Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62022CJ0017

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 12. septembra 2024.
HTB Neunte Immobilien Portfolio geschlossene Investment UG & Co. KG proti Müller Rechtsanwaltsgesellschaft mbH in Ökorenta Neue Energien Ökostabil IV geschlossene Investment GmbH & Co. KG proti WealthCap Photovoltaik 1 GmbH Co.KG in drugim.
Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Amtsgericht München.
Predhodno odločanje – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba (EU) 2016/679 – Člen 6(1), prvi pododstavek, točke (b), (c) in (f) – Zakonitost obdelave – Potreba po obdelavi zaradi izvajanja pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki – Potreba po obdelavi zaradi izpolnitve zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca – Potreba po obdelavi zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba – Investicijski sklad, ustanovljen kot komanditna javna družba – Zahteva družbenika za pridobitev kontaktnih podatkov drugih družbenikov, ki imajo posredne deleže v investicijskem skladu prek skrbniške družbe.
Združeni zadevi C-17/22 in C-18/22.

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2024:738

 SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 12. septembra 2024 ( *1 )

„Predhodno odločanje – Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov – Uredba (EU) 2016/679 – Člen 6(1), prvi pododstavek, točke (b), (c) in (f) – Zakonitost obdelave – Potreba po obdelavi zaradi izvajanja pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki – Potreba po obdelavi zaradi izpolnitve zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca – Potreba po obdelavi zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba – Investicijski sklad, ustanovljen kot komanditna javna družba – Zahteva družbenika za pridobitev kontaktnih podatkov drugih družbenikov, ki imajo posredne deleže v investicijskem skladu prek skrbniške družbe“

V združenih zadevah C‑17/22 in C‑18/22,

katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Amtsgericht München (okrajno sodišče v Münchnu, Nemčija) z odločbama z dne 21. decembra 2021, ki sta na Sodišče prispeli 7. januarja 2022, v postopkih

HTB Neunte Immobilien Portfolio geschlossene Investment UG & Co. KG

proti

Müller Rechtsanwaltsgesellschaft mbH (C‑17/22)

in

Ökorenta Neue Energien Ökostabil IV geschlossene Investment GmbH & Co. KG

proti

WealthCap Photovoltaik 1 GmbH Co. KG,

WealthCap PEIA Komplementär GmbH,

WealthCap Investorenbetreuung GmbH (C‑18/22),

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi C. Lycourgos, predsednik senata, O. Spineanu‑Matei, sodnica, J.‑C. Bonichot, S. Rodin, sodnika, in L. S. Rossi (poročevalka),

generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,

sodni tajnik: I. Illéssy, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 29. februarja 2024,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za HTB Neunte Immobilien Portfolio geschlossene Investment UG & Co. KG M. Handlos in R. Veil, Rechtsanwälte,

za Ökorenta Neue Energien Ökostabil IV geschlossene Investment GmbH & Co. KG U. Brinkmöller, Rechtsanwalt,

za WealthCap Photovoltaik 1 GmbH Co.KG, WealthCap PEIA Komplementär GmbH in WealthCap Investorenbetreuung GmbH N. Bartmann, U. Baumgartner in A. Höder, Rechtsanwälte,

za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, M. Heller in M. H. Kranenborg, agenti,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 6(1), prvi pododstavek, točki (b) in (f), Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, v nadaljevanju: SUVP).

2

Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov, na eni strani, med družbo HTB Neunte Immobilien Portfolio geschlossene Investment UG & Co. KG (v nadaljevanju: HTB) in Müller Rechtsanwaltsgesellschaft mbH (zadeva C‑17/22) ter, na drugi strani, med Ökorenta Neue Energien Ökostabil IV geschlossene Investment GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: Ökorenta) ter WealthCap Photovoltaik 1 GmbH Co. KG, WealthCap PEIA Komplementär GmbH in WealthCap Investorenbetreuung GmbH (zadeva C‑18/22).

Pravni okvir

Pravo Unije

3

V uvodnih izjavah 1, 10, 39, 41, 47 in 48 SUVP je navedeno:

„(1)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. V členu 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v [nadaljevanju]: Listina) in členu 16(1) [PDEU] je določeno, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

[…]

(10)

Za zagotovitev dosledne in visoke ravni varstva posameznikov ter odstranitev ovir za prenos osebnih podatkov v [Evropski] [u]niji bi morala biti raven varstva pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov enaka v vseh državah članicah. V vsej [Evropski] [u]niji bi bilo treba zagotoviti dosledno in enotno uporabo pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. […]

[…]

(39)

Vsaka obdelava osebnih podatkov bi morala biti zakonita in poštena. Načini zbiranja, uporabe, pregledovanja ali drug način obdelave ter obseg obdelave ali prihodnje obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo na posameznike, bi morali za posameznike biti pregledni. […]

[…]

(41)

Kadar je v tej uredbi sklicevanje na pravno podlago ali zakonodajni ukrep, v ta namen ni nujno potreben zakonodajni akt, ki bi ga sprejel parlament, brez poseganja v zahteve v skladu z ustavnim redom zadevne države članice. Vendar bi morala biti takšna pravna podlaga ali zakonodajni ukrep jasna in natančna, njena oziroma njegova uporaba pa predvidljiva za osebe, na katere se nanašata, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije […] in Evropskega sodišča za človekove pravice.

