I. Predlog za izdajo mnenja

II. Pravni okvir

A. Čikaška konvencija

B. Protokol (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice

C. Protokol (št. 22) o stališču Danske

D. Direktiva 95/46/ES

E. Direktiva 2004/82/ES

III. Ozadje predvidenega sporazuma

IV. Osnutek sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma

V. Predvideni sporazum

VI. Preudarki Parlamenta v predlogu za izdajo mnenja

A. Ustrezna pravna podlaga sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma

B. Združljivost predvidenega sporazuma z določbami Pogodbe DEU in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

VII. Povzetek stališč, predloženih Sodišču

A. Dopustnost predloga za izdajo mnenja

B. Ustrezna pravna podlaga sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma

C. Združljivost predvidenega sporazuma z določbami Pogodbe DEU in Listine

VIII. Stališče Sodišča

A. Dopustnost predloga za izdajo mnenja

B. Ustrezna pravna podlaga sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma

1. Cilj in vsebina predvidenega sporazuma

2. Ustrezna pravna podlaga z vidika Pogodbe DEU

3. Združljivost postopkov, določenih v členu 16(2) in členu 87(2)(a) PDEU

C. Združljivost predvidenega sporazuma z določbami Pogodbe DEU in Listine

1. Zadevne temeljne pravice in poseganje vanje

2. Utemeljitev poseganj, ki izhajajo iz predvidenega sporazuma

a) Podlaga za obdelave podatkov iz PNR, na katere se nanaša predvideni sporazum

b) Cilj v splošnem interesu in spoštovanje bistvene vsebine zadevnih temeljnih pravic

c) Primernost obdelav podatkov iz PNR, na katere se nanaša predvideni sporazum, z vidika cilja zagotavljanja javne varnosti

d) Nujnost posegov, ki jih vsebuje predvideni sporazum

1) Podatki iz PNR, na katere se predvideni sporazum nanaša

i) Zadostna natančnost predvidenega sporazuma glede podatkov iz PNR, ki jih je treba prenesti

ii) Občutljivi podatki

2) Samodejna obdelava podatkov iz PNR

3) Nameni obdelave podatkov iz PNR

i) Preprečevanje, odkrivanje ali pregon terorističnih ali hudih mednarodnih kaznivih dejanj

ii) Drugi nameni

4) Kanadski organi, na katere se predvideni sporazum nanaša

5) Zadevni letalski potniki

6) Hramba in uporaba podatkov iz PNR

i) Hramba in uporaba podatkov iz PNR pred prihodom letalskih potnikov, med njihovim bivanjem v Kanadi in ob njihovem odhodu

ii) Hramba in uporaba podatkov iz PNR po odhodu letalskih potnikov iz Kanade

7) Razkritje podatkov iz PNR

i) Razkritje podatkov iz PNR javnim organom

ii) Razkritje podatkov iz PNR posameznikom

3. Individualne pravice letalskih potnikov

a) Pravica do obvestitve, dostopa in popravka

b) Pravica do pravnega sredstva

4. Nadzor nad zaščitnimi ukrepi na področju varstva podatkov iz PNR

IX. Odgovor na predlog za izdajo mnenja

–

za Evropski parlament F. Drexler, A. Caiola in D. Moore, agenti,

–

za bolgarsko vlado M. Georgieva in E. Petranova, agentki,

–

za estonsko vlado K. Kraavi-Käerdi, agentka,

–

za Irsko E. Creedon, G. Hodge in A. Joyce, agenti, skupaj z D. Fennellyjem, BL, in C. Doylom, BL,

–

za špansko vlado A. Rubio González in M. Sampol Pucurull, agenta,

–

za francosko vlado G. de Bergues, D. Colas in F.-X. Bréchot, agenti,

–

za vlado Združenega kraljestva C. Brodie in D. Robertson, agenta, skupaj z D. Beardom, QC, in de S. Ford, barrister,

–

za Svet Evropske unije M.-M. Joséphidès, S. Boelaert in E. Sitbon, agenti,

–

za Evropsko komisijo P. Van Nuffel, D. Nardi, D. Maidani in P. Costa de Oliveira, agenti,

–

za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) A. Buchta, G. Zanfir in R. Robert, agenti,

1

Evropski parlament je Sodišču predložil ta predlog za izdajo mnenja:

„Ali je [predvideni] sporazum [med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih] združljiv z določbami Pogodb (člen 16 PDEU) in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (člena 7 in 8 ter člen 52(1)[)] glede pravice fizičnih oseb do varstva osebnih podatkov?

Ali sta člen 82(1)[, drugi pododstavek,] točka (d), in člen 87(2)(a) PDEU ustrezna pravna podlaga za akt Sveta [Evropske unije] o sklenitvi predvidenega sporazuma, ali pa mora ta akt temeljiti na členu 16 PDEU?“

2

Parlament je poleg drugih dokumentov Sodišču kot priloge k svojemu predlogu za izdajo mnenja predložil:

3

Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisano v Čikagu (Združene države) 7. decembra 1944 (Recueil des traités des Nations unies, zvezek 15, št. 102, v nadaljevanju: Čikaška konvencija), so ratificirale Kanada in vse države članice Evropske unije, pri čemer pa zadnjenavedena ni pogodbenica navedene konvencije.

4

Člen 13 te konvencije določa:

„Zakoni in predpisi države pogodbenice, ki urejajo prihod ali odhod potnikov, posadke ali tovora z zrakoplovom, kot so predpisi, ki se nanašajo na prihod, odhod, priseljevanje, potne liste, carino ali karanteno, morajo biti spoštovani s strani oziroma v imenu potnikov, posadke ali blaga pri prihodu, odhodu in medtem ko so na ozemlju te države.“

5

S Čikaško konvencijo je bila ustanovljena Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), katere naloga v skladu s členom 44 te konvencije je med drugim pripraviti načela in tehnike mednarodne zračne plovbe.

6

Člen 1 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice (UL 2010, C 83, str. 295, v nadaljevanju: Protokol št. 21) določa:

„Ob upoštevanju člena 3 Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejemanju ukrepov Sveta, predlaganih v skladu z naslovom V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Soglasje članov Sveta, razen predstavnikov vlad Združenega kraljestva in Irske, je potrebno za tiste sklepe Sveta, ki morajo biti sprejeti soglasno.

[…]“

7

Člen 3(1) navedenega protokola določa:

„Združeno kraljestvo ali Irska lahko predsednika Sveta v treh mesecih po predložitvi predloga ali pobude Svetu v skladu z naslovom V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije uradno pisno obvesti, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi predlaganega ukrepa, kar se ji nato dovoli.“

8

V odstavkih od tretjega do petega preambule Protokola (št. 22) o stališču Danske (UL 2010, C 83, str. 299, v nadaljevanju: Protokol št. 22) je navedeno, da se visoke pogodbenice:

„[zavedajo] dejstva, da bo nadaljevanje pravnega režima, ki izhaja iz sklepa iz Edinburgha, v okviru Pogodb občutno omejilo sodelovanje Danske na pomembnih področjih sodelovanja Unije in da je v interesu Unije, da zagotovi celovitost pravnega reda na območju svobode, varnosti in pravice,

[želijo], da bi zato oblikovali pravni okvir, ki bo Danski omogočal sodelovanje pri sprejemanju ukrepov, predlaganih na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, in [pozdravljajo] namere Danske, da, kadar je mogoče, izkoristi to možnost v skladu s svojimi ustavnimi določbami,

[upoštevajo], da Danska ne bo preprečevala drugim državam članicam nadaljnjega razvoja njihovega sodelovanja glede ukrepov, ki niso zavezujoči za Dansko“.

9

Člen 1 tega protokola določa:

„Danska ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Soglasje članov Sveta, razen predstavnika danske vlade, je potrebno za tiste sklepe Sveta, ki morajo biti sprejeti soglasno.

Za namene tega člena se kvalificirana večina določi v skladu s členom 238(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.“

10

Člen 2 tega protokola določa:

„Za Dansko niso zavezujoče niti se zanjo ne uporabljajo določbe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ukrepi, sprejeti na podlagi navedenega naslova, določbe mednarodnih sporazumov, ki jih je Unija sklenila na podlagi navedenega naslova, niti odločbe Sodišča Evropske unije glede razlage takšnih določb ali ukrepov oziroma ukrepov, ki so bili spremenjeni ali se lahko spremenijo na podlagi navedenega naslova. Takšne določbe, ukrepi ali sklepi v ničemer ne vplivajo na pristojnosti, pravice in obveznosti Danske. Prav tako te določbe, ukrepi ali odločbe, kolikor se uporabljajo za Dansko, v ničemer ne vplivajo na pravni red Skupnosti in Unije niti niso sestavni del prava Unije. Zlasti akti Unije na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, in ki so spremenjeni, so za Dansko zavezujoči v nespremenjeni obliki in se zanjo uporabljajo prav takšni.“

11

Člen 2a navedenega protokola določa:

„Člen 2 tega protokola se uporablja tudi glede pravil, ki so določena na podlagi člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v državah članicah pri opravljanju dejavnosti s področja uporabe poglavij 4 ali 5 naslova V tretjega dela navedene pogodbe.“

12

Člen 25 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355) določa:

„1.   Države članice predvidijo, da se lahko prenos osebnih podatkov, ki so v obdelavi ali so namenjeni obdelavi po dovoljenem prenosu, v tretjo državo izvede le, če brez poseganja v skladnost z nacionalnimi določbami, ki so sprejete v skladu z drugimi določbami te direktive, ta tretja država zagotovi ustrezno raven varstva.

2.   Ustreznost ravni varstva, ki jo nudi tretja država, se oceni glede na vse okoliščine, ki so povezane s postopkom prenosa ali z nizom postopkov prenosa podatkov; predvsem je treba upoštevati značaj podatkov, namen in trajanje predlaganega postopka ali postopkov obdelave, državo izvora in ciljno državo, pravno ureditev, bodisi splošno ali sektorsko, ki je v veljavi v tretji državi, ter strokovne predpise in varnostne ukrepe, ki se uporabljajo v tej državi.

[…]

6.   Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 31(2) ugotovi, da tretja država zagotavlja ustrezno raven varstva v smislu odstavka 2 tega člena zaradi svoje domače zakonodaje ali mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela, predvsem na podlagi zaključka pogajanj iz odstavka 5, za zaščito zasebnega življenja in temeljnih svoboščin in pravic posameznikov.

[…]“

13

Člen 3(1) in (2) Direktive Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 74) določa:

„1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uveljavitev dolžnosti prevoznikov, da na zahtevo organov, odgovornih za izvajanje kontrole oseb na zunanjih mejah, do konca prijave potnikov posredujejo informacije o potnikih, ki jih bodo prepeljali na določeni mejni prehod, preko katerega bodo te osebe vstopile na ozemlje države članice.

