13

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

14

Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

29

Poleg tega člen 13(3), tretji pododstavek, osnovne uredbe določa, da se „[u]strezne postopkovne določbe te uredbe v zvezi z začetkom in vodenjem preiskav […] uporabljajo na podlagi tega člena“. Iz tega sledi, da se v obravnavani zadevi uporablja člen 5 navedene uredbe, naslovljen „Začetek postopkov“.

30

Tako Komisija v skladu s členom 5(3) osnovne uredbe, kolikor je to le mogoče, razišče točnost in primernost v pritožbi dostavljenih dokazov, da ugotovi, ali obstaja dovolj dokazov, da lahko opraviči začetek preiskave. Poleg tega lahko nekatere postopkovne omejitve, ki jih ima Komisija v skladu z navedeno uredbo, nasprotujejo temu, da ta opravi poglobljena preverjanja in analize informacij, navedenih v pritožbi. Tako ima Komisija na podlagi člena 5(9) te uredbe na voljo le 45 dni od datuma vložitve pritožbe, da odloči o začetku preiskave. Ta rok se lahko izkaže za nezadosten za izvedbo celovitih preverjanj in analiz vseh informacij iz pritožbe. Taka dolžnost preverjanja in analize bi prav tako lahko povzročila, da bi pritožba postala javna celo pred objavo obvestila o začetku postopka, s čimer bi bil kršen člen 5(5) te uredbe (sodbi z dne 15. decembra 2016, Gul Ahmed Textile Mills/Svet, T‑199/04 RENV, neobjavljena, EU:T:2016:740, točki 96 in 97, in z dne 11. julija 2017, Viraj Profiles/Svet, T‑67/14, neobjavljena, EU:T:2017:481, točka 86).

31

V zvezi s tem je treba poudariti, da se količina in kakovost dokazov, ki so potrebni za izpolnitev merila zadostnosti dokazov za začetek preiskave, razlikujeta od tistih, ki so potrebni za dokončno ugotovitev obstoja izogibanja. Zato lahko dokazi, ki naj z vidika količine ali kakovosti ne bi zadostovali za utemeljitev dokončne ugotovitve obstoja izogibanja, vseeno zadostujejo za utemeljitev začetka preiskave (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 2017, Viraj Profiles/Svet, T‑67/14, neobjavljena, EU:T:2017:481, točka 98). Tako člen 5(3) osnovne uredbe Komisiji ne nalaga obveznosti, da opravi analizo vseh razpoložljivih informacij, ki bi bila namenjena preiskavi v skladu s členom 6 osnovne uredbe (sodba z dne 15. decembra 2016, Gul Ahmed Textile Mills/Svet, T‑199/04 RENV, neobjavljena, EU:T:2016:740, točka 106). Ne zahteva se namreč, da podatki, navedeni v pritožbi, pomenijo neovrgljiv dokaz o obstoju zatrjevanih dejstev. Poleg tega je zadostnost navedenih informacij odvisna od okoliščin vsake zadeve in jo je zato treba presojati za vsak primer posebej. Poleg tega se ne zahteva, da pritožba vsebuje analizo informacij (sodba z dne 15. decembra 2016, Gul Ahmed Textile Mills/Svet, T‑199/04 RENV, neobjavljena, EU:T:2016:740, točki 94 in 95).

[…]

44

Opozoriti je treba, da je „izogibanje“ v členu 13(1) osnovne uredbe opredeljeno z zelo splošnimi izrazi, ki institucijam Unije puščajo široko polje proste presoje, pri čemer ne daje nobenih pojasnil glede narave in podrobnih pravil glede „spremembe v vzorcu trgovanja med tretjimi državami in Unijo“ (sodbi z dne 4. septembra 2014, Simon, Evers & Co., C‑21/13, EU:C:2014:2154, točka 48, in z dne 8. junija 2022, Guangxi Xin Fu Yuan/Komisija, T‑144/20, neobjavljena, EU:T:2022:346, točka 145).

45

V obravnavani zadevi je na prvem mestu iz pritožbe razvidno, da je leta 2017 – kar je leto sprejetja Izvedbene uredbe 2017/271, s katero je bila dokončna protidampinška dajatev razširjena na vse zadevne izdelke – izvoz s Tajske v Unijo dosegel skupno količino 375 ton, drugače kakor 25 ton, ki je bilo izvoženih iz te tretje države leta 2016. Poleg tega se je v letu 2018 obseg navedenega uvoza povečal na 3417 ton in leta 2019 dosegel skupno raven 7240 ton.