[…]

(47)

Zakoniti interesi upravljavca, tudi upravljavca, ki se mu osebni podatki lahko razkrijejo, ali tretje osebe lahko predstavljajo pravno podlago za obdelavo, če ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pri čemer se upoštevajo razumna pričakovanja posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede na njihovo razmerje do upravljavca. Tak zakoniti interes lahko na primer obstaja, kadar obstaja zadevno in ustrezno razmerje med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem, na primer kadar je tak posameznik stranka upravljavca ali dela zanj. V vsakem primeru bi bila za ugotovitev obstoja zakonitega interesa potrebna skrbna ocena, tudi glede tega, ali posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko v času zbiranja osebnih podatkov in v njegovem okviru razumno pričakuje, da se bodo ti obdelali v zadevni namen. Interesi in temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi zlasti lahko prevladali nad interesi upravljavca podatkov, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, ko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, razumno ne pričakujejo nadaljnje obdelave. […] Obdelava osebnih podatkov za neposredno trženje se lahko šteje za opravljeno v zakonitem interesu.

(48)

Upravljavci, ki so del povezane družbe ali institucij, povezanih z osrednjim telesom, lahko imajo zakoniti interes za posredovanje osebnih podatkov znotraj povezane družbe v notranje upravne namene, vključno z obdelavo osebnih podatkov strank ali zaposlenih. To ne vpliva na splošna načela znotraj povezane družbe glede prenosa osebnih podatkov družbi v tretji državi.“

4

Člen 1 te uredbe, naslovljen „Predmet urejanja in cilji“, v odstavku 2 določa:

„Ta uredba varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov.“

5

Člen 4 navedene uredbe določa:

„V tej uredbi:

(1)

‚osebni podatki‘ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika;

(2)

‚obdelava‘ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

[…]

(7)

‚upravljavec‘ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave; kadar namene in sredstva obdelave določa pravo Unije ali pravo države članice, se lahko upravljavec ali posebna merila za njegovo imenovanje določijo s pravom Unije ali pravom države članice;

[…]

(11)

‚privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki‘ pomeni vsako prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno izjavo volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj;

[…]“

6

Člen 5 navedene uredbe, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, določa:

„(1)   Osebni podatki so:

(a)

obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (‚zakonitost, pravičnost in preglednost‘);

(b)

zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; […]

(c)

ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (‚najmanjši obseg podatkov‘);

[…]

2.   Upravljavec je odgovoren za skladnost z odstavkom 1 in je to skladnost tudi zmožen dokazati (‚odgovornost‘).“

7

Člen 6 SUVP, naslovljen „Zakonitost obdelave“, določa:

„(1)   Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)

obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)

obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

[…]

(f)

obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

2.   Države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

3.   Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

(a)

pravom Unije; ali

(b)

pravom države članice, ki velja za upravljavca.

[…] Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.“

8

Člen 13(1) te uredbe določa:

„Kadar se osebni podatki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, pridobijo od tega posameznika, upravljavec zadevnemu posamezniku takrat, ko pridobi osebne podatke, zagotovi vse naslednje informacije:

[…]

(c)

namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d)

kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

[…]“

Nemško pravo

9

Člen 161 Handelsgesetzbuch (trgovinski zakonik), v različici, ki se uporablja za spora o glavni stvari, določa:

„(1)   Družba, katere namen je izvajanje gospodarske dejavnosti pod skupnim imenom, je komanditna družba, če je pri enem ali nekaterih družbenikih odgovornost za obveznosti družbe omejena na znesek določenega kapitalskega vložka (komanditisti), medtem ko se pri drugem delu družbenikov odgovornost ne omeji (osebno odgovorni družbeniki).

(2)   Če v tem poglavju ni določeno drugače, se za komanditno družbo uporabljajo določbe, ki veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo.“

10

Člen 162(1) tega zakonika določa:

„Prijava za vpis družbe v register mora poleg podatkov, navedenih v členu 106(2) (med drugim priimek, ime, datum rojstva in prebivališče vsakega družbenika), vsebovati tudi podatke o komanditistih in višini vložkov vsakega od njih. […]“

11

Člen 127a(1) in (3) Aktiengesetz (zakon o delniških družbah), v različici, ki se uporablja za spora o glavni stvari, določa:

„(1)   Delničarji in združenja delničarjev lahko na forumu delničarjev Bundesanzeiger (nemški zvezni uradni list) druge delničarje pozovejo, da skupaj ali pa po zastopniku v skladu s tem zakonom vložijo predlog ali zahtevo oziroma da na skupščini izvršijo svojo glasovalno pravico.

[…]

(3)   Poziv lahko vsebuje informacije o spletni strani in elektronskem naslovu delničarja, ki poziva. […]“

12

Člen 33(1), prvi stavek, Wertpapierhandelsgesetz (zakon o trgovanju z vrednostnimi papirji), v različici, ki se uporablja za spora o glavni stvari, določa:

„Kdor s pridobitvijo, odsvojitvijo ali kako drugače doseže, preseže ali pade pod 3 %, 5 %, 10 %, 15 %, 20 %, 25 %, 30 %, 50 % ali 75 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic izdajatelja, katerega država izvora je Zvezna republika Nemčija (prijavitelj), mora to ob upoštevanju člena 34(1) in (2) nemudoma sporočiti izdajatelju in hkrati Bundesanstalt (zvezna agencija), in sicer najpozneje v štirih trgovalnih dneh. […]“

Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

13

Iz predložitvenih odločb je razvidno, da sta družbi HTB in Ökorenta investicijski družbi, ki imata posredne deleže v investicijskih skladih prek skrbniške družbe. Ti investicijski skladi so organizirani kot komanditna družba, in sicer osebna javna družba. Kapitalska udeležba v teh komanditnih družbah je zasnovana kot poslovna kapitalska naložba. Če je ta udeležba posredna, družbeniki uveljavljajo svoje pravice prek skrbniških holdingov.