2.   Zgoraj navedene informacije so naslednje:

14

Svet je 18. julija 2005 sprejel Sklep o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Kanade o obdelavi API/PNR podatkov (2006/230/ES) (UL 2006, L 82, str. 14), s katerim je odobril navedeni sporazum (v nadaljevanju: sporazum iz leta 2006). Ta sporazum je bil v skladu s svojo preambulo sklenjen ob upoštevanju „zahteve vlade Kanade, v skladu s katero so letalski prevozniki, ki prevažajo potnike v Kanado, dolžni pristojnim kanadskim organom zagotoviti predhodne podatke o potnikih in podatke iz evidence imen letalskih potnikov (v nadaljevanju: ,API/PNR’), ki so zbrani in vsebovani v avtomatiziranih rezervacijskih sistemih in njihovih sistemih za nadzor odhodov (DCS)“.

15

V skladu s členom 1(1) sporazuma iz leta 2006 je bil njegov namen „zagotoviti, da se podatki API/PNR o osebah na zadevnih potovanjih zagotavljajo ob polnem upoštevanju temeljnih pravic in svoboščin, zlasti pravice do zasebnosti“. V skladu s členom 3(1) tega sporazuma se „[p]ogodbenici […] strinjata, da bodo podatki API/PNR o osebah na zadevnih potovanjih obdelani, kot je določeno v zavezah, ki jih objavi pristojni organ, ki prejme podatke API/PNR“. V skladu s Prilogo I k navedenemu sporazumu je bil pristojni organ Kanade Canada Border Services Agency (CBSA) (kanadska mejna agencija).

16

Na podlagi teh zavez je Komisija Evropskih skupnosti 6. septembra 2005 sprejela Odločbo o ustreznem varstvu osebnih podatkov, vsebovanih v Evidenci imen letalskih potnikov, posredovani agenciji Canada Border Services Agency (2006/253/ES) (UL 2006, L 91, str. 49). V členu 1 te odločbe je bilo navedeno, da „[z]a namene člena 25(2) Direktive [95/46] velja, da [CBSA] zagotavlja primerno raven varstva podatkov PNR, posredovanih iz Skupnosti, v zvezi z leti, namenjenimi v Kanado, v skladu z [zavezami CBSA glede njenega programa PNR], določenimi v Prilogi“ k navedeni odločbi. Člen 7 iste odločbe je določal, da ta „preneha veljati tri leta in šest mesecev po datumu uradnega obvestila, razen če se v skladu s postopkom iz člena 31(2) Direktive [95/46] ne podaljša“. Do takega podaljšanja ni prišlo.

17

Ker je bilo obdobje veljavnosti sporazuma iz leta 2006 v skladu z njegovim členom 5(1) in (2) vezano na obdobje veljavnosti Odločbe 2006/253, je septembra 2009 prenehal veljati.

18

Parlament je 5. maja 2010 sprejel Resolucijo o začetku pogajanj o sporazumih o evidencah imen letalskih potnikov z Združenimi državami Amerike, Avstralijo in Kanado (UL 2011, C 81 E, str. 70). Parlament je v točki 7 te resolucije pozval k „doslednemu pristopu k uporabi podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov za namene kazenskega pregona in varnosti z določitvijo enotnega sklopa načel, ki bo služil kot temelj za sporazume s tretjimi državami“, in pozval „Komisijo, naj […] poda predlog za tak enotni model in osnutek pooblastila za pogajanja s tretjimi državami“, hkrati pa v točki 9 navedene resolucije navedel minimalne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri uporabi podatkov o letalskih potnikih v tretjih državah.

19

Svet je 2. decembra 2010 sprejel pogajalske smernice in sklep, ki Komisijo pooblašča za začetek pogajanj s Kanado v imenu Unije za sklenitev sporazuma o prenosu in uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (v nadaljevanju: podatki iz PNR), namenjenega preprečevanju terorističnih in drugih hudih mednarodnih kaznivih dejanj ter boju proti njim.

20

Predvideni sporazum, dosežen s pogajanji s Kanado, je bil parafiran 6. maja 2013. Komisija je 18. julija 2013 sprejela predlog sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (COM(2013) 528 final, v nadaljevanju: predlog sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma) ter predlog sklepa Sveta o podpisu Sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (COM(2013) 529 final).

21

Obrazložitveni memorandum predloga sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma je vseboval te odlomke:

„[CBSA] je na podlagi kanadske zakonodaje pristojna, da od vsakega letalskega prevoznika, ki opravlja potniške lete v Kanado in iz nje, zahteva zagotovitev elektronskega dostopa do podatkov iz [PNR] pred prihodom potnika v Kanado ali njegovim odhodom iz nje. Zahtevki kanadskih organov temeljijo na členu 107(1) carinskega zakona (Customs Act), predpisih o podatkih potnika (carina) (Passenger Information (Customs) Regulations), členu 148(1)(d) zakona o priseljevanju in zaščiti beguncev (Immigration and Refugee Protection Act) ter Uredbi 269 uredb o priseljevanju in zaščiti beguncev (Immigration and Refugee Protection Regulations).

Namen zakonodaje je pridobitev podatkov iz [PNR] v elektronski obliki pred pristankom letala in s tem pomembna okrepitev sposobnosti [CBSA], da opravi učinkovito in uspešno vnaprejšnjo oceno tveganja posameznih potnikov in lajša dobroverno potovanje, s tem pa krepi varnost Kanade. Evropska unija v sodelovanju s Kanado v boju proti terorizmu in drugim hudim mednarodnim kaznivim dejanjem dojema prenos podatkov iz PNR Kanadi kot pospeševanje mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja. To bo doseženo z izmenjavo analitičnih informacij, ki vsebujejo podatke iz PNR, ki jih pridobi Kanada, s pristojnimi policijskimi in pravosodnimi organi držav članic ter Europolom in Eurojustom v okviru njunih pristojnosti.

[…]

Letalski prevozniki so [CBSA] zavezani zagotavljati dostop do določenih podatkov iz PNR v obsegu, v katerem se zbirajo in so vsebovani v avtomatiziranih sistemih rezervacij in sistemih za nadzor odhodov letalskih prevoznikov.

Predpisi EU o varstvu podatkov evropskim in drugim prevoznikom, ki opravljajo lete iz [Unije], ne dovoljujejo prenosa podatkov svojih potnikov iz PNR tretjim državam, ki ne zagotavljajo ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, brez navedbe ustreznih jamstev. Potrebna je rešitev, ki bo zagotovila pravno podlago za prenos podatkov iz PNR iz EU v Kanado kot priznanje potrebnosti in pomena uporabe podatkov iz PNR v boju proti terorizmu in drugim hudim mednarodnim kaznivim dejanjem, ki bo letalskim prevoznikom zagotavljala pravno varnost. To rešitev bi bilo poleg tega treba enotno uporabiti po vsej Evropski uniji, da se zagotovita pravna varnost letalskim prevoznikom in spoštovanje posameznikovih pravic na področju varstva njegovih osebnih podatkov in njegove osebne varnosti.

[…]“

22

Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) je 30. septembra 2013 izdal mnenje o teh predlogih sklepov. Celotno besedilo tega mnenja, katerega povzetek je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL 2014, C 51, str. 12), je na voljo na spletnem mestu ENVP.

23

Svet je 5. decembra 2013 sprejel sklep o podpisu Sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih. Istega dne se je ta institucija odločila, da bo Parlament pozvala, naj odobri njen osnutek sklepa o sklenitvi predvidenega sporazuma.

24

Predvideni sporazum je bil podpisan 25. junija 2014.

25

Svet je z dopisom z dne 7. julija 2014 Parlament pozval, naj odobri osnutek sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma.

26

Parlament je 25. novembra 2014 sprejel Resolucijo o pridobitvi mnenja Sodišča o združljivosti Sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih s Pogodbama (UL 2016, C 289, str. 2).

27

V osnutku sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma sta kot pravni podlagi za ta sklep navedena člen 82(1), drugi pododstavek, točka (d), in člen 87(2)(a) v povezavi s členom 218(6)(a) PDEU.

28

V uvodnih izjavah 5 in 6 tega osnutka sklepa je navedeno:

29

Člen 1 navedenega osnutka sklepa določa:

„Sporazum med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.“

30

V predvidenem sporazumu je navedeno:

„Kanada

in

Evropska unija,

pogodbenici, sta se –

ob prizadevanju za preprečevanje, zatiranje in odpravljanje terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj in drugih hudih mednarodnih kaznivih dejanj ter boj proti njim, da bi tako zaščitili svoji demokratični družbi in skupne vrednote za spodbujanje varnosti in pravne države,

ob priznavanju pomena preprečevanja, zatiranja in odpravljanja terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj in drugih hudih mednarodnih kaznivih dejanj ter boja proti njim ob hkratnem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, zlasti pravice do zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov,

ob prizadevanju za krepitev in spodbujanje sodelovanja med pogodbenicama v duhu partnerstva med Kanado in Evropsko unijo,

ob priznavanju, da je izmenjava informacij temeljni del boja proti terorizmu in z njim povezanim kaznivim dejanjem ter drugim hudim mednarodnim kaznivim dejanjem ter da je v tem okviru uporaba podatkov iz evidence podatkov o potnikih (v nadaljnjem besedilu: PNR) bistveno orodje za doseganje teh ciljev,

ob priznavanju, da bi bilo treba za zaščito javne varnosti in za namene kazenskega pregona določiti pravila za upravljanje prenosa podatkov iz PNR s strani letalskih prevoznikov Kanadi,

ob priznavanju, da imata pogodbenici skupne vrednote v zvezi z varstvom osebnih podatkov in varovanjem zasebnosti, ki se izražajo v njunih zakonodajah,

ob upoštevanju obveznosti Evropske unije v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji o spoštovanju temeljnih pravic, pravice do spoštovanja zasebnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, kot je navedeno v členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter načel sorazmernosti in nujnosti v zvezi s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov v skladu s členoma 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencije Sveta Evrope št. 108 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov[, podpisane v Strasbourgu 28. januarja 1981,] in njenega dodatnega protokola 181[, podpisanega v Strasbourgu 8. novembra 2001],

ob upoštevanju ustreznih določb Kanadske listine o pravicah in svoboščinah ter kanadske zakonodaje na področju varovanja zasebnosti,

ob upoštevanju zaveze Evropske unije, da zagotovi, da letalskih prevoznikov nič ne ovira pri spoštovanju kanadske zakonodaje glede prenosa podatkov iz PNR, ki izvirajo iz Evropske unije, Kanadi v skladu s tem sporazumom,

ob priznavanju, da je bil leta 2008 uspešno izveden skupni pregled sporazuma med pogodbenicama o prenosu podatkov iz PNR iz leta 2006,

ob priznavanju, da ni predvideno, da bi se ta sporazum uporabljal za predhodne podatke o potnikih, ki jih letalski prevozniki zbirajo in pošiljajo Kanadi za mejno kontrolo,

ob priznavanju, da ta sporazum Kanadi ne preprečuje, da še naprej obdeluje podatke, ki jih prejme od letalskih prevoznikov, v izjemnih okoliščinah, če je treba zmanjšati katero koli resno in takojšnjo grožnjo za letalski promet ali nacionalno varnost, ob upoštevanju strogih omejitev, določenih s kanadsko zakonodajo, in vsekakor brez prekoračenja omejitev, določenih v tem sporazumu,

