–

za češko vlado M. Smolek, J. Vláčil in A. Kasalická, agenti,

–

za madžarsko vlado Z. Wagner in M. Z. Fehér, agenta,

–

za Evropsko komisijo M. Heller in M. Šimerdová, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(1), drugi pododstavek, (b), Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 38).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med RD in SC, fizično osebo brez znanega naslova, glede dolga v zvezi z najemnino.

3

V uvodnih izjavah 5, 6, 10, 12, 13 in 16 Uredbe št. 805/2004 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

4

Člen 1 te uredbe z naslovom „Vsebina“ določa:

„Namen te uredbe je uvedba evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke, da bi z določitvijo minimalnih standardov omogočili prost pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin po vseh državah članicah brez vsakršnih vmesnih postopkov, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršitvijo.“

5

Člen 3 navedene uredbe, naslovljen „Izvršilni naslovi, ki se potrjujejo kot evropski nalog za izvršbo“, v odstavku 1 določa:

„Ta uredba se uporablja za sodbe, sodne poravnave in javne listine o nespornih zahtevkih.

Zahtevek se šteje za nespornega, če:

6

Člen 6 te uredbe, naslovljen „Pogoji za potrditev kot evropskega naloga za izvršbo“, v odstavku 1 določa:

„Sodba o nespornem zahtevku, izdana v državi članici, se kadar koli na zahtevo sodišču izvora potrdi kot evropski nalog za izvršbo, če:

7

Poglavje III Uredbe št. 805/2004, v katerem so členi od 12 do 19 navedene uredbe, določa minimalne standarde za postopke o nespornih zahtevkih. Ti standardi, s katerimi se želi zavarovati dolžnikova pravica do obrambe, se ne nanašajo le na načine vročanja listine o začetku postopka in drugih listin, ampak tudi na informacije, ki morajo biti vsebovane v teh listinah, pri čemer mora biti dolžnik obveščen o zahtevku in o postopku za ugovarjanje zahtevku.

8

Člen 12 te uredbe, naslovljen „Področje uporabe minimalnih standardov“, v odstavku 1 določa:

„Sodba o zahtevku, ki je nesporen v smislu člena 3(1)(b) ali (c), se lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo samo, če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval postopkovna pravila, kot so določena v tem poglavju.“

9

Člen 14 navedene uredbe, naslovljen: „Vročitev brez dokazila o dolžnikovem prejemu“, določa:

„1.   Vročitev listine o začetku postopka ali enakovredne listine in vseh sodnih pozivov na sodno obravnavo dolžniku se lahko opravi tudi na enega od naslednjih načinov:

[…]

2.   V tej uredbi vročitev na podlagi odstavka 1 ni sprejemljiva, če dolžnikov naslov ni poznan z gotovostjo.

[…]“

10

Člen 15 te uredbe, naslovljen „Vročitev zastopnikom dolžnika“, določa:

„Vročitev na podlagi člena 13 ali člena 14 se lahko izvrši tudi zastopniku dolžnika.“

11

Člen 27 Uredbe št. 805/2004, naslovljen „Razmerje do Uredbe (ES) št. 44/2001“, določa:

„Ta uredba ne vpliva na možnost zahtevati priznavanje in izvršitev sodbe, sodne poravnave ali javne listine o nespornem zahtevku v skladu z Uredbo (ES) št. 44/2001.“

12

Člen 29(3) zákon č. 99/1963 Sb., Občanský soudní řád (zakon št. 99/1963 o zakoniku o civilnem postopku, v nadaljevanju: zakonik o civilnem postopku) določa:

„Če ne sprejme drugih ukrepov, lahko predsednik senata postavi skrbnika stranki, katere prebivališče ni znano in ki ji ni bilo mogoče opraviti vročitve na znani naslov v tujini, ki je duševno bolna ali ki iz drugih zdravstvenih razlogov ne more sodelovati, ne le začasno, v postopku, ali ki se ne more jasno izraziti.“

13

V skladu s členom 353(1) zakonika o civilnem postopku sodišče na zahtevo upravičenca na podlagi sodbe sodišča, sodne poravnave ali javne listine, ki izpolnjuje pogoje za potrditev kot evropski nalog za izvršbo ali delni evropski nalog za izvršbo, potrdi sodbo, sodno poravnavo ali javno listino kot evropski nalog za izvršbo pod pogoji, določenimi v Uredbi št. 805/2004. Če pogoji za potrditev niso izpolnjeni, sodišče potrdila ne izda in vlagatelja zahteve pisno obvesti o razlogih.