46

Tožeče stranke ne izpodbijajo resničnosti teh podatkov. Trdijo pa, da se ti nanašajo na oznaki KN 76071119 in KN 76071190 kombinirane nomenklature, ki se nanašata na širok nabor izdelkov, ki niso omejeni na zadevne izdelke.

47

Res je, da oznaki KN 76071119 in KN 76071190 kombinirane nomenklature poleg zadevnih izdelkov zajemata tudi druge izdelke, kot so konverterske aluminijaste folije.

48

Tožeče stranke pa priznavajo – vendar ne navajajo dodatnih pojasnil – da oznaka KN 76071119 kombinirane nomenklature zajema najbolj reprezentativne vrste izdelkov. Poleg tega Komisija glede na to, da se je obseg uvoza aluminijastih folij, vključno z gospodinjskimi in konverterskimi folijami, v obdobju treh let znatno povečal – pri čemer je bil ta obseg od razširitve dokončne protidampinške dajatve leta 2017289-krat večji – s tem, da je menila, da obstajajo zadostni dokazi o spremembi v vzorcu trgovanja ali vsaj o tveganju izogibanja v zvezi z zadevnimi izdelki, ni storila očitne napake pri presoji.

49

Na eni strani je bilo glede na povečanje uvoza aluminijastih folij iz Tajske namreč verjetno, da je bil delež zadevnih izdelkov v navedenem povečanju ravno tako velik. Tožeče stranke pa niso trdile, da se je navedeni uvoz nanašal skoraj izključno na izdelke, ki se razlikujejo od zadevnih izdelkov, kot so konverterske aluminijaste folije. Na drugi strani, kot je razvidno iz sodne prakse, navedene v točki 34 zgoraj, lahko naložitev protidampinške dajatve temelji na tveganju izogibanja, če je tako tveganje izkazano in ni zgolj hipotetično. Ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 31 zgoraj, se ta načela še toliko bolj uporabljajo v primeru začetka preiskave proti izogibanju. Glede na navedeno je Komisija lahko menila, da je bilo tako tveganje prisotno vsaj ob začetku navedene preiskave.

50

Na drugem mestu, pritožba vsebuje statistične podatke o uvozu surovine na Tajsko s Kitajske, in sicer kolutov aluminijaste folije in velikih zvitkov, ki naj bi se uporabljali za proizvodnjo zadevnih izdelkov na Tajskem in ki naj bi prispevali k izvozu zadevnih izdelkov v Unijo. Na eni strani iz tega izhaja, da se je med letom 2016 – kar je leto sprejetja Izvedbene uredbe 2016/865, s katero se je začela preiskava proti izogibanju v zvezi z zadevnimi izdelki, ki so predmet registracije – in letom 2019 uvoz aluminijastih folij, ki so uvrščene pod oznako HS 760711 harmoniziranega sistema, letno povečal za od skoraj 9 % do 32 %. Na drugi strani se je med letoma 2015 in 2018 uvoz plošč, folij in trakov iz aluminijastih zlitin, ki so uvrščeni pod oznako HS 760612 harmoniziranega sistema, na Tajsko s Kitajske povečal za od 13 % do 18 %, nato pa se je leta 2019 zmanjšal za 22 %.

51

Ti statistični podatki potrjujejo znatno povečanje izvoza zadevnih izdelkov s Tajske v Unijo. Komisija bi se namreč lahko oprla na te podatke, da bi ugotovila, da bi uvoz na Tajsko s Kitajske lahko podprl proizvodnjo zadevnih izdelkov v zadnjenavedeni državi, tako da bi se ti izvažali v Unijo in se pri tem izognili protidampinški dajatvi, naloženi na izvoz zadevnih izdelkov s Kitajske. Čeprav je res, da oznaki HS 760612 in HS 760711 harmoniziranega sistema vključujeta širši obseg izdelkov, kot je zadevnih izdelkov, pa po analogiji z razlogi, navedenimi v točki 48 zgoraj, to ne more privesti do tega, da je Komisija, ko je odločila o začetku preiskave proti izogibanju, storila očitno napako pri presoji. Taka napaka je še toliko manj dokazana, ker se v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 31 zgoraj, ne zahteva, da podatki iz pritožbe pomenijo neovrgljiv dokaz o obstoju zatrjevanih dejstev.