ob upoštevanju interesa pogodbenic in tudi držav članic Evropske unije za izmenjavo informacij v zvezi z načinom prenosa podatkov iz PNR ter razkritjem podatkov iz PNR zunaj Kanade, kot je določeno v zadevnih členih tega sporazuma, in ob upoštevanju interesa Evropske unije za obravnavanje nadaljnjega prenosa v okviru posvetovanj in mehanizma pregleda, določenega v tem sporazumu,

ob upoštevanju možnosti proučitve nujnosti in izvedljivosti podobnega sporazuma glede obdelave podatkov iz PNR v pomorskem prometu,

ob upoštevanju zaveze Kanade, da kanadski pristojni organ obdeluje podatke iz PNR za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih mednarodnih kaznivih dejanj ob strogem spoštovanju zaščitnih ukrepov glede zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kot je določeno v tem sporazumu,

ob poudarjanju pomena izmenjave podatkov iz PNR ter relevantnih in primernih analitičnih informacij, ki vsebujejo podatke iz PNR, ki jih je Kanada pridobila na podlagi tega sporazuma, s pristojnimi policijskimi in pravosodnimi organi držav članic Evropske unije, Europolom in Eurojustom za krepitev mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja,

ob zagotovilu, da ta sporazum ne pomeni precedensa za kakršno koli prihodnjo ureditev med Kanado in Evropsko unijo ali eno od pogodbenic in katero koli drugo stranjo glede obdelave in prenosa podatkov iz PNR ali glede varstva podatkov,

ob upoštevanju obojestranske zaveze pogodbenic za uporabo in nadaljnji razvoj mednarodnih standardov za obdelavo podatkov iz PNR –

sporazumeli o naslednjem:

Splošne določbe

Člen 1

Namen sporazuma

S tem sporazumom pogodbenici določata pogoje za prenos in uporabo podatkov iz [PNR] za zagotovitev zaščite in varnosti javnosti ter predpisujeta načine, kako se ti podatki zavarujejo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

Člen 3

Uporaba podatkov iz PNR

1.   Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ podatke iz PNR, prejete na podlagi tega sporazuma, obdeluje le za namen preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona terorističnih ali hudih mednarodnih kaznivih dejanj.

2.   Za namene tega sporazuma ‚teroristično kaznivo dejanje‘ zajema:

3.   Hudo mednarodno kaznivo dejanje pomeni vsako kaznivo dejanje, za katero je v Kanadi zagrožena najvišja zaporna kazen najmanj štirih let ali strožja kazen, kot je opredeljeno v kanadski zakonodaji, če je kaznivo dejanje mednarodne narave.

Za namene tega sporazuma je kaznivo dejanje mednarodne narave, če je storjeno:

4.   Kanadski pristojni organ lahko v izjemnih primerih obdela podatke iz PNR, če je to nujno za zaščito življenjskih interesov posameznika, kot so:

5.   Poleg tega lahko Kanada obdeluje podatke iz PNR v vsakem primeru posebej:

Člen 4

Zagotavljanje podatkov iz PNR

1.   Evropska unija zagotovi, da ta sporazum ne ovira letalskih prevoznikov pri prenosu podatkov iz PNR kanadskemu pristojnemu organu.

2.   Kanada od letalskega prevoznika ne zahteva zagotavljanja podatkovnih elementov iz PNR, ki jih letalski prevoznik še ni zbral ali jih še ne hrani za namene rezervacij.

3.   Kanada po prejemu izbriše vse podatke, katere ji prenese letalski prevoznik v skladu s tem sporazumom, če navedeni podatkovni element ni naveden v Prilogi.

4.   Pogodbenici zagotovita, da letalski prevozniki lahko prenesejo podatke iz PNR kanadskemu pristojnemu organu prek pooblaščenih zastopnikov, ki delujejo v imenu in pod pristojnostjo letalskega prevoznika, za namen tega sporazuma in v skladu s pogoji iz njega.

Člen 5

Ustreznost

Ob upoštevanju tega sporazuma se šteje, da kanadski pristojni organ zagotavlja ustrezno raven zaščite, v smislu upoštevnega prava Evropske unije o varstvu osebnih podatkov, za obdelavo in uporabo podatkov iz PNR. Za letalskega prevoznika, ki zagotavlja podatke iz PNR Kanadi na podlagi tega sporazuma, se šteje, da izpolnjuje pravne zahteve Evropske unije za prenos podatkov iz Evropske unije v Kanado.

Člen 6

Policijsko in pravosodno sodelovanje

1.   Kanada takoj, ko je to mogoče, izmenja pomembne in ustrezne analitične informacije, ki vsebujejo podatke iz PNR, pridobljene na podlagi tega sporazuma, z Europolom in Eurojustom v okviru njunih pristojnosti ali s policijskim ali pravosodnim organom države članice Evropske unije. Kanada zagotovi, da se te informacije izmenjajo v skladu s sporazumi in dogovori o kazenskem pregonu ali izmenjavi informacij med Kanado ter Europolom, Eurojustom ali zadevno državo članico.

2.   Kanada v posebnih primerih za preprečitev, odkrivanje, preiskovanje ali pregon terorističnega ali hudega mednarodnega kaznivega dejanja v Evropski uniji na zahtevo Europola ali Eurojusta v okviru njunih ustreznih pristojnosti ali policijskega ali pravosodnega organa države članice Evropske unije izmenja podatke iz PNR ali analitične informacije, ki vsebujejo podatke iz PNR, pridobljene na podlagi tega sporazuma. Kanada da te informacije na voljo v skladu s sporazumi in dogovori o kazenskem pregonu, pravosodnem sodelovanju ali izmenjavi informacij med Kanado ter Europolom, Eurojustom ali zadevno državo članico.

Zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo pri obdelavi podatkov iz PNR

Člen 7

Enaka obravnava

Kanada zagotovi, da se zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo pri obdelavi podatkov iz PNR, uporabljajo enako za vse potnike in brez nezakonite diskriminacije.

Člen 8

Uporaba občutljivih podatkov

1.   Če zbrani podatki iz PNR o potniku vključujejo občutljive podatke, Kanada zagotovi, da jih kanadski pristojni organ prikrije s samodejnimi sistemi. Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ takih podatkov ne obdeluje naprej, razen v skladu z odstavki 3, 4 in 5.

2.   Kanada zagotovi Evropski komisiji seznam kod in izrazov, ki opredeljujejo občutljive podatke, ki jih mora Kanada prikriti. Ta seznam zagotovi v 90 dneh po začetku veljavnosti tega sporazuma.

3.   Kanada lahko v izjemnih okoliščinah obdela občutljive podatke v vsakem primeru posebej, če je taka obdelava nujna, ker je ogroženo posameznikovo življenje ali mu grozi huda poškodba.

4.   Kanada zagotovi, da se občutljivi podatki obdelajo v skladu z odstavkom 3 izključno ob upoštevanju strogih postopkovnih ukrepov, ki vključujejo naslednje:

5.   Kanada izbriše občutljive podatke najpozneje v 15 dneh od datuma, ko jih je prejela, razen če jih zadrži v skladu s členom 16(5).

6.   Če kanadski pristojni organ v skladu z odstavki 3, 4 in 5 obdela občutljive podatke o posamezniku, ki je državljan države članice Evropske unije, Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ o obdelavi obvesti organe zadevne države članice takoj, ko je to mogoče. Kanada izda to uradno obvestilo v skladu s sporazumi in dogovori o kazenskem pregonu ali izmenjavi informacij med Kanado in zadevno državo članico.

Člen 9

Varnost in celovitost podatkov

1.   Kanada izvaja regulativne, postopkovne ali tehnične ukrepe za zaščito podatkov iz PNR pred naključnim, nezakonitim ali nepooblaščenim dostopom, obdelavo ali izgubo.

2.   Kanada zagotovi preveritev skladnosti ter varstvo, varnost, zaupnost in celovitost podatkov. Kanada:

3.   V primeru nepooblaščenega dostopa do posameznikovih podatkov iz PNR ali njihovega razkritja Kanada sprejme ukrepe, da obvesti zadevnega posameznika in zmanjša tveganje škode ter sprejme popravne ukrepe.

4.   Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ nemudoma obvesti Evropsko komisijo o pomembnih primerih naključnega, nezakonitega ali nepooblaščenega dostopa, obdelave ali izgube podatkov iz PNR.

5.   Kanada zagotovi, da se vse kršitve varnosti podatkov, ki povzročijo zlasti naključno ali nezakonito uničenje ali naključno izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop ali druge nezakonite oblike obdelave, kaznujejo z učinkovitimi in odvračilnimi popravnimi ukrepi, ki lahko vključujejo sankcije.

Člen 10

Nadzor

1.   Zaščitne ukrepe varstva podatkov za obdelavo podatkov iz PNR v skladu s tem sporazumom nadzoruje neodvisni javni organ ali organ, ustanovljen z upravnimi sredstvi, ki izvaja naloge nepristransko in je dokazal svojo neodvisnost (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ). Kanada zagotovi, da ima nadzorni organ dejanske pristojnosti za preiskavo skladnosti s pravili o zbiranju podatkov iz PNR, njihovi uporabi, razkritju, hranjenju ali dajanju na voljo. Nadzorni organ lahko opravlja preglede skladnosti in preiskave, poroča o ugotovitvah in izdaja priporočila kanadskemu pristojnemu organu. Kanada zagotovi, da je nadzorni organ pooblaščen za sprožitev pregona ali disciplinskih ukrepov zaradi pravnih kršitev, povezanih s tem sporazumom, kadar je to ustrezno.

2.   Kanada zagotovi, da nadzorni organ zagotovi, da se pritožbe v zvezi z neizpolnjevanjem tega sporazuma evidentirajo, preiščejo, da se nanje odgovori in se na njihovi podlagi sprejmejo ustrezni popravni ukrepi.

Člen 11

Preglednost

1.   Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ na svoji spletni strani da na voljo:

2.   Pogodbenici sodelujeta z zainteresiranimi stranmi, kot je industrija letalskih prevozov, da spodbujata preglednost, po možnosti ob rezervaciji, tako da se potnikom zagotovijo naslednje informacije:

Člen 12

Dostop posameznikov

1.   Kanada zagotovi, da lahko vsak posameznik dostopa do svojih podatkov iz PNR.

2.   Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ v razumnem roku:

3.   Kanada lahko vsako razkritje informacij pogojuje z utemeljenimi pravnimi zahtevami in omejitvami, vključno z omejitvami, potrebnimi za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj ali za zaščito javne ali nacionalne varnosti, ob ustreznem upoštevanju legitimnih interesov zadevnega posameznika.

Člen 13

Pravica posameznikov do popravkov ali zaznamkov

1.   Kanada zagotovi, da lahko vsak posameznik zahteva popravek svojih podatkov iz PNR.

2.   Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ prouči vse pisne zahtevke za popravek in v razumnem času:

Člen 14

Pravna sredstva v upravnih in sodnih postopkih

1.   Kanada zagotovi, da neodvisni javni organ ali organ, ustanovljen z upravnimi sredstvi, ki opravlja naloge nepristransko in je dokazal svojo neodvisnost, prejme, prouči in odgovori na pritožbe, ki jih vložijo posamezniki v zvezi s svojimi zahtevki za dostop, popravek ali zaznamek v svojih podatkih iz PNR. Kanada zagotovi, da ustrezni organ obvesti pritožnika o možnostih za uveljavljanje pravnih sredstev v sodnih postopkih iz odstavka 2.

