi s pojmom „dolga tradicija varne uporabe živila v tretji državi“ določa, da se ta pojem lahko uporablja, kadar „je varnost živila potrjena s podatki o sestavi in z izkušnjami na podlagi neprekinjene uporabe že vsaj 25 let v običajni prehrani znatnega dela prebivalstva vsaj ene tretje države […]“.

22

Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 34 sklepnih predlogov, se vsebina pojma „dolga tradicija varne uporabe živila v tretji državi“, kot je opredeljen v členu 3(2)(b) navedene uredbe, lahko uporabi za pojem „dolga tradicija varne uporabe na trgu v Uniji“ v smislu člena 3(2)(a)(iv) iste uredbe. Na podlagi ničesar namreč ni mogoče sklepati, da bi moral imeti pojem „dolga tradicija varne uporabe“ drugačen pomen glede na to, ali se uporablja v zvezi s tretjo državo v okviru člena 3(2)(b) Uredbe 2015/2283 ali pa v zvezi z državo Unije v okviru člena 3(2)(a)(iv) te uredbe.

23

V obravnavani zadevi – s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče – ne kaže, da bi bila varnost zadevnega proizvoda potrjena s podatki o njegovi sestavi in z izkušnjami, ki izhajajo iz neprekinjene uporabe že vsaj 25 let v običajni prehrani znatnega dela prebivalstva vsaj ene države Unije, zaradi česar zadevni proizvod ne bi izpolnjeval prvega od dveh kumulativnih pogojev, ki se zahtevata za to, da bi bilo mogoče, da ne bi bil opredeljen za novo živilo na podlagi člena 3(2)(a)(iv) Uredbe 2015/2283.

24

Ob upoštevanju kumulativnosti navedenih pogojev in ugotovitve iz prejšnje točke načeloma ni potrebno, da predložitveno sodišče preuči drugega od teh pogojev.

25

Če pa bi predložitveno sodišče ugotovilo, da zadevni proizvod izpolnjuje prvega od navedenih pogojev, je treba navesti, da drugi pogoj zahteva, da so zadevna živila sestavljena ali proizvedena iz rastlin, pridobljenih z razmnoževanjem, ki se je v Uniji za proizvodnjo živil uporabljalo pred 15. majem 1997 ali ki se pred tem datumom ni uporabljalo za to, pri čemer se v tem drugem primeru zahteva tudi, da zaradi tega razmnoževanja ne pride do „večjih sprememb v sestavi ali strukturi živila, ki bi vplivale na njegovo hranilno vrednost, presnovo ali raven neželenih snovi“.

26

Kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec v točki 36 sklepnih predlogov, je treba razlikovati med razmnoževanjem, namenjenim za pridelavo novih rastlin, in postopki, ki zajemajo celoten postopek pridelave živila.

27

Iz informacij iz spisa, predloženega Sodišču, pa je razvidno, da uporaba vodne raztopine spermidina za gojenje ajdovih kalčkov ne pomeni razmnoževanja rastline v smislu prejšnje točke in člena 3(2)(a)(iv) Uredbe 2015/2283, temveč proizvodni postopek za obogatitev teh kalčkov, da bi se pridobilo živilo z visoko vsebnostjo spermidina. V takem položaju, ki ga mora preveriti predložitveno sodišče, tak proizvodni postopek ne bi bil upošteven za preučitev drugega od obeh kumulativnih pogojev.

28

Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(2)(a)(iv) Uredbe 2015/2283 razlagati tako, da živilo, kot je moka iz ajdovih kalčkov z visoko vsebnostjo spermidina, ki se pred 15. majem 1997 ni v večjem obsegu uporabljalo za prehrano ljudi v Uniji, pomeni „novo živilo“ v smislu te določbe, prvič, ker je pridobljeno iz rastlin, drugič, ker njegova varnost ni potrjena s podatki o njegovi sestavi in z izkušnjami na podlagi njegove neprekinjene uporabe že vsaj 25 let v običajni prehrani znatnega dela prebivalstva vsaj ene države Unije in, tretjič, ker se ne pridobiva z razmnoževanjem v smislu navedene določbe.

29

Ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje na drugo, tretje, četrto in peto vprašanje ni treba odgovoriti.

30

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:

Člen 3(2)(a)(iv) Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001

je treba razlagati tako, da

živilo, kot je moka iz ajdovih kalčkov z visoko vsebnostjo spermidina, ki se pred 15. majem 1997 ni v večjem obsegu uporabljalo za prehrano ljudi v Uniji, pomeni „novo živilo“ v smislu te določbe, prvič, ker je pridobljeno iz rastlin, drugič, ker njegova varnost ni potrjena s podatki o njegovi sestavi in z izkušnjami na podlagi njegove neprekinjene uporabe že vsaj 25 let v običajni prehrani znatnega dela prebivalstva vsaj ene države Unije in, tretjič, ker se ne pridobiva z razmnoževanjem v smislu navedene določbe.