52

Poleg tega je treba ugotoviti, da tožeče stranke v tožbi ne izpodbijajo ugotovitev Komisije v zvezi z dejavnostmi sestavljanja in posledično dejanskosti uvoza surovin na Tajsko s Kitajske.

53

Tožeče stranke so namreč šele v fazi replike izpodbijale obstoj dejavnosti sestavljanja.

54

V skladu s členom 84(1) Poslovnika Splošnega sodišča pa navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti ne izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se razkrile med postopkom.

55

Poleg tega se v skladu s sodno prakso člen 84(1) Poslovnika uporablja tudi za očitke ali trditve, ki ne pomenijo razširitve tožbenih razlogov ali očitkov, navedenih v tožbi (glej v tem smislu sodbo z dne 14. julija 2021, AQ/eu‑LISA, T‑164/19, neobjavljena, EU:T:2021:456, točka 59 in navedena sodna praksa).

56

Nazadnje je treba navesti, da so ugotovitve Komisije v zvezi z dejavnostmi sestavljanja navedene v uvodni izjavi 9 uredbe o začetku postopka in v uvodnih izjavah 42, od 79 do 82 izpodbijane uredbe, ki so bile prav tako navedene v pritožbi.

57

Zato je bilo tožečim strankam v tožbi popolnoma omogočeno izpodbijati te ugotovitve.

58

Zato so trditve tožečih strank v zvezi z obstojem dejavnosti sestavljanja, navedenih v repliki, ki ne pomenijo razširitve tega očitka, navedenega v tožbi, v skladu s členom 84 Poslovnika nedopustne.

59

Vsekakor tožeče stranke v repliki navajajo le, da so v svoji tajski infrastrukturi kolute aluminijaste folije preoblikovale v aluminijaste folije. Za izdelavo novega posamičnega izdelka naj torej ne bi bilo nobenega „sestavljanja“ ločenih delov. Vendar svojih trditev niso z ničemer podkrepile.

60

Iz tega sledi, da tožeče stranke niso veljavno izpodbijale dejstev v zvezi s sestavljanjem zadevnih izdelkov in posledično z uvozom surovine na Tajsko iz Kitajske.

61

Na tretjem mestu je treba opozoriti, da zahteva nadomestitve uvoza iz države, za katero veljajo protidampinški ukrepi, z uvozom iz države izogibanja v členu 13(1) osnovne uredbe ni določena kot nujni pogoj za obstoj izogibanja (sodba z dne 4. septembra 2014, Simon, Evers & Co., C‑21/13, EU:C:2014:2154, točka 47).

62

Zato se tožeče stranke ne morejo veljavno sklicevati na to, da ni bilo dokazano, da je izvoz s Tajske v Unijo nadomestil izvoz iz Ljudske republike Kitajske v Unijo.

63

Na četrtem mestu, glede domnevno zastarelih statističnih podatkov iz pritožbe je treba najprej ob upoštevanju preudarkov, navedenih v točki 24 zgoraj, zavrniti trditev Komisije, da je zbrala podrobnejše podatke za obdobje med 1. julijem 2019 in 30. junijem 2020, ker tega ni dokazala.

64

Vendar je iz podatkov iz pritožbe razvidno, da se je Komisija pri ugotovitvi obstoja izogibanja oprla na sklenjen krog indicev ter da je sprememba v vzorcu trgovanja med Tajsko in Unijo sovpadala z začetkom preiskave proti izogibanju leta 2016 in razširitvijo protidampinške dajatve na zadevne izdelke s poreklom iz Kitajske leta 2017. To časovno sovpadanje je pomemben indic, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti logično in razumno povezavo med znatnim povečanjem uvoza v Unijo s Tajske in preiskavo proti izogibanju (glej sodbo z dne 8. junija 2022, Guangxi Xin Fu Yuan/Komisija, T‑144/20, neobjavljena, EU:T:2022:346, točka 159 in navedena sodna praksa).

65

Poleg tega je iz pritožbe razvidno, da je ob začetku preiskave proti izogibanju iz informacij, ki jih je imela na voljo Komisija, izhajalo, da se na Tajskem izvaja obsežna dejavnost sestavljanja zadevnega izdelka (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, Simon, Evers & Co., C‑21/13, EU:C:2014:2154, točka 53).

66

Zato se je Komisija za namene začetka preiskave proti izogibanju lahko oprla samo na informacije iz pritožbe.