14

Tožeči stranki iz postopka v glavni stvari od toženih strank v postopku v glavni stvari, ki so skrbniški holdingi, zahtevata razkritje imen in naslovov vseh njihovih družbenikov, ki imajo posredne deleže v investicijskih skladih prek skrbniških družb.

15

Tožene stranke iz postopka v glavni stvari takšnemu razkritju nasprotujejo, saj menijo, da se z zahtevanimi podatki sledi gospodarskim interesom tožečih strank, ki so oglaševati lastne naložbene produkte, vznemiriti vlagatelje oziroma od njih pod ceno odkupiti njihove deleže in z nadaljnjo prodajo ustvariti dobiček. Pogodbe o udeležbi in skrbniške pogodbe, na podlagi katerih so družbeniki toženih strank v postopku v glavni stvari pridobili posredne deleže v zadevnih investicijskih skladih, pa naj bi vsebovale določila, ki prepovedujejo posredovanje navedenih podatkov drugim imetnikom deležev.

16

Tožeči stranki v postopkih v glavni stvari take namere zanikata in uveljavljata svojo pravico, da vzpostavita stik z drugimi komanditisti, ki imajo deleže v zadevnih investicijskih skladih, zlasti da bi se pogajali o odkupu njihovih deležev.

17

Predložitveno sodišče v bistvu poudarja, da bi bilo v skladu s sodno prakso Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) in Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu, Nemčija) razkritje osebnih podatkov, ki jih zahtevata tožeči stranki v postopku v glavni stvari, lahko obvezno. Vendar pa poudarja, da bi bilo to sodno prakso – ker je del slednje nastal pred začetkom veljavnosti SUVP – v tej zadevi morda treba presojati drugače, ob upoštevanju člena 6(1), prvi pododstavek, točki (b) in (f), te uredbe, katerega razlaga bi bila odločilna za rešitev sporov v glavni stvari.

18

Predložitveno sodišče zlasti navaja, da je iz sklepa Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) z dne 19. novembra 2019 (II ZR 263/18) razvidno, da je v osebni družbi, kakršna je komanditna družba, pravica družbenika, da pozna ime in naslov drugih družbenikov, del „nepogrešljivega jedra pravic družbenikov“. Ta pravica naj bi veljala tudi za komanditiste, ki imajo zgolj posredne deleže. Poznavanje vseh drugih družbenikov, vključno s tistimi, ki imajo posredne deleže, naj bi bilo potrebno zaradi učinkovitega uresničevanja pravic vsakega družbenika v osebni javni družbi. Razkritje teh osebnih podatkov drugim družbenikom bi bilo tako v skladu z obveznostmi, ki jih ima družba na podlagi pogodbe, s katero je bila ustanovljena. Edina izjema od pravice do pridobitve takih podatkov v nemškem pravu je prepoved zlorabe pravice, ki prepoveduje, da bi se ta pravica do informacij izvajala nezakonito ali s škodnim namenom.

19

V skladu s sodno prakso Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) prav tako ne gre za zlorabo pravic, če vlagatelj išče stik z drugimi vlagatelji, da bi se z njimi pogovoril o vprašanjih, ki se nanašajo na družbo, in da bi po potrebi z drugimi vlagatelji oblikoval interesno skupnost. Poleg tega naj ne bi bilo treba zavrniti posredovanja informacij o družbeniku, ker naj bi obstajalo zgolj abstraktno tveganje zlorabe teh osebnih podatkov. Poleg tega bi moral imeti družbenik neposreden dostop do podatkov drugih družbenikov družbe, ne da bi bil odvisen od njenih vodstvenih organov.

20

Iz te sodne prakse naj bi prav tako izhajalo, da takšne pravice do informacij ni mogoče izključiti s pogodbenimi določbami, saj bi bila družbenikom dejansko odvzeta bistvena pravica, in sicer pravica sklicati izredno skupščino družbenikov, saj družbenik z majhnim deležem kvorume, ki so za to potrebni, doseže le, če se pridruži drugim družbenikom, kar nujno predpostavlja, da pozna njihova imena in naslove (sklep Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) z dne 21. septembra 2009 (II ZR 264/08)). V skladu s to sodno prakso naj bi uvodna izjava 48 SUVP upravičevala tudi to, da je v skupini družb posredovanje osebnih podatkov vseh družbenikov enemu družbeniku mogoče zaradi notranjih upravnih namenov.

21

Po mnenju predložitvenega sodišča sodna praksa Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) tako načeloma potrjuje obstoj pravice družbenikov do obveščenosti, ki je omejena le z zlorabo pravice.

22

Predložitveno sodišče se sklicuje tudi na sodbo Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu, Nemčija) z dne 16. januarja 2019 (7 U 342/18), v skladu s katero je glavni namen družbene pogodbe uresničevanje pravic družbenikov, vključno s pravico do okrepitve njihovega položaja v družbi. Nakup deležev v družbi tako pomeni zakonito izvrševanje teh pravic, razkritje podatkov o drugih družbenikih v ta namen pa ustreza razumnemu interesu. Takšno razkritje je treba zavrniti le, če ni bilo namenjeno zadovoljitvi nobenega razumnega interesa.

23

Predložitveno sodišče dvomi o združljivosti sodne prakse Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) in Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu) s pravom Unije v delu, v katerem ta sodna praksa dopušča obsežno razkritje osebnih podatkov družbenikov, ki imajo posredne deleže v investicijskem skladu, na podlagi zgolj formalno zatrjevanega interesa drugih družbenikov za pridobitev teh podatkov, na primer za pridobitev deležev.