2.   Kanada zagotovi, da lahko vsak posameznik, ki meni, da so bile z odločitvijo ali ukrepom v zvezi z njegovimi podatki iz PNR kršene njegove pravice, uveljavlja učinkovita pravna sredstva v sodnih postopkih v skladu s kanadsko zakonodajo, in sicer s pomočjo sodne presoje ali drugega takega pravnega sredstva, ki lahko vključuje odškodnino.

Člen 15

Odločitve, ki temeljijo na samodejni obdelavi

Kanada ne sprejema odločitev, ki imajo znaten negativni vpliv na potnika, izključno na podlagi samodejne obdelave podatkov iz PNR.

Člen 16

Hramba podatkov iz PNR

1.   Kanada ne hrani podatkov iz PNR več kot pet let od datuma, ko jih je prejela.

2.   Kanada omeji dostop na omejeno število uradnikov, ki jih je sama posebej pooblastila.

3.   Kanada v 30 dneh po njihovem prejemu anonimizira podatke iz PNR s prikritjem imen vseh potnikov.

Dve leti po prejemu podatkov iz PNR jih Kanada dalje anonimizira, tako da prikrije:

4.   Kanada lahko podatke iz PNR razkrije samo, če je treba na podlagi razpoložljivih informacij opraviti preiskave iz člena 3, in sicer:

5.   Ne glede na odstavek 1:

6.   Kanada uniči podatke iz PNR po izteku obdobja njihovega hranjenja.

Člen 17

Zapisovanje in dokumentiranje obdelave podatkov iz PNR

Kanada zapiše in dokumentira vsako obdelavo podatkov iz PNR. Kanada uporablja zapis ali dokumentacijo samo za:

Člen 18

Razkritje podatkov v Kanadi

1.   Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ razkrije podatke iz PNR drugim vladnim organom v Kanadi, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   Pri prenosu analitičnih informacij, ki vsebujejo podatke iz PNR, pridobljene v skladu s tem sporazumom, se upoštevajo zaščitni ukrepi iz tega člena, ki se uporabljajo za podatke iz PNR.

Člen 19

Razkritje podatkov zunaj Kanade

1.   Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ razkrije podatke iz PNR vladnim organom držav, ki niso države članice Evropske unije, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   Če kanadski pristojni organ v skladu z odstavkom 1 razkrije podatke iz PNR o posamezniku, ki je državljan države članice, Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ o razkritju uradno obvesti organe zadevne države članice Evropske unije takoj, ko je to mogoče. Kanada izda to obvestilo v skladu s sporazumi in dogovori o kazenskem pregonu ali izmenjavi informacij med Kanado in zadevno državo članico.

3.   Pri prenosu analitičnih informacij, ki vsebujejo podatke iz PNR, pridobljene v skladu s tem sporazumom, se upoštevajo zaščitni ukrepi iz tega člena, ki se uporabljajo za podatke iz PNR.

Člen 20

Metoda prenosa

Pogodbenici zagotovita, da letalski prevozniki prenesejo podatke iz PNR kanadskemu pristojnemu organu izključno na podlagi metode ‚push‘ in v skladu z naslednjimi postopki, ki jih morajo letalski prevozniki upoštevati:

Člen 21

Pogostost prenosa

1.   Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ od letalskega prevoznika zahteva, naj prenaša podatke iz PNR:

2.   Kanada zagotovi, da kanadski pristojni organ obvesti letalske prevoznike o časih, določenih za prenose.

3.   V posebnih primerih, kadar je mogoče sklepati, da je dodatni dostop nujen za odzivanje na posebno grožnjo v zvezi s področjem uporabe, kakor je opisano v členu 3, lahko kanadski pristojni organ od letalskega prevoznika zahteva, naj mu zagotovi podatke iz PNR pred načrtovanimi prenosi, med njimi ali po njih. Kanada pri izvrševanju te diskrecijske pravice deluje preudarno in sorazmerno ter uporablja metodo prenosa iz člena 20.

Izvedbene in končne določbe

Člen 22

Podatki iz PNR, prejeti pred začetkom veljavnosti tega sporazuma

Kanada uporablja določbe tega sporazuma za vse podatke iz PNR, ki jih ima ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 23

Vzajemnost

1.   Če Evropska unija sprejme sistem obdelave podatkov iz PNR za Evropsko unijo, se pogodbenici posvetujeta in določita, ali bi bilo treba zaradi zagotovitve popolne vzajemnosti ta sporazum spremeniti.

2.   Kanadski organi in organi Evropske unije si skupaj prizadevajo za tako uskladitev svojih sistemov obdelave podatkov iz PNR, ki dodatno povečuje varnost državljanov Kanade, Evropske unije in drugih držav.

Člen 24

Neodstopanje

Ta sporazum ne pomeni odstopanja od medsebojnih obveznosti Kanade in držav članic Evropske unije ali tretjih držav, da zaprosijo za pomoč ali se odzovejo na prošnjo za pomoč na podlagi instrumenta medsebojne pomoči.

[…]

Člen 26

Posvetovanje, pregled in spremembe

   […]

2.   Skupaj pregledata izvajanje tega sporazuma eno leto po začetku njegove veljavnosti, nato pa v rednih presledkih in dodatno, če za to zaprosi katera koli pogodbenica in se tako skupaj odločita.

[…]

Člen 28

Veljavnost

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 ta sporazum velja sedem let od začetka njegove veljavnosti.

2.   Ta sporazum se na koncu vsakega sedemletnega obdobja samodejno podaljša za nadaljnjih sedem let, razen če ena pogodbenica obvesti drugo, da ga ne namerava podaljšati. Pogodbenica mora pisno uradno obvestiti drugo pogodbenico po diplomatski poti najmanj šest mesecev pred koncem sedemletnega obdobja.

3.   Kanada še naprej uporablja določbe tega sporazuma za vse podatke iz PNR, pridobljene pred prenehanjem veljavnosti tega sporazuma.

[…]

Priloga

Podatkovni elementi iz [PNR] iz člena 2(b)

31

Parlament meni, da je glavni cilj predvidenega sporazuma – čeprav ima v skladu s svojim členom 1 dva cilja, in sicer po eni strani zagotoviti zaščito in varnost javnosti, po drugi pa predpisati načine, kako se podatki iz PNR zavarujejo – vseeno varstvo osebnih podatkov. Pravo Unije na področju varstva takih podatkov naj bi namreč nasprotovalo prenosu podatkov iz PNR v tretje države, ki ne zagotavljajo ustrezne ravni varstva osebnih podatkov. S predvidenim sporazumom naj bi se oblikovala „odločba o ustreznosti“ v smislu člena 25(6) Direktive 95/46, da bi tako pomenila pravno podlago za zakonit prenos podatkov iz PNR iz Unije v Kanado. Ta pristop naj bi bil enak prejšnjemu, ki se je uporabil pri sporazumu iz leta 2006 in Odločbi 2006/253, saj je bila zadnjenavedena sprejeta na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46.

32

Tako naj bi bila izbira člena 82(1), drugi pododstavek, točka (d), in člena 87(2)(a) PDEU za pravni podlagi sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma napačna. Ta sklep bi moral namesto tega temeljiti na členu 16 PDEU, ki se uporablja za vsa področja prava Unije, vključno s tistimi iz naslova V tretjega dela Pogodbe DEU, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice, kar naj bi potrjevala Izjava o varstvu osebnih podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja, priložena sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo (UL 2010, C 83, str. 345).

33

Vsebina predvidenega sporazuma po mnenju Parlamenta potrjuje njegovo oceno, v skladu s katero se glavni sestavni del tega sporazuma nanaša na varstvo osebnih podatkov. Velika večina določb predvidenega sporazuma, zlasti njegova ključna člena, in sicer člen 4(1) in člen 5, ki pomenita pravno podlago za zakonit prenos podatkov iz PNR iz Unije v Kanado, naj bi se namreč nanašala na varstvo osebnih podatkov. Poleg tega naj ta sporazum ne bi določal, da podatke iz PNR evropski organi posredujejo kanadskim organom, temveč da te podatke zadnjenavedenim organom posredujejo posamezniki, in sicer letalske družbe. Tako naj bi bilo težko ugotoviti, da te določbe spadajo pod pravosodno in policijsko sodelovanje kot tako. Poleg tega naj bi bil člen 6 predvidenega sporazuma, naslovljen „Policijsko in pravosodno sodelovanje“, le postranskega pomena v primerjavi z njegovima členoma 4 in 5, saj naj ga ne bi bilo mogoče uporabljati, če prej nista bila uporabljena zadnjenavedena člena. Kanada naj namreč ne bi mogla sporočiti zadevnih informacij, ne da bi podatke iz PNR prej prejela od letalskih prevoznikov, ki pa bi lahko podatke iz PNR prenesli v Kanado le na podlagi „odločbe o ustreznosti“. Ta člen 6 naj tudi ne bi urejal izmenjave informacij med zadevnimi organi in naj bi zgolj napotoval na druge mednarodne sporazume na tem področju.

34

Če pa bi moralo Sodišče ugotoviti, da se s predvidenim sporazumom uresničujejo cilji, ki so med seboj neločljivo povezani, bi sklep Sveta o sklenitvi tega sporazuma tako lahko temeljil hkrati na členu 16, členu 82(1), drugi pododstavek, točka (d), in členu 87(2)(a) PDEU. Glede morebitne možnosti uporabe protokolov št. 21 in št. 22 Parlament opozarja na sodno prakso Sodišča iz sodbe z dne 27. februarja 2014, Združeno kraljestvo/Svet (C‑656/11, EU:C:2014:97, točka 49), v skladu s katero na zakonitost izbire pravne podlage akta Unije ne vpliva posledica, ki bi jo ta utegnil imeti na uporabo ali neuporabo enega od protokolov, priloženih Pogodbama.

35

Parlament glede na resne dvome, ki jih je ENVP izrazil zlasti v svojem mnenju z dne 30. septembra 2013, in glede na sodno prakso iz sodbe z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi (C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238), meni, da obstaja pravna negotovost glede vprašanja, ali je predvideni sporazum združljiv s členom 16 PDEU ter členom 7, členom 8 in členom 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

36

Po mnenju Parlamenta prenos podatkov iz PNR iz Unije v Kanado zaradi morebitnega dostopa do teh podatkov s strani kanadskih organov, kot ga določa predvideni sporazum, spada v člena 7 in 8 Listine. Na podlagi teh podatkov, obravnavanih skupaj, naj bi bilo namreč mogoče izpeljati zelo natančne ugotovitve o zasebnem življenju oseb, katerih podatki iz PNR se obdelujejo, kot so kraji njihovega stalnega ali začasnega prebivališča, njihove poti in njihove dejavnosti. Ta sporazum naj bi torej vseboval široka in posebej resna poseganja v temeljne pravice, zagotovljene v členih 7 in 8 Listine.