67

V teh okoliščinah, Komisija – kot je bilo ugotovljeno v točki 63 zgoraj – sicer ni dokazala, da je v skladu z načeli, navedenimi v točki 22 zgoraj, zbrala podrobnejše podatke, ki se nanašajo na obdobje med 1. julijem 2019 in 30. junijem 2020, vendar ji tega ni bilo treba storiti, saj je pritožba vsebovala zadostne dokaze, ne da bi bilo treba zbrati take podrobnejše podatke.

68

Poleg tega je treba ugotoviti, da tožeča stranka v okviru izpodbijanja presoje Komisije ne more zgolj predlagati svoje razlage različnih gospodarskih dejavnikov, ampak mora pojasniti razloge, zaradi katerih bi morala Komisija na podlagi teh dejavnikov priti do drugačnega sklepa glede obstoja izogibanja (glej po analogiji sodbo z dne 11. julija 2017, Viraj Profiles/Svet, T‑67/14, neobjavljena, EU:T:2017:481, točka 54). To velja še toliko bolj v fazi začetka preiskave, ki jo je mogoče upravičiti že, čim obstaja tveganje izogibanja v skladu s členom 5(3) osnovne uredbe.

69

V obravnavani zadevi pa, na eni strani, tožeče stranke niso izpodbijale dejanskih ugotovitev ali številčnih podatkov iz pritožbe, na katere se je oprla Komisija. Na drugi strani, navedle so le, da so bili statistični podatki o izvozu zastareli. Vendar niso predložile nobenega dokaza, da naj bi Komisija s tem, da je uporabila statistične podatke za obdobje od leta 2015 do leta 2019, storila očitno napako pri presoji. Prav tako niso predložile novejših statističnih podatkov v podporo svojim trditvam, čeprav trdijo, da bi jih lahko pritožnik zlahka pridobil.

70

Poleg tega novejši podatki iz preglednic 1 in 2 dokumenta o splošnem razkritju z dne 24. junija 2021, ki so povzeti v uvodnih izjavah 44 in 48 izpodbijane uredbe, dokazujejo, da se je v referenčnem obdobju od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 povečal tako izvoz velikih zvitkov s Tajske v Unijo kot izvoz surovin s Kitajske na Tajsko. Zato naj se tožeče stranke na te novejše statistične podatke nikakor ne bi mogle opreti.

71

Glede na vse navedeno je treba ta očitek zavrniti.

74

Ugotoviti je treba, da se člen 13(1) osnovne uredbe za ugotovitev obstoja izogibanja sklicuje na ohranitev popravljalnih učinkov protidampinške dajatve v smislu cen in/ali količin podobnih izdelkov. Iz tega merila izhaja, da zadostuje, da se taki popravljalni učinki ugotovijo alternativno, bodisi v smislu cen podobnih izdelkov bodisi v smislu količin takih izdelkov.

75

V obravnavani zadevi iz pritožbe izhaja, da trditve v zvezi z izničenjem popravljalnih učinkov prvotnih dajatev ne temeljijo samo na razlogovanju o cenah podobnih izdelkov, ampak tudi na dejavnikih v zvezi z uvoženimi količinami takih izdelkov v Unijo s Tajske.

76

Tožeče stranke v repliki priznavajo, da niso navedle posebne trditve o izničenju popravljalnih učinkov protidampinških ukrepov glede količin podobnih izdelkov. Vendar to opustitev upravičujejo z dejstvom, da je to logična posledica njihovih trditev v zvezi z netočnimi in zastarelimi statističnimi podatki, navedenimi v pritožbi.

77

V zvezi s tem je treba na eni strani ob upoštevanju premislekov iz točk 54 in 55 zgoraj to trditev zavreči kot prepozno, ker je iz pritožbe in uvodne izjave 10 uredbe o začetku preiskave razvidno, da se je preiskava proti izogibanju med drugim začela zaradi popravljalnih učinkov obstoječih protidampinških ukrepov, ki so bili izničeni tudi v smislu količin. Zato so tožeče stranke glede tega v fazi tožbe lahko navajale trditve.