24

Meni namreč, da je v skladu s pravom Unije varstvo osebnih podatkov pravilo, tako da mora izjema od tega načela, ki je med drugim določena v členu 6(1), prvi pododstavek, točki (b) in (f), SUVP, ki omogoča, da se dovoli razkritje teh podatkov, temeljiti na „ustrezni utemeljitvi“. To sodišče poleg tega trdi, da v nemškem pravu ni nobene zakonske obveznosti objave podatkov o osebah, ki imajo deleže v skrbniški družbi. Predložitveno sodišče se tako sprašuje, ali pravica dostopa do podatkov družbenikov ne bi morala biti pogojena na eni strani z obstojem določenega praga udeležbe, po analogiji s tem, kar je v nemškem pravu določeno za delniške družbe, ki kotirajo na borzi, in na drugi strani z obstojem konkretnega in natančnega razloga v zvezi z družbo, na družbenike katere se takšni zahtevani podatki nanašajo.

25

V teh okoliščinah je Amtsgericht München (okrajno sodišče v Münchnu, Nemčija) prekinilo odločanje v dveh zadevah in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.

(a)

Ali je treba člen 6(1), [prvi pododstavek], točki (b) in (f), [SUVP] razlagati tako, da v primeru osebne javne družbe zadostuje že udeležba družbenikov, ki ne odgovarjajo osebno in odgovarjajo le zelo omejeno ter nimajo poslovodskih pristojnosti v družbi, da se pritrdi ‚zakonitemu interesu‘ za dostop do podatkov vseh prek skrbnika (fiduciar) posredno udeleženih družbenikov, njihovih kontaktnih podatkov in podatkov o njihovi udeležbi v osebni javni družbi in se iz družbene pogodbe izpelje ustrezna pogodbena obveznost,

(b)

ali pa se pod takimi pogoji zakoniti interes omejuje na to, da se od družbe pridobijo podatki o tistih posredno udeleženih, ki ne odgovarjajo v zelo omejeni meri, temveč imajo minimalni delež, ki jim vsaj omogoča vplivati na usodo družbe?

2.

(a)

Ali za to, da pri takem neomejenem zahtevku [(prvo vprašanje, točka (a))] ne bi prekoračili v njem vsebovane meje zlorabe pravic ali naredili izjeme od omejitve omejene pravice dostopa [(prvo vprašanje, točka (b))], zadostuje namen vzpostavitve stika zaradi spoznavanja, izmenjave mnenj ali pogajanj o odkupu deležev v družbi

(b)

ali pa je interes za dostop do podatkov upošteven kot pomemben šele tedaj, ko se posredovanje zahteva z izrecnim namenom, da se vzpostavi stik z drugimi družbeniki zaradi usklajevanja v zvezi s konkretno navedenimi razlogi, ki terjajo oblikovanje volje v okviru sklepov družbenikov?“

Postopek pred Sodiščem

26

Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 23. septembra 2022 ta postopek prekinil do izdaje sodbe, s katero bo končan postopek v zadevi C‑252/21.

27

V skladu s sklepom predsednika Sodišča z dne 7. julija 2023 je sodno tajništvo predložitvenemu sodišču vročilo sodbo z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja) (C‑252/21, EU:C:2023:537), in ga pozvalo, naj sporoči, ali želi ob upoštevanju te sodbe v celoti ali delno vztrajati pri teh predlogih za sprejetje predhodne odločbe.

28

To sodišče je z dopisom z dne 4. avgusta 2023, ki je bil v sodnem tajništvu Sodišča vložen istega dne, sporočilo, da vztraja pri teh predlogih za sprejetje predhodne odločbe.

Vprašanja za predhodno odločanje

29

Predložitveno sodišče z vprašanji za predhodno odločanje, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6(1), prvi pododstavek, točki (b) in (f), SUVP razlagati tako, da se obdelava osebnih podatkov – ki vključuje, da se na zahtevo družbenika investicijskega sklada, ustanovljenega v obliki osebne javne družbe, razkrijejo podatki o vseh družbenikih, ki imajo posredne deleže v tem skladu prek skrbniških družb, ne glede na velikost njihovega deleža v kapitalu tega sklada, zato da se z njimi vzpostavi stik in se pogaja glede odkupa njihovih deležev oziroma da se z njimi uskladi za oblikovanje skupne volje v okviru odločitev družbenikov – lahko šteje za nujno za izvajanje pogodbe, katere stranke so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v smislu te točke (b) ali zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, v smislu navedene točke (f).

30

Ker je iz predlogov za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da se predložitveno sodišče sprašuje o skladnosti obveznosti razkritja takšnih podatkov, ki v nemškem pravu izhaja iz sodne prakse nacionalnih sodišč, s SUVP, je treba postavljena vprašanja preoblikovati tako, da zajemajo razlago člena 6(1), prvi pododstavek, točka (c), te uredbe, in ugotoviti, da se predložitveno sodišče sprašuje tudi, ali je mogoče šteti, da takšno razkritje izhaja iz izpolnitve zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

31

Za odgovor na ta vprašanja je treba najprej opozoriti, da je cilj SUVP, kot izhaja iz njenega člena 1 ter njenih uvodnih izjav 1 in 10, med drugim zagotoviti visoko raven varstva svoboščin in temeljnih pravic posameznikov, zlasti njihove pravice do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov, kot je določena v členu 8(1) Listine in členu 16(1) PDEU (sodba z dne 7. marca 2024, IAB Europe, C‑604/22, EU:C:2024:214, točka 53 in navedena sodna praksa).