37

Ob upoštevanju zahtev, ki so vsebovane po eni strani v členu 52(1) Listine in po drugi v njenem členu 8(2), se je torej po mnenju Parlamenta treba vprašati, ali predvideni sporazum pomeni „zakon“ v smislu teh določb in ali lahko na njem temeljijo omejitve za uresničevanje pravic, zagotovljenih s členoma 7 in 8 Listine. Čeprav izraz „zakon“ ustreza pojmu „zakonodajni akt“, določenemu s Pogodbo DEU, pa naj mednarodni sporazum ne bi pomenil takega zakonodajnega akta, tako da naj bi se postavljalo vprašanje, ali ne bi bilo primerneje izdati notranji akt, ki bi temeljil na členu 16 PDEU, kot pa skleniti mednarodni sporazum na podlagi člena 218 PDEU, kot je predvideni sporazum.

38

Glede načela sorazmernosti se Parlament sklicuje na sodno prakso Sodišča iz sodbe z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi (C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238, točki 47 in 48), in meni, da je v obravnavanem primeru diskrecijska pravica zakonodajalca Unije zmanjšana in da mora biti sodni nadzor spoštovanja pogojev, ki izhajajo iz tega načela, strog, saj gre med drugim za poseganje v temeljne pravice.

39

Poleg tega bi moral predvideni sporazum, kot naj bi izhajalo iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice iz sodbe ESČP z dne 1. julija 2008, Liberty in drugi proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:2008:0701JUD005824300, točki 62 in 63), in iz sodne prakse Sodišča iz sodbe z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi (C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238, točka 54 in navedena sodna praksa), določati jasna in natančna pravila, ki urejajo obseg in uporabo zadevnih ukrepov ter določajo minimalne zahteve, tako da imajo osebe, katerih osebni podatki so bili obdelovani, na voljo zadostna jamstva, ki omogočajo učinkovito varovanje teh podatkov pred tveganji zlorabe ter vsakršnima nezakonitima dostopom in uporabo.

40

Parlament se, prvič, na splošno sprašuje, ali je uvedba „sistema PNR“ potrebna v smislu člena 52(1), drugi stavek, Listine. Svet in Komisija naj namreč na podlagi objektivnih elementov do zdaj ne bi dokazala, da je sklenitev predvidenega sporazuma dejansko potrebna.

41

Drugič, Parlament trdi, da se predvideni sporazum na splošno nanaša na vse letalske potnike, ne da bi bili ti v položaju, v katerem bi bil lahko zoper njih uveden kazenski pregon, in ne da bi se zahtevala povezava med njihovimi podatki iz PNR in grožnjo za javno varnost. Poleg tega splošnega neobstoja omejitev naj bi bila merila in pogoji, navedeni v tem sporazumu, nejasni in naj ne bi omogočali tega, da je obdelava podatkov iz PNR s strani kanadskih organov omejena na le najnujnejšo. Prav tako naj bi bilo treba poudariti, da navedeni sporazum dostopa kanadskih organov do teh podatkov ne pogojuje s predhodnim nadzorom, ki ga opravi bodisi sodišče bodisi neodvisen upravni subjekt in s katerim se želi doseči, da sta ta dostop in uporaba navedenih podatkov omejena na to, kar je nujno potrebno za uresničevanje zastavljenega cilja, opravi pa se na podlagi obrazloženega predloga, naslovljenega na to sodišče ali ta organ in vloženega v okviru postopkov preprečevanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj.

42

Tretjič, trajanje hranjenja podatkov iz PNR, ki je s členom 16 predvidenega sporazuma določeno na pet let, naj bi veljalo brez razlikovanja za vse letalske potnike. Poleg tega naj Svet, kar zadeva izbiro takega trajanja, ne bi podal nobene utemeljitve, ki bi temeljila na objektivnih merilih. Tudi če bi bilo trajanje treh let in pol, določeno v sporazumu iz leta 2006, dopustno, naj bi se postavljalo vprašanje, zakaj je bilo treba to trajanje podaljšati na pet let.

43

Četrtič in zadnjič, Parlament trdi, da predvideni sporazum ne zagotavlja, da so ukrepi, ki jih bodo morali kanadski organi sprejeti, zadostni in da bodo izpolnili bistvene zahteve iz člena 8 Listine in člena 16 PDEU.

44

Sodišču so pisna stališča v zvezi s tem predlogom za izdajo mnenja predložili bolgarska in estonska vlada, Irska, španska in francoska vlada, vlada Združenega kraljestva ter Svet in Komisija.

45

Poleg tega je Sodišče državam članicam in institucijam iz člena 196(3) Poslovnika Sodišča postavilo vprašanja, na katera so morale odgovoriti pisno, in v skladu s členom 24, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije prav tako pozvalo ENVP, naj nanje odgovori. Ta je svoje stališče predložil Sodišču.

46

Francoska vlada in Svet se sprašujeta o dopustnosti drugega vprašanja obravnavanega predloga za izdajo mnenja. Po eni strani naj namreč Parlament z zadnjenavedenim vprašanjem ne bi dvomil niti o pristojnosti Unije za sklenitev predvidenega sporazuma niti o razdelitvi pristojnosti med Unijo in državami članicami v zvezi s tem. Po drugi strani naj uporaba členov 82 in 87 PDEU, tudi če je napačna, ne bi nikakor vplivala na postopek, ki ga je treba uporabiti za sprejetje sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma, saj naj bi bilo treba tako pri uporabi člena 16 PDEU kot pri uporabi členov 82 in 87 PDEU odločati po rednem zakonodajnem postopku. V prvem in drugem primeru naj bi se tako uporabil člen 218(6)(a)(v) PDEU, zato naj bi se zahtevala odobritev Parlamenta.

47

Bolgarska in estonska vlada, Irska, francoska vlada, vlada Združenega kraljestva ter Svet in Komisija menijo, da je glavni cilj predvidenega sporazuma zagotoviti zaščito in varnost javnosti, kot izhaja med drugim iz uvodnih izjav od prve do tretje in pete v njegovi preambuli ter iz členov 1 in 3. Če bi bilo treba šteti, da je tudi varstvo osebnih podatkov cilj tega sporazuma, naj bi bil ta postranski v primerjavi z glavnim ciljem.

48

Svet in Komisija dodajata, da čeprav mora biti prenos podatkov iz PNR v tretje države v skladu z Listino, so določbe predvidenega sporazuma o varstvu teh podatkov vseeno le instrument, s katerim ta sporazum uresničuje cilj boja proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem. Tako naj to, da navedeni sporazum z znatnim številom določb predpisuje način in pogoje za prenos podatkov iz PNR ob upoštevanju temeljnih pravic ter pomeni „odločbo o ustreznosti“, ne bi omajalo tega, da glavni cilj tega sporazuma ostaja zaščita in varnost javnosti. Člen 16 PDEU naj bi pomenil ustrezno pravno podlago za akt le, če je glavni cilj tega akta varstvo osebnih podatkov. Nasprotno naj bi morali akti, katerih cilj je uresničevanje sektorskih politik, ki zahtevajo nekatere obdelave osebnih podatkov, temeljiti na pravni podlagi, ki ustreza zadevni politiki, in bi morali biti v skladu tako s členom 8 Listine kot z akti Unije, sprejetimi na podlagi člena 16 PDEU.

49

Kar zadeva morebitno kopičenje člena 16, člena 82(1), drugi pododstavek, točka (d), in člena 87(2)(a) PDEU kot materialnopravnih podlag za sklep Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma, francoska vlada podredno trdi, da bi bilo tako kopičenje mogoče, ker so te pravne podlage med seboj združljive, saj vse določajo redni zakonodajni postopek. Irska, Združeno kraljestvo in Kraljevina Danska na podlagi protokolov št. 21 in št. 22 ne sodelujejo pri sprejemanju aktov iz tretjega dela, naslov V, Pogodbe DEU, zato naj akt načeloma ne bi mogel temeljiti tako na določbah, zajetih s tem naslovom, kot na določbah, ki z njim niso zajete. Toda če bi se na podlagi člena 16 PDEU sprejemala pravila o obdelavi osebnih podatkov s strani držav članic pri izvajanju dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe poglavij 4 ali 5 tretjega dela, naslov V, Pogodbe DEU, Irska, Združeno kraljestvo in Kraljevina Danska ne bi sodelovali pri njihovem sprejemanju, saj teh držav taka pravila v skladu s členom 6a Protokola št. 21 in členom 2a Protokola št. 22 ne bi zavezovala.

50

Vendar po mnenju Sveta kopičenje člena 16 PDEU na eni strani ter členov 82 in 87 PDEU na drugi ni pravno dopustno ob upoštevanju posebnih pravil, ki urejajo način glasovanja v Svetu, ki izhaja iz protokolov št. 21 in št. 22 glede sodelovanja Irske, Združenega kraljestva in Kraljevine Danske.

51

Vse države članice, ki so predložile stališča Sodišču, ter Svet in Komisija v bistvu menijo, da je predvideni sporazum v skladu z določbami Pogodbe DEU in Listine.

52

Kar zadeva obstoj poseganja v temeljne pravice iz členov 7 in 8 Listine, se estonska in francoska vlada pridružujeta stališču Parlamenta, v skladu s katerim predvideni sporazum vsebuje tako poseganje, saj v svojem členu 4(1) Uniji nalaga, naj ne preprečuje prenosov podatkov iz PNR kanadskemu pristojnemu organu, in v svojem členu 3 določa, da navedeni organ obdeluje te podatke. Vendar francoska vlada meni, da takega poseganja ni treba opredeliti kot posebno resno, saj je njegov obseg manjši od tistega, ki je izhajal iz Direktive 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES (UL 2006, L 105, str. 54) in ki se je obravnaval v zadevah, v katerih je bila izdana sodba z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi (C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238). Poleg tega naj podatki iz PNR ne bi omogočali izpeljevanja zelo natančnih ugotovitev o zasebnem življenju letalskih potnikov.

53

Vse države članice, ki so predložile stališča, ter Svet in Komisija menijo, da predvideni sporazum uresničuje cilj v splošnem interesu, in sicer boj proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem.

54

Glede zahtev, ki izhajajo iz načela sorazmernosti, Svet in Komisija soglašata s Parlamentom in med drugim s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča iz sodbe z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi (C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238, točka 54), in na člen 6(1)(c) Direktive 95/46 navajata, da mora predvideni sporazum določati jasna in natančna pravila, ki urejajo obseg in uporabo zadevnega poseganja ter zadostna jamstva, ki omogočajo učinkovito varstvo osebnih podatkov pred tveganji zlorabe ter pred vsakršnim nezakonitim dostopom do teh podatkov in vsakršno njihovo nezakonito uporabo.

55

Kar zadeva zlasti nujnost prenosa podatkov iz PNR v Kanado, Komisija ob podpori Sveta priznava, da ne obstajajo natančni statistični podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, koliko ti podatki prispevajo k preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in pregonu kriminalitete in terorizma. Vendar naj bi nujnost uporabe podatkov iz PNR potrjevale informacije iz tretjih držav in držav članic, ki te podatke že uporabljajo za kazenski pregon. Zlasti naj bi bilo v obrazložitvi Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. februarja 2011 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (COM(2011) 32 final) glede tega navedeno, da je iz izkušenj, pridobljenih v nekaterih državah, razvidno, da je uporaba podatkov iz PNR občutno izboljšala boj proti prometu s prepovedanimi drogami, trgovini z ljudmi in terorizmu ter omogoča boljše razumevanje sestave in delovanja terorističnih in drugih kriminalnih mrež.

56

Poleg tega naj bi kanadski organi predložili informacije, ki dokazujejo, da so podatki iz PNR odločilno prispevali k identifikaciji potencialnih osumljencev terorističnih ali hudih mednarodnih kaznivih dejanj. Medtem ko naj bi letalsko povezavo med Unijo in Kanado v obdobju od aprila 2014 do marca 2015 uporabilo 28 milijonov letalskih potnikov, naj bi ti podatki tako omogočili, da je bilo ustavljenih 178 oseb, v 71 primerih so bile zasežene prepovedane droge in v dveh primerih gradivo z otroško pornografijo. Navedeni podatki naj bi omogočili tudi uvedbo ali nadaljevanje preiskav v zvezi s terorizmom v 169 primerih. Nazadnje naj bi bilo iz Sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) tretjim državam (COM(2010) 492 final, v nadaljevanju: Sporočilo COM(2010) 492) razvidno, da ima Unija „obveznost do sebe in tretjih držav, da z njimi sodeluje v boju proti [terorističnim grožnjam in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem]“.

57

Estonska vlada, Irska, španska in francoska vlada, vlada Združenega kraljestva ter Svet in Komisija v bistvu menijo, da je predvideni sporazum v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz načela sorazmernosti, in da se ta zadeva razlikuje od tistih iz sodbe z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi (C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238). Mehanizem iz tega sporazuma naj bi bil bolj podoben sistematičnemu nadzoru na zunanjih mejah in varnostnim pregledom na letališčih kot hrambi podatkov, kakršna se obravnava v Direktivi 2006/24. Poleg tega naj bi navedeni sporazum, katerega narava in učinki naj bi bili bolj omejeni kot narava in učinki te direktive, drugače od zadnjenavedene vseboval stroga pravila glede pogojev in omejitev dostopa do podatkov in njihove uporabe ter pravila o varnosti teh podatkov. Nazadnje naj bi isti sporazum določal nadzor neodvisnega organa nad spoštovanjem teh pravil, obveščanje zadevnih oseb o prenosu in obdelavi njihovih podatkov, pravico do dostopa in popravka ter pravna sredstva v upravnih in sodnih postopkih, da bi se zagotovili zaščitni ukrepi za pravice teh oseb.

58

Kar zadeva trditev Parlamenta, da s predvidenim sporazumom prenos podatkov iz PNR ni pogojen z obstojem grožnje za javno varnost, estonska in francoska vlada, vlada Združenega kraljestva ter Komisija v bistvu navajajo, da je uporaba takih podatkov namenjena identifikaciji oseb, ki pristojnim službam dotlej niso bile znane in pomenijo morebitno tveganje za varnost, saj je mogoče osebe, ki so s tega vidika znane, identificirati na podlagi predhodnih podatkov o letalskih potnikih. Če bi bil dovoljen le prenos podatkov iz PNR, ki se nanašajo na osebe, ki so že naznanjene kot grožnja za varnost, tako ne bi bilo mogoče doseči cilja preprečevanja.

59

Glede omejitev uporabe podatkov iz PNR Svet in Komisija navajata, da na podlagi tega, da člen 3(3) predvidenega sporazuma napotuje na kanadsko pravo, ni mogoče sklepati, da ta sporazum ni dovolj jasen. Ti instituciji glede tega opozarjata, da je v mednarodni sporazum težko vključiti le pojme, določene s pravom Unije. Glede člena 3(5)(b) tega sporazuma navedeni instituciji trdita, da ta določba odraža obveznost, naloženo s kanadsko ustavo vsem kanadskim javnim organom, da spoštujejo odločbo, ki jo je izdal sodni organ in je zavezujoča. Poleg tega naj bi se s to določbo predpostavljalo, da dostop do podatkov iz PNR preveri sodni organ glede na merili nujnosti in sorazmernosti ter da je v sodni odločbi obrazložen. Nazadnje naj kanadski organi v praksi nikoli ne bi izvajali te določbe od začetka veljavnosti sporazuma iz leta 2006.

60

Kar zadeva omejitve v zvezi z organi in osebami, ki imajo dostop do podatkov iz PNR, Svet in Komisija menita, da je neopredelitev kanadskega pristojnega organa v predvidenem sporazumu postopkovno vprašanje, ki nikakor ne vpliva na skladnost tega sporazuma z načelom sorazmernosti. Vsekakor naj bi Kanada junija 2014 Unijo obvestila, da je pristojni kanadski organ v smislu člena 2(d) navedenega sporazuma CBSA. Ker mora Kanada v skladu s členom 16(2) predvidenega sporazuma omejiti dostop do podatkov iz PNR na „omejeno število uradnikov, ki jih je sama posebej pooblastila“, naj bi to pomenilo, da so samo uslužbenci CBSA pooblaščeni za sprejem in obdelavo teh podatkov. Dodatni zaščitni ukrepi naj bi bili nazadnje določeni v členu 9(2)(a) in (b) ter členu 9(4) in (5) tega sporazuma.

61

V zvezi s tem, da predvideni sporazum dostopa do podatkov iz PNR ne pogojuje s predhodnim nadzorom, ki ga opravi neodvisen sodni ali upravni organ, Irska meni, da tak nadzor ni nujen glede na zaščitne ukrepe, ki so že določeni v členih od 11 do 14, 16, 18 in 20 tega sporazuma. Estonska vlada in vlada Združenega kraljestva menita, da ni mogoče vnaprej določiti meril, ki ustrezajo podatkom iz PNR, ki se morajo obdelati, tako da naj ne bi bilo mogoče sistematično zahtevati pridobitve predhodnega dovoljenja. Tako dovoljenje naj bi torej lahko bilo le splošno, tako da naj ne bi imelo dodane vrednosti.

62

Glede vprašanja sporočanja podatkov iz PNR drugim organom Komisija poudarja, da členi 1, 3, 18 in 19 predvidenega sporazuma strogo opredeljujejo, za katere namene je mogoče te podatke obdelovati, in pogoje za njihovo razkritje. Kot poudarja ta institucija, mora biti vsakršno razkritje podatkov iz PNR v skladu s členom 17 navedenega sporazuma zapisano in dokumentirano ter ga mora naknadno pregledati neodvisen organ.

63

Glede trajanja hrambe podatkov iz PNR estonska in francoska vlada, Irska ter vlada Združenega kraljestva trdijo, ta ne presega tistega, kar je nujno potrebno v skupnem kontekstu predvidenega sporazuma. Glede na zapletenost in težavnost preiskav, ki se nanašajo na teroristična in huda mednarodna kazniva dejanja, bi lahko preteklo nekaj časa med potovanjem potnika, povezanega s temi dejanji, in trenutkom, ko organi pregona potrebujejo dostop do podatkov iz PNR za odkrivanje, preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj. Kazenski postopki bi se lahko v nekaterih primerih končali več kot pet let po prenosu podatkov iz PNR. Poleg tega naj bi bilo treba upoštevati določbe člena 16 tega sporazuma, ki določajo stroga pravila o prikrivanju ali razkrivanju podatkov iz PNR z namenom boljšega varstva osebnih podatkov, in določbe člena 8(5) navedenega sporazuma, ki predpisujejo posebno ureditev za občutljive podatke.

64

Svet in Komisija dodajata, da je treba trajanje hrambe podatkov iz PNR v skladu s členom 6 Direktive 95/46 določiti glede na nujnost teh podatkov za uresničevanje ciljev njihovega zbiranja, tako da se sorazmernost trajanja neke hrambe ne bi mogla presojati abstraktno. Ti instituciji poudarjata, da so pogodbenice tega sporazuma menile, da je petletna hramba, določena s predvidenim sporazumom, nujno potrebna za uresničevanje njegovih ciljev. Dodajata, da naj bi obdobje treh let in pol, kakršno je bilo določeno v sporazumu iz leta 2006, po mnenju Kanade oviralo učinkovito uporabo podatkov iz PNR za odkrivanje primerov, ki pomenijo visoko tveganje terorizma ali organiziranega kriminala, glede na dejstvo, da preiskave zahtevajo čas. Poleg tega naj bi predvideni sporazum v členu 16(3) določal, da se podatki iz PNR prvič anonimizirajo 30 dni po njihovem prejemu in da se dodatno anonimizirajo po dveh letih.

65

V zvezi z nadzorom nad upoštevanjem pravil o varstvu osebnih podatkov s strani neodvisnega organa, ki se zahteva s členom 8(3) Listine in členom 16(2) PDEU, Svet in Komisija menita, da neopredelitev kanadskega pristojnega organa v predvidenem sporazumu ne povzroča dvoma o ustreznosti ukrepov, ki jih mora sprejeti Kanada. Ti instituciji dodajata, da je bila identiteta pristojnih organov iz členov 10 in 14 tega sporazuma sporočena Komisiji.

66

Glede spoštovanja sodne prakse Sodišča, ki izhaja med drugim iz sodbe z dne 9. marca 2010, Komisija/Nemčija (C‑518/07, EU:C:2010:125, točka 30), in v skladu s katero mora biti nadzorni organ neodvisen, da lahko svoje naloge opravlja brez zunanjega vpliva, Komisija opozarja, da je kanadski pooblaščenec za varstvo zasebnosti neodvisen organ tako na institucionalni kot na funkcionalni ravni. Komisija dodaja, da je bilo treba glede na to, da kanadska zakonodaja ne določa pravice do dostopa za tujce, ki ne prebivajo v Kanadi, v členih 10 in 14 predvidenega sporazuma določiti, da se uvede „organ, ustanovljen z upravnimi sredstvi“, da bi se zagotovilo, da lahko vse morebitne zadevne osebe izvršujejo svoje pravice, vključno s pravico do dostopa.

67

Najprej je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča določbe mednarodnega sporazuma, sklenjenega z Unijo, v skladu s členoma 217 in 218 PDEU od začetka njegove veljavnosti pomenijo sestavni del pravnega reda Unije (glej v tem smislu sodbi z dne 30. aprila 1974, Haegeman, 181/73, EU:C:1974:41, točka 5, in z dne 11. marca 2015, Oberto in O’Leary, C‑464/13 in C‑465/13, EU:C:2015:163, točka 29; mnenje 2/13 (Pristop Unije k EKČP) z dne 18. decembra 2014, EU:C:2014:2454, točka 180). Določbe takega sporazuma morajo biti torej popolnoma v skladu s Pogodbama in ustavnimi načeli, ki iz njiju izhajajo.