78

Na drugi strani, v skladu s členom 76(d) Poslovnika morata biti v vsaki tožbi navedena predmet spora in povzetek navedenih razlogov. Iz sodne prakse izhaja, da mora biti v tožbi pojasnjeno, kaj obsega razlog, na katerem tožba temelji. Tako morajo bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih tožba temelji, izhajati – vsaj na kratko, vendar koherentno in razumljivo – iz besedila same tožbe. Čeprav je res, da je besedilo tožbe lahko podprto in dopolnjeno v repliki, pa to ne more nadomestiti pomanjkanja bistvenih elementov pravne utemeljitve, ki morajo biti v skladu z določbo, na katero je opozorjeno zgoraj, zajeti v tožbi. V tožbi mora biti pojasnjeno, kaj obsega tožbeni razlog, na katerem tožba temelji, tako da zgolj abstraktna navedba ne izpolnjuje zahtev iz Poslovnika. Da bi se zagotovila pravna varnost in učinkovito izvajanje sodne oblasti, mora biti namreč kratek povzetek tožbenih razlogov tožeče stranke dovolj jasen in natančen, da lahko tožena stranka na podlagi njega pripravi obrambo, pristojno sodišče pa odloči o tožbi. Tako Splošnemu sodišču ni treba iskati in prepoznati razlogov, ki bi jih lahko štelo za temelj tožbe (glej v tem smislu sodbi z dne 14. maja 1998, Mo och Domsjö/Komisija, T‑352/94, EU:T:1998:103, točka 333, in z dne 15. decembra 2016, Gul Ahmed Textile Mills/Svet, T‑199/04 RENV, neobjavljena, EU:T:2016:740, točka 110).

79

Zato se tožeče stranke ne morejo sklicevati na logično korelacijo, ki iz tožbe ni jasno razvidna.

80

Zato je treba trditve tožečih strank v zvezi z izničenjem popravljalnih učinkov protidampinških ukrepov glede na količine, ki so bile prvič navedene v repliki, čeprav bi jih bilo mogoče navesti v tožbi, in ki ne pomenijo razširitve tega očitka, navedenega v tožbi, zavreči kot nedopustne.

81

Iz tega sledi, da ta očitek temelji le na razlogovanju v zvezi s cenami podobnih izdelkov, medtem ko se je Komisija v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe upravičeno sklicevala samo na izničenje popravljalnih učinkov v smislu količin podobnih izdelkov, ne da bi se ji bilo treba sklicevati tudi na cene takih izdelkov.

82

Ker je ta očitek oblikovan samo v smislu cen podobnih izdelkov, ga je treba zavrniti kot brezpredmetnega.

85

Glede na ugotovitev iz točke 24 zgoraj je treba ta očitek analizirati ob upoštevanju dokazov in podatkov iz same pritožbe.

86

Ob tem je – kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 28 zgoraj – v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe obstoj izogibanja protidampinškim ukrepom med drugim izkazan, kadar obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalno vrednostjo, ki je bila predhodno določena za podobne izdelke.

87

V zvezi z določitvijo normalne vrednosti iz pritožbe izhaja, da je dokaz o obstoju dampinga temeljil na podatkih, ki so bili v okviru Izvedbene uredbe 2015/2384 uporabljeni zaradi izteka ukrepov.

88

Iz tega izhaja, da je bila v pritožbi upoštevana predhodno določena normalna vrednost.

89

V zvezi s tem je treba na eni strani navesti, da v skladu s sodno prakso osnovna uredba, kadar zadevni izdelek vsebuje več vrst izdelkov – kot v obravnavanem primeru – ne zahteva, da bi morala pritožba vsebovati informacije o vseh vrstah izdelka. Nasprotno, iz člena 13(1) in (3) navedene uredbe izhaja, da morajo biti dokazi o dampingu izdelka kot celote zadostni, da lahko Komisija ugotovi, ali obstajajo zadostni dokazi, ki bi upravičili začetek preiskave. Tako naj dokazi v zvezi z dampingom nepomembne podkategorije uvoženega izdelka v tem kontekstu ne bi zadostovali (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 2016, Gul Ahmed Textile Mills/Svet, T‑199/04 RENV, neobjavljena, EU:T:2016:740, točka 100).

90

Tožeče stranke pa niso trdile, da izdelek, na katerega se nanaša Izvedbena uredba 2015/2384, in sicer aluminijaste folije in trakovi debeline najmanj 0,008 mm in največ 0,018 mm, brez podlage, brez nadaljnje obdelave razen valjanja, v zvitkih širine do vključno 650 mm in teže več kot 10 kilogramov pomeni nepomembno podkategorijo zadevnih izdelkov.

91

Na drugi strani je treba prav tako preveriti, ali se je v pritožbi v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe določena normalna vrednost nanašala na podobne izdelke – in sicer na zadevne izdelke – tistemu iz Izvedbene uredbe 2015/2384.