32

V skladu s tem ciljem mora biti vsaka obdelava osebnih podatkov med drugim v skladu z načeli iz člena 5 te uredbe in mora ustrezati pogojem zakonitosti, navedenim v členu 6 navedene uredbe (glej v tem smislu sodbi z dne 6. oktobra 2020, La Quadrature du Net in drugi, C‑511/18, C‑512/18 in C‑520/18, EU:C:2020:791, točka 208, in z dne 11. julija 2024, Meta Platforms Ireland (Zastopniška tožba), C‑757/22, EU:C:2024:598, točka 49).

33

V zvezi s tem je treba poudariti, da morajo biti v skladu s členom 5(1)(a) SUVP osebni podatki v zvezi s posameznikom obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način.

34

Natančneje, kar zadeva pogoje za zakonitost obdelave, člen 6(1), prvi pododstavek, SUVP, kot je ugotovilo Sodišče, določa izčrpen in taksativen seznam primerov, v katerih je mogoče šteti, da je obdelava osebnih podatkov zakonita. Da bi se obdelava lahko štela za zakonito, mora spadati v okvir enega od primerov, opredeljenih v tej določbi (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 90).

35

Ob upoštevanju posebnosti spora o glavni stvari je treba poleg tega poudariti, da ta člen 6(1), prvi pododstavek, sam po sebi ne določa obveznosti, temveč je v njem zgolj izražena možnost obdelave osebnih podatkov v primerih, ki so v njem našteti (glej po analogiji sodbo z dne 4. maja 2017, Rīgas satiksme, C‑13/16, EU:C:2017:336, točka 26).

36

V skladu s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (a), SUVP je obdelava osebnih podatkov zakonita, le in kolikor je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov. Če take privolitve ni ali če ta privolitev ni bila dana prostovoljno, izrecno, informirano in nedvoumno v smislu člena 4, točka 11, te uredbe, je taka obdelava vseeno upravičena, če izpolnjuje eno od zahtev nujnosti iz člena 6(1), prvi pododstavek, točke od (b) do (f), te uredbe.

37

V tem okviru je treba utemeljitve iz te zadnjenavedene določbe, ker omogočajo, da je obdelava osebnih podatkov, opravljena brez privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zakonita, razlagati ozko (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 93 in navedena sodna praksa).

38

Poleg tega, kot je razsodilo Sodišče, kadar je mogoče ugotoviti, da je obdelava osebnih podatkov potrebna glede na eno od utemeljitev iz člena 6(1), prvi pododstavek, točke od (b) do (f), SUVP, ni treba ugotoviti, ali ta obdelava spada tudi v okvir druge utemeljitve (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 94 in navedena sodna praksa).

39

Sodišče je prav tako presodilo, da mora v skladu s členom 5 SUVP upravljavec dokazati, da se ti podatki med drugim zbirajo za določene, izrecne in zakonite namene ter da se v zvezi s posameznikom, na katerega se ti podatki nanašajo, obdelujejo zakonito, pošteno in na pregleden način. Poleg tega člen 13(1)(c) te uredbe določa, da kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, mora upravljavec tega posameznika obvestiti o namenih obdelave teh podatkov in o pravni podlagi za to obdelavo (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 95).

40

V obravnavanem primeru je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da družbeniki, ki imajo posredne deleže v zadevnih investicijskih skladih prek skrbniških družb, niso dali privolitve v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, točka (a), SUVP za to, da tožene stranke iz postopkov v glavni stvari osebne podatke, ki se nanašajo nanje, razkrijejo tretjim osebam, zlasti družbama HTB in Ökorenta.

41

V teh okoliščinah je treba za odgovor na postavljena vprašanja preveriti, ali se je mogoče na določbe člena 6(1), prvi pododstavek, točki (b) in (f), te uredbe, na katere se predlog za sprejetje predhodne odločbe posebej nanaša, sklicevati za utemeljitev morebitnega razkritja takih podatkov tem tretjim osebam.

42

Na prvem mestu, člen 6(1), prvi pododstavek, točka (b), SUVP določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je „potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe“.

43

V zvezi s tem je Sodišče že presodilo, da mora biti obdelava osebnih podatkov, da bi se štela za potrebno za izvajanje pogodbe v smislu te določbe, objektivno nujna za uresničitev namena, ki je sestavni del pogodbene dajatve, namenjene posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki. Upravljavec mora tako biti zmožen dokazati, zakaj glavni predmet pogodbe ne bi mogel biti dosežen brez zadevne obdelave (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 98).

44

Kot je namreč prav tako razsodilo Sodišče, je odločilni element za uporabo utemeljitve iz člena 6(1), prvi pododstavek, točka (b), SUVP, da je obdelava osebnih podatkov, ki jo izvaja upravljavec, bistvena za pravilno izvajanje pogodbe, sklenjene med njim in posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in da zato ni drugih praktičnih rešitev, ki bi manj posegale v pravice (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 99).

45

V obravnavanem primeru je iz predložitvenih odločb razvidno, da pogodbe o udeležbi in skrbniške pogodbe iz postopka v glavni stvari, na podlagi katerih so bili v zadevnih investicijskih skladih pridobljeni posredni deleži, izrecno določajo prepoved posredovanja podatkov o posrednih vlagateljih drugim imetnikom deležev.