14

S tožbo, vloženo pri Okresní soud v Českých Budějovicích (okrožno sodišče v Čéških Búdjejovicah, Češka republika), je RD od SC zahtevala plačilo 6600 čeških kron (CZK) (približno 250 EUR) skupaj z zamudnimi obrestmi z obrazložitvijo, da je SC v skladu z najemno pogodbo z dne 23. julija 2008, ki je začela učinkovati s 1. avgustom 2008, najela stanovanje v Čéških Búdjejovicah ter se s pogodbo zavezala, da bo plačevala najemnino v višini 5600 CZK in predujem stroškov v zvezi z uporabo stanovanja v višini 1000 CZK, skupaj torej 6600 CZK mesečno. SC je 28. septembra 2008 pisno pripoznala dolg in se zavezala, da ga bo plačala do 30. septembra 2008, česar pa ni storila.

15

Ker predložitveno sodišče kljub poizvedbam, ki jih je opravilo, ni uspelo pridobiti naslova SC, je bil zadnjenavedeni postavljen skrbnik.

16

SC se ni udeležila postopka, postavljeni skrbnik pa se prav tako ni udeležil obravnave, na katero je bil pozvan. Ker je RD na tej obravnavi predložila dokaze, je bilo tožbi ugodeno. Ker naslov SC ni bil znan, je bila odločba, s katero je bil končan postopek na tej stopnji, vročena le navedenemu skrbniku.

17

RD je 14. oktobra 2016 predložitveno sodišče prosila, naj ji pošlje to odločbo z obvestilom o pravnomočnosti, ki izhaja iz navedene odločbe, in njeni izvršljivosti ter to odločbo potrdi kot evropski nalog za izvršbo v skladu s členom 353(1) zakonika o civilnem postopku in Uredbo št. 805/2004.

18

Predložitveno sodišče je z dopisom z dne 3. novembra 2016 RD obvestilo, da pogoji za izdajo zahtevanega potrdila niso bili izpolnjeni, saj se zahtevek šteje za nesporen, če se je dolžnik izrecno strinjal z njim ali če mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal v skladu z ustreznimi postopkovnimi pravili, ki veljajo v zadevni državi članici, ali dolžnik ni bil navzoč na obravnavi glede navedenega zahtevka, če tako ravnanje pomeni tiho pripoznavo zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik, v skladu z zakonodajo te države članice.

19

RD se je nato obrnila na Ústavní soud (ustavno sodišče, Češka republika) in v bistvu trdila, da predložitveno sodišče Sodišču Evropske unije ni v skladu s členom 267 PDEU predložilo vprašanja, ali je mogoče sodbo, ki jo je sodišče izdalo po izvedbi dokazov, ne da bi tožena stranka uveljavljala ugovore glede dejstev ali se zagovarjala, šteti za nesporno. RD se je v zvezi s tem sklicevalo na točko 41 sodbe Sodišča z dne 16. junija 2016, Pebros Servizi (C‑511/14, EU:C:2016:448), v skladu s katero se lahko glede na uvodno izjavo 6 Uredbe št. 805/2004 zahtevek šteje za „nesporen“ v smislu člena 3(1), drugi pododstavek, (b), Uredbe št. 805/2004, če dolžnik ni storil ničesar, da bi mu ugovarjal, če se ni odzval pozivu sodišča, naj pisno obvesti o svoji nameri zagovarjati primer ali če se ni udeležil obravnave.

20

Ústavní soud (ustavno sodišče) je z odločbo z dne 26. septembra 2017 – ne da bi glede tega Sodišču predložilo vprašanje – menilo, da nepotrditev odločbe iz postopka v glavni stvari kot evropskega naloga za izvršbo ni v skladu z ustavo.

21

Predložitveno sodišče je zaradi dvomov, ki jih je imelo v zvezi z vprašanjem, ali se lahko zadevni zahtevek iz postopka v glavni stvari šteje za nesporen, in ker zoper odločbo, ki jo mora izdati, po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, menilo, da je dolžno vložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču.

22

V teh okoliščinah je Okresní soud v Českých Budějovicích (okrožno sodišče v Čeških Budjejovicah) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 3(1), drugi pododstavek, (b) Uredbe št. 805/2004 razlagati tako, da je mogoče zahtevek, o katerem se je odločilo po izvedbi dokazov, obravnavati kot nesporni zahtevek, če se tako tožena stranka, ki je dolg pripoznala pred začetkom postopka, kot skrbnik nista udeležila sodnega postopka in nobeden od njiju med postopkom ni uveljavljal nobenih ugovorov?“

23

Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Uredbo št. 805/2004 razlagati tako, da ta uredba omogoča – kadar sodišče ne more pridobiti naslova tožene stranke – da se kot evropski nalog za izvršbo potrdi sodna odločba v zvezi z zahtevkom, ki je bila izdana po obravnavi, ki se je nista udeležila niti tožena stranka niti skrbnik, ki je bil imenovan za potrebe postopka.