68

V skladu s členom 218(11) PDEU lahko država članica, Parlament, Svet ali Komisija pridobijo mnenje Sodišča o združljivosti sporazuma, katerega sklenitev je predvidena, s Pogodbama.

69

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je namen te določbe preprečiti zaplete, do katerih bi prišlo zaradi sodnega izpodbijanja združljivosti mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, s Pogodbama. Sodna odločba, s katero bi bilo po sklenitvi mednarodnega sporazuma, ki zavezuje Unijo, morebiti ugotovljeno, da je sporazum z vidika vsebine ali postopka sklenitve nezdružljiv z določbami Pogodb, bi namreč povzročila resne težave ne le znotraj Unije, ampak tudi v mednarodnih odnosih, in bi lahko škodovala vsem zainteresiranim strankam, tudi tretjim državam (mnenje 2/13 (Pristop Unije k EKČP) z dne 18. decembra 2014, EU:C:2014:2454, točki 145 in 146 ter navedena sodna praksa).

70

V okviru postopka iz člena 218(11) PDEU mora biti tako mogoče preučiti vsa vprašanja, ki bi lahko zbujala dvome o materialni ali formalni veljavnosti sporazuma glede na Pogodbi. Sodba o združljivosti sporazuma s Pogodbama je tako lahko v zvezi s tem odvisna ne samo od določb, ki se nanašajo na pristojnost, postopek ali institucionalno ureditev Unije, temveč tudi od materialnopravnih določb (glej v tem smislu v zvezi s členom 300(6) ES mnenje 1/08 (Sporazumi o spremembi list specifičnih zavez na podlagi GATS) z dne 30. novembra 2009, EU:C:2009:739, točka 108 in navedena sodna praksa). Tako gre za vprašanje v zvezi z združljivostjo mednarodnega sporazuma s členom 6(1), prvi pododstavek, PEU in posledično z jamstvi, določenimi z Listino, ki ima enako pravno vrednost kot Pogodbi.

71

Kar zadeva vprašanje ustrezne pravne podlage sklepa Sveta za sklenitev predvidenega sporazuma, je treba opozoriti, da je izbira ustrezne pravne podlage ustavnega pomena, saj mora Unija, ker ima le prenesene pristojnosti, akte, ki jih sprejema, povezati z določbami Pogodbe DEU, ki jo dejansko pooblaščajo za to (glej v tem smislu sodbo z dne 1. oktobra 2009, Komisija/Svet, C‑370/07, EU:C:2009:590, točka 47).

72

Izbira napačne pravne podlage lahko tako povzroči neveljavnost samega akta o sklenitvi in s tem razveljavi privolitev Unije, da jo sporazum, ki ga je podpisala, zavezuje.

73

Trditev francoske vlade in Sveta, da morebitna napačna izbira pravne podlage v obravnavanem primeru ne bi vplivala na pristojnost Unije za sklenitev predvidenega sporazuma, na razdelitev pristojnosti med Unijo in državami članicami v zvezi s tem ali na postopek sprejemanja, ki ga je treba uporabiti, ne more povzročiti nedopustnosti drugega vprašanja, postavljenega s tem predlogom za izdajo mnenja.

74

Kar zadeva funkcijo – navedeno v točki 69 tega mnenja – postopka iz člena 218(11) PDEU, ki je s predhodno predložitvijo Sodišču preprečiti morebitne zaplete na ravni Unije in na mednarodni ravni, ki bi izhajali iz razveljavitve akta o sklenitvi mednarodnega sporazuma, že sama nevarnost take razveljavitve zadostuje za dopustitev predložitve Sodišču. Poleg tega je vprašanje, kakšne dejanske posledice bi v posamičnem primeru imela napačna izbira pravne podlage ali podlag na veljavnost akta o sklenitvi mednarodnega sporazuma, kot je sklep Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma, neločljivo povezano z vsebinsko preučitvijo vprašanja o ustrezni pravni podlagi in ga torej ni mogoče presojati v okviru dopustnosti predloga za izdajo mnenja.

75

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je ta predlog za izdajo mnenja v celoti dopusten.

76

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča mora izbira pravne podlage za akt Unije, vključno z aktom, sprejetim za sklenitev mednarodnega sporazuma, temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preveriti, med katere spadata cilj in vsebina tega akta (sodbi z dne 6. maja 2014, Komisija/Parlament in Svet, C‑43/12, EU:C:2014:298, točka 29, in z dne 14. junija 2016, Parlament/Svet, C‑263/14, EU:C:2016:435, točka 43 in navedena sodna praksa).

77

Če se pri preizkusu akta Unije izkaže, da ima ta dva cilja ali dva dela, pri čemer je enega od teh ciljev ali delov mogoče opredeliti kot glavnega, drugega pa zgolj kot stranskega, mora akt temeljiti na eni sami pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma del. Če pa se izjemoma ugotovi, da ima akt hkrati več ciljev ali delov, ki so neločljivo povezani, ne da bi bil eden v primerjavi z drugim postranski, tako da se uporabljajo različne določbe Pogodb, mora tak ukrep temeljiti na različnih ustreznih pravnih podlagah (sodba z dne 14. junija 2016, Parlament/Svet, C‑263/14, EU:C:2016:435, točka 44 in navedena sodna praksa).

78

Vendar je uporaba dvojne pravne podlage izključena, če postopki, določeni za eno in drugo od teh podlag, niso združljivi (sodba z dne 6. novembra 2008, Parlament/Svet, C‑155/07, EU:C:2008:605, točka 37 in navedena sodna praksa).

79

Ob upoštevanju teh preudarkov je treba določiti ustrezno pravno podlago za sklep Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma.

80

Pogodbenici želita, kot izhaja iz tretjega odstavka preambule predvidenega sporazuma, s tem sporazumom okrepiti in spodbujati svoje sodelovanje. Glede tega člen 1 navedenega sporazuma, naslovljen „Namen sporazuma“, določa, da „pogodbenici določata pogoje za prenos in uporabo podatkov iz [PNR] za zagotovitev zaščite in varnosti javnosti ter predpisujeta načine, kako se ti podatki zavarujejo“.

81

Glede cilja zagotovitve zaščite in varnosti javnosti iz člena 1, prvi odstavek, preambule predvidenega sporazuma med drugim natančno določa, da si pogodbenici prizadevata za preprečevanje, zatiranje in odpravljanje terorizma, z njim povezanih kaznivih dejanj in drugih hudih mednarodnih kaznivih dejanj ter boj proti njim. S tega vidika je v drugem in četrtem odstavku te preambule poudarjen pomen po eni strani boja proti terorizmu, z njim povezanim kaznivim dejanjem in drugim hudim mednarodnim kaznivim dejanjem ter po drugi strani uporabe podatkov iz PNR in izmenjave informacij za ta boj. Na podlagi teh ugotovitev je v petem odstavku navedene preambule poudarjeno, da je treba določiti pravila za upravljanje prenosa podatkov iz PNR s strani letalskih prevoznikov Kanadi za zaščito javne varnosti in za namene kazenskega pregona. Nazadnje je v šestnajstem odstavku iste preambule poudarjen pomen izmenjave podatkov iz PNR ter relevantnih in primernih analitičnih informacij, ki vsebujejo podatke iz PNR, ki jih je Kanada pridobila, s pristojnimi policijskimi in pravosodnimi organi držav članic Unije, Europolom in Eurojustom za krepitev mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja.

82

Tako je treba ugotoviti, da se s predvidenim sporazumom uresničuje cilj zagotavljanja javne varnosti s prenosom podatkov iz PNR v Kanado in njihovo uporabo v okviru boja proti terorističnim in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem, tudi z izmenjavo teh podatkov s pristojnimi organi držav članic Unije, Europolom in Eurojustom.

83

Glede drugega cilja, navedenega v členu 1 predvidenega sporazuma, to je predpisati načine za zagotavljanje varstva podatkov iz PNR, je treba poudariti, prvič, da je v drugem, šestem in sedmem odstavku preambule tega sporazuma poudarjena nujnost spoštovanja – v skladu z zavezami Unije na podlagi člena 6 PEU – temeljnih pravic, zlasti pravice do spoštovanja zasebnega življenja in pravice do varstva osebnih podatkov, ki sta zagotovljeni s členoma 7 oziroma 8 Listine, pri čemer pa je treba opozoriti, da imata pogodbenici skupne vrednote v zvezi z varstvom podatkov in zasebnega življenja.

84

Drugič, iz določb člena 5 predvidenega sporazuma izhaja, da šteje, da pravila, ki jih mora kanadski pristojni organ spoštovati pri obdelavi podatkov iz PNR, zagotavljajo ustrezno raven zaščite, ki se zahteva s pravom Unije na področju varstva osebnih podatkov, tako da se s tem sporazumom uresničuje tudi cilj zagotavljanja take ravni varstva navedenih podatkov.

85

Glede na te preudarke člen 1 predvidenega sporazuma izrecno določa dva cilja, ki se s tem sporazumom uresničujeta.

86

Glede vsebine predvidenega sporazuma je treba poudariti, da njegov prvi del, naslovljen „Splošne določbe“ (členi od 1 do 6), vsebuje člen 5, ki določa, da se ob upoštevanju tega sporazuma šteje, da kanadski pristojni organ zagotavlja ustrezno raven zaščite – v smislu prava Evropske unije o varstvu podatkov – za obdelavo in uporabo podatkov iz PNR, in da se za letalskega prevoznika, ki zagotavlja take podatke Kanadi na podlagi tega sporazuma, šteje, da izpolnjuje pravne zahteve Unije za prenos teh podatkov iz Unije v Kanado. Ta prvi del vsebuje tudi člen 4 predvidenega sporazuma, katerega odstavek 1 določa, da Unija zagotovi, da se letalskih prevoznikov ne ovira pri prenosu podatkov iz PNR kanadskemu pristojnemu organu, ki je v skladu s členom 2(d) tega sporazuma pristojen za prejemanje in obdelavo teh podatkov. Poleg tega člen 3 navedenega sporazuma, ki določa namene, ki upravičujejo obdelavo podatkov iz PNR s strani kanadskega pristojnega organa, v svojem odstavku 1 predpisuje, da je ta obdelava dovoljena le za namen preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona terorističnih ali hudih mednarodnih kaznivih dejanj, v svojih odstavkih 4 in 5 pa določa omejene izjeme od tega pravila. V skladu s členom 6 tega sporazuma se namreč podatki iz PNR ter upoštevne in ustrezne analitične informacije, ki vsebujejo take podatke, sporočijo ali dajo na voljo pristojnim pravosodnim ali policijskim organom držav članic, Europolu in Eurojustu v skladu s sporazumi in dogovori o kazenskem pregonu ali izmenjavi informacij.