46

V zvezi s tem je treba poudariti, da je bistvena značilnost pridobitve posrednega deleža v javni investicijski družbi prek skrbniške družbe prav anonimnost družbenikov, vključno z razmerji med samimi družbeniki. Povedano drugače, osebe se ob upoštevanju zaupnega obravnavanja svojih podatkov s strani investicijskega sklada odločijo za finančno naložbo v tak sklad v obliki posrednega deleža prek skrbniške družbe.

47

S pridržkom preverjanja, ki ga opravi predložitveno sodišče, zato ni mogoče šteti, da je obdelava osebnih podatkov, ki vključuje razkritje podatkov o družbenikih, ki imajo posredne deleže v javni investicijski družbi prek skrbniške družbe, „nujna za izvajanje pogodbe“ v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, točka (b), SUVP, kadar pogodba, na podlagi katere je bil takšen delež pridobljen, izrecno izključuje razkritje teh podatkov drugih imetnikov deležev.

48

Na drugem mestu, člen 6(1), prvi pododstavek, točka (f), SUVP določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo teh osebnih podatkov.

49

Sodišče je tako že presodilo, da ta določba določa tri kumulativne pogoje za to, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, in sicer, prvič, da si upravljavec ali tretja oseba, ki so ji osebni podatki posredovani, prizadeva za zakoniti interes, drugič, da je obdelava osebnih podatkov potrebna za uresničitev zakonitega interesa, ki se mu sledi, in tretjič, da ne prevladajo temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanaša varstvo podatkov (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 106 in navedena sodna praksa).

50

Prvič, kar zadeva pogoj glede uresničevanja „zakonitega interesa“, je treba – ker ta pojem v SUVP ni opredeljen – poudariti, kot je Sodišče že presodilo, da se za zakonit načeloma lahko šteje širok nabor interesov (sodba z dne 7. decembra 2023, SCHUFA Holding (Odpis preostanka dolga), C‑26/22 in C‑64/22, EU:C:2023:958, točka 76).

51

Drugič, kar zadeva pogoj v zvezi s potrebnostjo obdelave osebnih podatkov za uresničitev zakonitega interesa, za katerega se prizadeva, ta pogoj predložitvenemu sodišču nalaga, da preveri, da zakonitega interesa obdelave podatkov, ki se mu sledi, ni mogoče razumno enako učinkovito doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v temeljne svoboščine in pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti v pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, zagotovljeni s členoma 7 in 8 Listine (sodba z dne 7. decembra 2023, SCHUFA Holding (Odpis preostanka dolga), C‑26/22 in C‑64/22, EU:C:2023:958, točka 77 in navedena sodna praksa).

52

V tem kontekstu je treba tudi opozoriti, da je treba pogoj v zvezi s potrebnostjo obdelave preučiti skupaj z načelom „najmanjšega obsega podatkov“ iz člena 5(1), točka (c), SUVP, v skladu s katerim morajo biti osebni podatki „ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo“ (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 109 in navedena sodna praksa).

53

Nazadnje, glede pogoja, tretjič, da interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanaša varstvo podatkov, ne prevladajo nad zakonitim interesom upravljavca ali tretje osebe, je Sodišče že razsodilo, da ta pogoj zahteva tehtanje zadevnih nasprotujočih si pravic in interesov, ki je načeloma odvisno od konkretnih okoliščin posameznega primera, in da mora zato predložitveno sodišče to tehtanje opraviti ob upoštevanju teh specifičnih okoliščin (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 110 in navedena sodna praksa).

54

Poleg tega je v uvodni izjavi 47 SUVP navedeno, da lahko interesi in temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti prevladajo nad interesom upravljavca, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, v katerih posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, take obdelave razumno ne pričakujejo (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 112).

55

Čeprav mora na koncu predložitveno sodišče presoditi, ali so v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz postopkov v glavni stvari izpolnjeni trije pogoji, navedeni v točki 49 te sodbe, lahko Sodišče, ki odloča o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, poda pojasnila, ki predložitveno sodišče usmerjajo pri tej določitvi (sodbi z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 96, in z dne 7. decembra 2023, SCHUFA Holding (Odpis preostanka dolga), C‑26/22 in C‑64/22, EU:C:2023:958, točka 81 in navedena sodna praksa).

56

V obravnavani zadevi, prvič, kar zadeva pogoj v zvezi z uresničevanjem zakonitega interesa upravljavca ali tretje osebe v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, točka (f), SUVP, predložitveno sodišče navaja interes tretje osebe, in sicer interes družbenika, ki ima posredni delež v investicijskem skladu, ustanovljenem kot komanditna javna družba, da pridobi osebne podatke drugih posrednih družbenikov te družbe, zato da se z njimi vzpostavi stik ali se pogaja glede odkupa njihovih deležev oziroma da se z njimi uskladi za oblikovanje skupne volje v okviru odločitev vseh družbenikov.

57

Ugotoviti je treba, da tak interes načeloma lahko pomeni zakoniti interes za razkritje osebnih podatkov v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, točka (f), SUVP, zlasti ob upoštevanju statusa take družbe, kot izhaja iz nacionalnega prava zadevne države članice, ter ne glede na velikost zneska deleža in pooblastil, ki jih ima v družbi družbenik, ki je vložil zahtevo za razkritje. Vendar mora predložitveno sodišče v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstaja tak interes, ob upoštevanju pravnega okvira, ki se uporabi, in vseh okoliščin zadeve.

58

Če bi bil tak legitimni interes podan, bi moral upravljavec, da bi se zaradi uresničevanja tega interesa lahko dopustila obdelava osebnih podatkov na podlagi člena 6(1), prvi pododstavek, točka (f), SUVP, spoštovati vse druge obveznosti, ki jih ima na podlagi te uredbe.