92

V skladu s členom 13(1), prvi pododstavek, osnovne uredbe se „protidampinške dajatve, ki se uvedejo na podlagi te uredbe, […] lahko razširijo na uvoz podobnih izdelkov, bodisi rahlo spremenjenih ali nespremenjenih, iz tretjih držav; ali na uvoz rahlo spremenjenih podobnih izdelkov iz države, za katero veljajo ukrepi; ali njihovih delov, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom“.

93

Ob upoštevanju člena 13(1), prvi pododstavek, osnovne uredbe je treba izdelke, naštete v točki 7 zgoraj, na katere je bila prvotna protidampinška dajatev razširjena z Izvedbeno uredbo 2017/271, šteti za podobne izdelku iz Izvedbene uredbe 2015/2384.

94

Prav tako je treba opozoriti, da opredelitev podobnega izdelka spada na področje izvajanja široke diskrecijske pravice, ki je priznana institucijam, in je torej predmet omejenega nadzora (glej sodbo z dne 11. julija 2013, Hangzhou Duralamp Electronics/Svet, T‑459/07, neobjavljena, EU:T:2013:369, točka 71 in navedena sodna praksa).

95

Iz tega sledi, da je to, da je v pritožbi upoštevana normalna vrednost, ki je bila predhodno določena za edini izdelek, na katerega se nanaša Izvedbena uredba 2015/2384, v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

96

Zato se je Komisija lahko, ne da bi storila očitno napako pri presoji, oprla na podatke iz pritožbe v zvezi z normalno vrednostjo, ki je bila predhodno določena v Izvedbeni uredbi 2015/2384.

97

V zvezi z določitvijo izvozne cene je iz pritožbe razvidno, da je bila ta cena določena glede na izdelke, ki spadajo pod oznako KN 76071119 kombinirane nomenklature.

98

Res je, kot trdijo tožeče stranke, da izdelki, ki spadajo pod oznako KN 76071119 kombinirane nomenklature, pokrivajo širok nabor izdelkov, ki niso omejeni na zadevne izdelke.

99

Vendar tožeče stranke same priznavajo, da oznaka KN 76071119 kombinirane nomenklature zajema najbolj reprezentativne vrste izdelkov.

100

Kot je bilo opozorjeno v točkah 30 in 89 zgoraj, mora Komisija v skladu s členom 5(3) osnovne uredbe, ki se v obravnavani zadevi uporablja na podlagi člena 13(3), tretji pododstavek, navedene uredbe, vsekakor ugotoviti, ali obstajajo zadostni dokazi – če se presojajo kot celota – ki bi upravičili začetek preiskave. Ob upoštevanju preudarkov, navedenih v okviru tega tožbenega razloga, pa je Komisija lahko sklenila – ne da bi storila očitno napako pri presoji – da je pritožba vsebovala zadostne dokaze, in se je pri odločitvi o začetku protidampinške preiskave lahko oprla na sklenjen krog indicev (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, Simon, Evers & Co., C‑21/13, EU:C:2014:2154, točka 52). V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 32 zgoraj, pravno merilo, ki ga je treba uporabiti v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe, nista pravilnost in ustreznost dokazov kot taki, temveč zadostnost dokazov.

101

Poleg tega je na eni strani v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 44 zgoraj, izraz „izogibanje“ v členu 13(1) osnovne uredbe opredeljen z zelo splošnimi izrazi, ki institucijam Unije puščajo široko polje proste presoje. To načelo je treba še toliko bolj uporabiti v okviru začetka preiskave proti izogibanju iz člena 5(3) navedene uredbe.

102

Na drugi strani, kot je bilo navedeno v točkah 31, 34 in 49 zgoraj, se je Komisija lahko oprla na tveganje izogibanja, ne da bi se zahtevalo, da informacije, predložene v pritožbi, pomenijo neovrgljiv dokaz o obstoju zatrjevanih dejstev. Protidampinška preiskava je namreč postopek, v katerem se uprava tekom preiskave postopoma prepriča o obstoju vseh elementov, ki so potrebni za sprejetje ukrepa (glej v tem smislu v okviru STO poročilo odbora z naslovom „Mehika – Protidampinške dajatve na jeklene cevi iz Gvatemale“, sprejeto 8. junija 2007 (WT/DS331/R, točka 7.22)).

103

Zato je treba ta očitek in s tem ta tožbeni razlog v celoti zavrniti.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)

razsodilo: