13.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 228/18

—

razveljavi člene 1(1), 1(2), in (kolikor se nanašajo na člena 1(1) in 1(2)) člene 3, 4 in 5 Odločbe Evropske komisije z dne 23. julija 2014 glede državne pomoči SA.22614, s katero je bilo ugotovljeno, da sta družbi Ryanair in Airport Marketing Services prejemali nedovoljeno državno pomoč od Chambre de Commerce et d'Industrie v Pau-Béarnu, ki ni združljiva z notranjim trgom;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

S prvim tožbenim razlogom navajajo, da so s to odločbo kršeni člen 41 Listine EU o temeljnih pravicah, načelo dobrega upravljanja in pravice toženih strank do obrambe, ker Komisija tožečim strankam ni omogočila dostopa do preiskovalnega spisa in jim ni omogočila, da učinkovito izrazijo svoja stališča.: @@ [navedba tožbenega razloga] First plea in law, alleging that the decision violates Article 41 of the EU Charter of Fundamental Rights, the principle of good administration, and the applicants’ rights of defence, as the Commission failed to allow the applicants access to the file of the investigation and put them in a position where they could effectively make known their views.

2.

Z drugim tožbenim razlogom navajajo kršitev člena 107(1) PDEU, ker naj bi Komisija zadevne ukrepe napačno pripisala državi.

3.

S tretjim tožbenim razlogom zatrjujejo kršitev člena 107(1) PDEU, ker naj bi Komisija napačno napačno zavrnila, da se opre na primerjalno analizo, ki bi privedla do ugotovitve neobstoja pomoči tožečim strankam. Alternativno naj Komisija ne bi pripisala primerne vrednosti storitvam trženja, naj bi napačno zavrnila razlogovanje iz odločitve letališča o nakupu takih storitev, naj bi napačno zavrnila možnost, da je bil del storitev trženja kupljen za namene splošnega interesa, naj ne bi presodila sporazumov o trženju z različnih stališč tržno usmerjenega lastnika in upravljalca letališča, naj bi svoje sklepe utemeljila na nepopolnih in neustreznih podatkih za izračun rentabilnosti letališča, naj bi uporabila izjemno kratko obdobje, naj bi napačno utemeljila svojo presojo samo na dogovorjenih zračnih poteh in naj ne bi upoštevala zunanjih koristi, za katere bi letališče lahko pričakovalo, da bi jih imelo na podlagi razmerja z družbo Ryanair. Vsekakor, tudi če bi za tožeče stranka obstajala prednost, naj Komisija ne bi dokazala, da je bila ta selektivna.

4.

S četrtim tožbenim razlogom podredno navajajo kršitev člena 107(1) in 108(2) PDEU, ker naj bi Komisija storila očitno napako pri presoji in napačno uporabila pravo, s tem da je ugotovila, da je pomoč družbama Ryanair in AMS enaka seštevku stranskih izgub letališča v Pauu namesto dejanski koristi družb Ryanair in AMS. Komisija bi morala preučiti, v kakšnem obsegu se je zatrjevana prednost dejansko prenesla na potnike družbe Ryanair. Dalje, Komisija naj ne bi količinsko opredelila nobene konkurenčne prednosti, ki naj bi jo (domnevno) imela družba Ryanair zaradi plačilnih tokov, ki ne pokrivajo stroškov. Nazadnje naj Komisija ne bi natančno razložila, zakaj je bilo vračilo zneska pomoči, navedene v odločbi, potrebno za zagotovitev ponovne vzpostavitve stanja, kakšno je bilo pred dodelitvijo pomoči.