59

Drugič, kar zadeva pogoj v zvezi s potrebo po tej obravnavi za uresničitev navedenega interesa in, zlasti, obstoj sredstev, ki so povsem primerna in manj posegajo v svoboščine in temeljne pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, je treba ugotoviti, da bi družbenik investicijskega sklada, ki bi želel pridobiti podatke o drugem družbeniku s posrednim deležem v tem skladu prek skrbniške družbe, od navedenega sklada ali od te družbe lahko neposredno zahteval, naj njegovo zahtevo posreduje zadevnemu družbeniku, da bi se z njim seznanil ali si z njim izmenjal mnenja. Slednji bi se nato lahko svobodno odločil, ali želi stopiti v stik z družbenikom, ki je vložil zahtevo, ali pa takšni zahtevi ne bo ugodil in bo ohranil svojo anonimnost. Takšno rešitev bi bilo mogoče uporabiti tudi v primeru, v katerem družbenik, ki je vložil zahtevo, želi z drugim družbenikom začeti pogajanja o nakupu deležev tega družbenika ali se z njim uskladiti zaradi oblikovanja skupne volje v okviru odločitev vseh družbenikov.

60

Takšna rešitev bi poleg tega družbeniku, na katerega se nanaša zahteva za informacije, v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, navedenim v točki 52 te sodbe, omogočila, da ohrani nadzor nad obdelavo svojih osebnih podatkov in tako omeji njihovo razkritje drugemu družbeniku na to, kar je dejansko potrebno in upoštevno glede na namene, za katere se navedeni podatki zahtevajo in obdelujejo.

61

Zato ni mogoče izključiti, da je mogoče postopek, kakršen je opisan v prejšnji točki te sodbe, šteti za ukrep, ki manj posega v pravico do varstva zaupnosti osebnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, hkrati pa upravljavcu omogoča, da enako učinkovito uresničuje legitimni interes zadevne tretje osebe, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

62

Tretjič, glede tehtanja interesov, ki ga mora opraviti predložitveno sodišče glede na posebne okoliščine obravnavanega primera, mora to sodišče upoštevati zlasti razumna pričakovanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter obseg zadevne obdelave in njen vpliv na tega posameznika (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 116).

63

Iz tega sledi, da v okviru takšnega tehtanja na eni strani načeloma ni mogoče izključiti, da razkritje osebnih podatkov družbenikov – čeprav posrednih – osebne družbe drugim družbenikom lahko služi, odvisno od primera, ekonomskim interesom vsakega od njih in torej tudi interesom posrednih družbenikov, do osebnih podatkov katerih želijo imeti dostop drugi družbeniki.

64

Na drugi strani pa tudi ni mogoče izključiti, da lahko interes družbenikov s posrednim deležem v investicijskem skladu, da njihovi osebni podatki ostanejo zaupni, prevlada nad interesom drugih družbenikov, ki želijo pridobiti njihove kontaktne podatke. V tem smislu je treba poseben pomen pripisati dejstvu, da je zlasti ob upoštevanju pogodbenih določb iz točke 45 te sodbe verjetno, da posredni družbeniki takšnega investicijskega sklada v času, ko so se zbirali njihovi osebni podatki, niso mogli razumno pričakovati, da bodo ti podatki razkriti tretjim osebam, v obravnavanem primeru drugim posrednim družbenikom tega investicijskega sklada.

65

Iz vseh navedenih preudarkov – ob pridržku presoje predložitvenega sodišča – je razvidno, da se zdi vprašljivo, ali je mogoče obdelavo osebnih podatkov, kot je razkritje informacij, za katere sta zaprosili tožeči stranki iz postopkov v glavni stvari, upravičiti z zakonitim interesom v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, točka (f), SUVP.

66

Tretjič, kar zadeva člen 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP, ta člen določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

67

Člen 6(3) SUVP v zvezi s tem med drugim določa, da mora obdelava temeljiti na pravu Unije ali pravu države članice, ki velja za upravljavca, ter da mora ta pravna podlaga izpolnjevati cilj javnega interesa in biti sorazmerna z zakonitim ciljem, ki se želi izpolniti (sodba z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točka 128).

68

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 41 te uredbe, kadar je v slednji sklicevanje na pravno podlago ali zakonodajni ukrep, v ta namen ni nujno potreben zakonodajni akt, ki bi ga sprejel parlament, brez poseganja v zahteve v skladu z ustavnim redom zadevne države članice. Vendar bi morala biti ta pravna podlaga ali ta zakonodajni ukrep jasna in natančna, njuna uporaba pa predvidljiva za osebe, na katere se nanašata, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice.

69

V obravnavanem primeru, na eni strani, pravo Unije ne določa nobene obveznosti za investicijske sklade ali skrbniške družbe, kakršne so te v postopkih v glavni stvari, da razkrijejo osebne podatke družbenikov, ki so posredno udeleženi v teh skladih.

70

Na drugi strani, iz predlogov za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da bi bilo takšno obveznost vseeno mogoče izpeljati – s pridržkom preverjanj, ki jih mora v zvezi s tem opraviti predložitveno sodišče – iz sodne prakse Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) in Oberlandesgericht München (višje deželno sodišče v Münchnu), v skladu s katero naj bi bilo treba pogodbene določbe, ki zagotavljajo zaupnost podatkov o posrednih družbenikih osebne javne družbe, kakršne so te v postopku v glavni stvari, šteti za nične, tako da bi bilo treba razkriti osebne podatke družbenikov, ki imajo posredne deleže v investicijskem skladu, ustanovljenem kot komanditna javna družba.