24

Kot je razvidno iz člena 12 Uredbe št. 805/2004, sta za možnost potrditve sodne odločbe kot evropskega naloga za izvršbo določena kumulativna pogoja. Po eni strani se mora takšna odločba nanašati na „nesporni“ zahtevek v smislu člena 3(1), drugi pododstavek, (b) ali (c), te uredbe. To zajema neobstoj kakršnega koli ugovora zahtevku med sodnim postopkom in tiho pripoznavo, ki je posledica tega, da se dolžnik ni udeležil obravnave v zvezi s tem zahtevkom ali da ga na tej obravnavi nihče ni zastopal. Po drugi strani mora sodni postopek, v okviru katerega je bila izdana zadevna odločba, izpolnjevati minimalne postopkovne standarde iz poglavja III navedene uredbe.

25

Namen teh minimalnih standardov je v skladu z uvodno izjavo 12 te uredbe zagotoviti, da je dolžnik pravočasno in na tak način, ki mu omogoča pripraviti obrambo, obveščen, prvič, o postopku, ki ga je sodišče uvedlo proti njemu, in o pogojih za njegovo sodelovanje v postopku, da lahko ugovarja zadevnemu zahtevku, in drugič, o posledicah njegove nenavzočnosti v postopku. V posebnem primeru zamudne sodbe v smislu člena 3(1), drugi pododstavek, (b), Uredbe št. 805/2004 se želi s temi minimalnimi postopkovnimi standardi zagotoviti obstoj zadostnih varovalk za spoštovanje pravice do obrambe (sodba z dne 16. junija 2016, Pebros Servizi, C‑511/14, EU:C:2016:448, točka 44).

26

Sodišče je ob upoštevanju člena 14(2) Uredbe št. 805/2004 ter ciljev in sistematike te uredbe poudarilo, da zamudne sodbe, izdane v primeru, v katerem ni bilo mogoče ugotoviti stalnega prebivališča tožene stranke, ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo (sodba z dne 15. marca 2012, G, C‑292/10, EU:C:2012:142, točka 64).

27

Ta ugotovitev ostane v veljavi ne glede na to, da je predložitveno sodišče, ki ni moglo pridobiti naslova SC, za potrebe postopka imenovalo skrbnika.

28

Čeprav člen 15 Uredbe št. 805/2004 določa, da se poleg primerov vročitve na podlagi člena 14 te uredbe vročitev lahko izvrši tudi zastopniku dolžnika, pa je treba opozoriti, da skrbnika, kakršen je ta, ki je imenovan na podlagi nacionalne zakonodaje iz postopka v glavni stvari, ni mogoče obravnavati kot „zastopnika dolžnika“ v smislu navedenega člena 15. Ob upoštevanju uvodne izjave 16 te uredbe se namreč ta določba nanaša le na položaje, v katerih se dolžnik zaradi zakonskih razlogov ne more sam zastopati na sodišču, ali pa je prostovoljno za ta namen imenoval zastopnika. Vendar pa obstoj teh okoliščin v zadevi iz postopka v glavni stvari ni ugotovljen.

29

Ker je zakonodajalec Unije za uporabo dodatnega in neobveznega instrumenta izvršbe, kot je evropski nalog za izvršbo, med drugim določil pogoj, da mora biti naslov dolžnika poznan z gotovostjo, ta pogoj pa v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ni izpolnjen, v obravnavanem primeru ni treba preveriti, ali se lahko, zlasti ob upoštevanju uvodnih izjav 5 in 6 Uredbe št. 805/2004, zahtevek iz postopka v glavni stvari šteje za nesporen, ker niti SC niti njen skrbnik, ki ga je imenovalo predložitveno sodišče, nista sodelovala v postopku in se nista udeležila obravnave ter nista izpodbijala vrste in zneska tega zahtevka.

30

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Uredbo št. 805/2004 razlagati tako, da ta uredba – kadar sodišče ne more pridobiti naslova tožene stranke – ne omogoča, da se kot evropski nalog za izvršbo potrdi sodna odločba v zvezi z zahtevkom, ki je bila izdana po obravnavi, ki se je nista udeležila niti tožena stranka niti skrbnik, ki je bil imenovan za potrebe postopka.

31

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov je treba razlagati tako, da ta uredba – kadar sodišče ne more pridobiti naslova tožene stranke – ne omogoča, da se kot evropski nalog za izvršbo potrdi sodna odločba v zvezi z zahtevkom, ki je bila izdana po obravnavi, ki se je nista udeležila niti tožena stranka niti skrbnik, ki je bil imenovan za potrebe postopka.