71

V zvezi s tem je treba poudariti, da v skladu s tem, kar je navedeno v točki 68 te sodbe, ni mogoče izključiti, da „pravo države članice, ki velja za upravljavca“, v smislu člena 6(3), točka (b), SUVP zajema tudi nacionalno sodno prakso.

72

Vendar mora biti, kot izhaja iz uvodne izjave 41 te uredbe, takšna sodna praksa jasna in natančna, njena uporaba pa predvidljiva za osebe, na katere se nanaša, v skladu s sodno prakso Sodišča.

73

Poleg tega mora biti ta sodna praksa – v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 67 te sodbe – tudi pravna podlaga, ki sledi cilju javnega interesa in je z njim sorazmerna, zadevna obdelava pa mora biti izvedena v mejah tega, kar je nujno potrebno, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče (glej v tem smislu sodbo z dne 4. julija 2023, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), C‑252/21, EU:C:2023:537, točki 134 in 138).

74

Tako bo moralo to sodišče med drugim ugotoviti, ali ne obstajajo ukrepi, ki omogočajo zagotavljanje preglednosti med družbeniki osebnih družb, kot se zdi, da izhaja iz nemškega prava, in kot je bilo navedeno v točkah od 18 do 22 te sodbe, pri tem pa manj posegajo v varstvo zaupnih osebnih podatkov posrednih družbenikov komanditnih javnih družb kot pa obveznost razkritja teh podatkov vsakemu drugemu družbeniku, ki bi to zahteval.

75

Glede na zgoraj navedeno je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 6(1), prvi pododstavek, točka (b), SUVP razlagati tako, da se obdelava osebnih podatkov – ki vključuje, da se na zahtevo družbenika investicijskega sklada, ustanovljenega v obliki osebne javne družbe, razkrijejo podatki o vseh družbenikih, ki imajo posredne deleže v tem skladu prek skrbniških družb, ne glede na velikost njihovega deleža v kapitalu tega sklada, zato da se z njimi vzpostavi stik in se pogaja glede odkupa njihovih deležev oziroma da se z njimi uskladi za oblikovanje skupne volje v okviru odločitev družbenikov – lahko šteje za nujno za izvajanje pogodbe, na podlagi katere so ti družbeniki pridobili takšne deleže, v smislu te določbe le, če je ta obdelava objektivno nujna za uresničitev cilja, ki je sestavni del pogodbene dajatve, namenjene navedenim družbenikom, tako da brez te obdelave glavnega predmeta pogodbe ni mogoče uresničiti. To pa ne velja, če ta pogodba razkritje teh osebnih podatkov drugim imetnikom deležev izrecno izključuje.

76

Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (f), SUVP je treba razlagati tako, da se takšna obdelava lahko šteje za potrebno zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva tretja oseba, v smislu te določbe le, če se ta obdelava izvaja v mejah nujno potrebnega za uresničitev takšnega zakonitega interesa in če iz vseh upoštevnih okoliščin izhaja, da interesi ali temeljne svoboščine in pravice teh družbenikov ne prevladajo nad tem zakonitim interesom.

77

Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP je treba razlagati tako, da je navedena obdelava osebnih podatkov na podlagi te določbe upravičena, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, na podlagi prava zadevne države članice, kot je pojasnjeno v sodni praksi te države članice, pod pogojem, da je ta sodna praksa jasna in natančna, da je njena uporaba za posameznike predvidljiva ter da ustreza cilju v javnem interesu in je sorazmerna z njim.

Stroški

78

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

 

1.

Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)

je treba razlagati tako, da

se obdelava osebnih podatkov – ki vključuje, da se na zahtevo družbenika investicijskega sklada, ustanovljenega v obliki osebne javne družbe, razkrijejo podatki o vseh družbenikih, ki imajo posredne deleže v tem skladu prek skrbniških družb, ne glede na velikost njihovega deleža v kapitalu tega sklada, zato da se z njimi vzpostavi stik in se pogaja glede odkupa njihovih deležev oziroma da se z njimi uskladi za oblikovanje skupne volje v okviru odločitev družbenikov – lahko šteje za nujno za izvajanje pogodbe, na podlagi katere so ti družbeniki pridobili takšne deleže, v smislu te določbe le, če je ta obdelava objektivno nujna za uresničitev cilja, ki je sestavni del pogodbene dajatve, namenjene navedenim družbenikom, tako da brez te obdelave glavnega predmeta pogodbe ni mogoče uresničiti. To pa ne velja, če ta pogodba razkritje teh osebnih podatkov drugim imetnikom deležev izrecno izključuje.

 

2.

Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (f), Uredbe 2016/679

je treba razlagati tako, da

se takšna obdelava lahko šteje za potrebno zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva tretja oseba, v smislu te določbe le, če se ta obdelava izvaja v mejah nujno potrebnega za uresničitev tega zakonitega interesa in če iz vseh upoštevnih okoliščin izhaja, da interesi ali temeljne svoboščine in pravice teh družbenikov ne prevladajo nad tem zakonitim interesom.

 

3.

Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe 2016/679

je treba razlagati tako, da

je navedena obdelava osebnih podatkov na podlagi te določbe upravičena, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, na podlagi prava zadevne države članice, kot je pojasnjeno v sodni praksi te države članice, pod pogojem, da je ta sodna praksa jasna in natančna, da je njena uporaba predvidljiva za posameznike ter da ustreza cilju v javnem interesu in je sorazmerna z njim.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: nemščina.

Top