87

V drugem delu, naslovljenem „Zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov PNR“ (členi od 7 do 21), predvideni sporazum določa pravila in načela, ki urejajo in omejujejo uporabo podatkov iz PNR v Kanadi s strani kanadskega pristojnega organa in njihovo razkritje drugim javnim organom te tretje države in javnim organom drugih tretjih držav. Predvideni sporazum tako v členu 7 vsebuje določbo o enaki obravnavi in v členu 8 pravilo, ki se nanaša posebej na občutljive podatke, z omejevalnimi pogoji za uporabo teh podatkov. Ta drugi del določa tudi pravili v členih 9 in 10 tega sporazuma, ki se nanašata na varnost in celovitost podatkov iz PNR oziroma na nadzor nad spoštovanjem zaščitnih ukrepov iz navedenega sporazuma. Členi od 11 do 14 tega sporazuma vsebujejo pravilo o preglednosti in določajo pravice oseb, na katere se podatki iz PNR nanašajo, kot so pravica do dostopa do podatkov, pravica do popravka in pravica do pravnega sredstva.

88

Prav tako v drugem delu predvideni sporazum v členu 15 zahteva, da Kanada ne sprejema odločitev, ki imajo znaten negativni vpliv izključno na podlagi samodejne obdelave podatkov iz PNR, in v členu 16 določa pravila, ki se med drugim nanašajo na trajanje hrambe teh podatkov ter na njihovo prikrivanje in razkrivanje. Ta drugi del poleg tega v členih 18 in 19 določa pravila o razkritju navedenih podatkov s strani kanadskega pristojnega organa in v členih 20 in 21 predpisuje pravila o metodi in pogostosti prenosov teh podatkov.

89

Iz različnih ugotovitev o vsebini predvidenega sporazuma izhaja, da se ta nanaša med drugim na uvedbo sistema, ki ga sestavlja več pravil, s katerimi naj bi se zaščitili osebni podatki in k spoštovanju katerih se Kanada zavezuje – kot je navedeno v petnajstem odstavku preambule tega sporazuma – ob obdelavi podatkov iz PNR.

90

Predvideni sporazum ima torej ob upoštevanju tako njegovih ciljev kot vsebine dva sestavna dela, eden se nanaša na nujnost zagotavljanja javne varnosti, drugi pa na varstvo podatkov iz PNR.

91

Kar zadeva vprašanje, kateri od teh dveh delov je prevladujoč, je treba poudariti, da je sicer mogoče prenos podatkov iz PNR s strani letalskih prevoznikov Kanadi in njihovo uporabo s strani kanadskega pristojnega organa kot taka upravičiti le s ciljem zagotavljanja javne varnosti v tej tretji državi in Uniji.

92

Vendar gre pri vsebini predvidenega sporazuma večinoma za določitev podrobnih pravil, ki zagotavljajo, da prenos podatkov iz PNR v Kanado zaradi njihove uporabe za namene zagotavljanja javne zaščite in varnosti poteka pod pogoji, ki so v skladu z varstvom osebnih podatkov.

93

Glede tega je treba poudariti, da lahko do prenosa osebnih podatkov, kot so podatki iz PNR, iz Unije v tretjo državo pride zakonito le, če v tej državi obstajajo pravila, ki zagotavljajo raven varstva temeljnih pravic in svoboščin, ki je v bistvenem enakovredna tisti, ki je zagotovljena v Uniji (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2015, Schrems, C‑362/14, EU:C:2015:650, točki 68 in 74).

94

Iz tega je razvidno, da sta sestavna dela predvidenega sporazuma neločljivo povezana. Oba je torej treba obravnavati kot bistvena.

95

Glede na zgoraj navedeno je sklep o sklenitvi predvidenega sporazuma povezan, prvič, neposredno s ciljem iz člena 16(2) PDEU.

96

Ta določba namreč, brez poseganja v člen 39 PEU, pomeni ustrezno pravno podlago, kadar je varstvo osebnih podatkov eden od bistvenih ciljev ali sestavnih delov pravil, ki jih je sprejel zakonodajalec Unije, vključno s tistimi s področja sprejemanja ukrepov, ki spadajo pod določbe Pogodbe DEU v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, kot potrjujejo člen 6a Protokola št. 21 in člen 2a Protokola št. 22 in izjava, navedena v točki 32 tega mnenja.

97

Iz tega izhaja, da mora sklep Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma temeljiti na členu 16 PDEU.

98

Drugič, ta sklep mora temeljiti tudi na členu 87(2)(a) PDEU. Ta določba namreč predpisuje, da lahko za namene člena 87(1) PDEU, v skladu s katerim Unija „vzpostavi policijsko sodelovanje, ki vključuje vse pristojne organe držav članic“, Parlament in Svet določita ukrepe glede „zbiranja, hrambe, obdelave, analize in izmenjave ustreznih informacij“.

99

Glede tega pa je treba opozoriti, prvič, da lahko ustrezne informacije v smislu člena 87(2)(a) PDEU na področjih preprečevanja ali odkrivanja kaznivih dejanj in preiskav vključujejo osebne podatke, in drugič, da izraza „obdelava“ in „izmenjava“ takih podatkov zajemata tako njihov prenos za to področje pristojnim organom držav članic kot njihovo uporabo s strani teh organov. V teh okoliščinah ukrepi, ki se nanašajo na prenos osebnih podatkov organom, pristojnim za preprečevanje ali odkrivanje kaznivih dejanj in preiskav, in na obdelavo teh podatkov s strani teh organov, spadajo k policijskemu sodelovanju iz člena 87(2)(a) PDEU in lahko temeljijo na tej določbi.

100

V obravnavanem primeru predvideni sporazum določa med drugim pravila, ki urejajo tako prenos podatkov iz PNR kanadskemu pristojnemu organu kot uporabo teh podatkov s strani tega organa. Navedeni organ je v skladu s členom 2(d) tega sporazuma v povezavi z njegovim členom 3(1) pristojen za obdelavo podatkov PNR za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona terorističnih ali hudih mednarodnih kaznivih dejanj. Poleg tega člen 6 navedenega sporazuma določa, da Kanada po eni strani takoj, ko je to mogoče, izmenja pomembne in ustrezne analitične informacije, ki vsebujejo podatke iz PNR, z Europolom in Eurojustom ter pravosodnimi ali policijskimi organi države članice. Po drugi strani ta člen določa, da Kanada v posebnih primerih za preprečitev, odkrivanje, preiskovanje ali pregon terorističnega ali hudega mednarodnega kaznivega dejanja v Uniji na zahtevo teh agencij in organov izmenja podatke iz PNR ali analitične informacije, ki vsebujejo te podatke. Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 105 in 106 sklepnih predlogov, se navedeni sporazum tako nanaša na obdelavo in izmenjavo ustreznih informacij v smislu člena 87(2)(a) PDEU in je povezan tudi – kot izhaja med drugim iz točke 80 tega mnenja – s ciljem iz člena 87(1) PDEU.

101

V teh okoliščinah dejstvo, da podatke iz PNR najprej zbirajo letalski prevozniki za komercialne namene, in ne organ, pristojen za preprečevanje ali odkrivanje kaznivih dejanj in preiskave v zvezi z njimi, v nasprotju s trditvami Parlamenta ne more preprečiti tega, da je člen 87(2)(a) PDEU tudi ustrezna pravna podlaga za sklep Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma.

102

Ta sklep pa ne more temeljiti na členu 82(1), drugi pododstavek, točka (d), PDEU, ki določa možnost, da Parlament in Svet sprejmeta ukrepe za „lažje sodelovanje med sodnimi ali drugimi enakovrednimi organi držav članic pri kazenskih postopkih in izvrševanju odločb“.

103

Kot namreč poudarja generalni pravobranilec v točki 108 sklepnih predlogov, ni nobena določba predvidenega sporazuma namenjena olajšanju takega sodelovanja. Kar zadeva pristojni kanadski organ, ta ni niti sodni niti drug enakovreden organ.

104

V teh okoliščinah bi moral glede na sodno prakso, navedeno v točki 77 tega mnenja, sklep Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma temeljiti tako na členu 16(2) kot na členu 87(2)(a) PDEU, razen če je taka kombinacija pravnih podlag izključena v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 78 tega mnenja.

105

Uvodoma je treba opozoriti, da v okviru postopka sklenitve mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU materialnopravne podlage sklepa o sklenitvi tega sporazuma določajo, katera vrsta postopka se uporabi na podlagi člena 218(6) PDEU (sodba z dne 24. junija 2014, Parlament/Svet, C‑658/11, EU:C:2014:2025, točka 58).

106

Materialnopravni podlagi, ki se uporabita v obravnavanem primeru, in sicer člen 16(2) in člen 87(2)(a) PDEU, določata uporabo rednega zakonodajnega postopka, ki vključuje glasovanje s kvalificirano večino v Svetu in polno udeležbo Parlamenta. Tako skupna uporaba prve in druge od teh določb načeloma nima za posledico različnih postopkov za sprejetje.

107

Vendar Svet v bistvu trdi, da se zaradi določb v protokolih št. 21 in št. 22 pravila o glasovanju v Svetu razlikujejo glede na to, ali sklep o sklenitvi mednarodnega sporazuma temelji na členu 16(2) ali na členu 87(2)(a) PDEU.

108

Glede tega je treba opozoriti, da je Sodišče sicer že razsodilo, da protokola št. 21 in št. 22 nikakor ne moreta vplivati na rešitev vprašanja, katera pravna podlaga je primerna za sprejetje zadevnega sklepa (glej v tem smislu sodbo z dne 22. oktobra 2013, Komisija/Svet, C‑137/12, EU:C:2013:675, točka 73).

109

Ker pa lahko različna pravila o glasovanju v Svetu povzročijo nezdružljivost zadevnih pravnih podlag (glej v tem smislu sodbi z dne 10. januarja 2006, Komisija/Parlament in Svet, C‑178/03, EU:C:2006:4, točka 58, in z dne 19. julija 2012, Parlament/Svet, C‑130/10, EU:C:2012:472, točki 47 in 48), je treba preveriti, ali navedena protokola vplivata na pravila o glasovanju v Svetu, če se za podlago sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma skupaj uporabita člen 16(2) in člen 87(2)(a) PDEU.

110

Kar zadeva Protokol št. 21, je iz uvodne izjave 5 osnutka sklepa Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma razvidno, da sta Irska in Združeno kraljestvo podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju tega sklepa. Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 128 sklepnih predlogov, določbe tega protokola tako ne bi vplivale na pravila o glasovanju v Svetu, če bi se za podlago navedenega sklepa skupaj uporabila člen 16(2) in člen 87(2)(a) PDEU.

111

Kar zadeva Protokol št. 22, je ta, kot izhaja iz odstavkov od tretjega do petega njegove preambule in kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 132 sklepnih predlogov, namenjen vzpostavitvi pravnega okvira, ki bo državam članicam omogočil nadaljnji razvoj njihovega sodelovanja v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice s tem, da brez sodelovanja Kraljevine Danske sprejemajo ukrepe, ki ne zavezujejo te države članice, vendar ji omogočajo, da sodeluje pri sprejemanju ukrepov na tem področju in da jo ti ukrepi zavezujejo pod pogoji, določenimi v členu 8 navedenega protokola.

112

Zato člen 1, prvi odstavek, Protokola št. 22 določa, da Kraljevina Danska ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe DEU. Poleg tega člen 2 navedenega protokola določa, da Kraljevine Danske taki ukrepi ne zavezujejo. Ta člen 2 se v skladu s členom 2a navedenega protokola „uporablja tudi glede pravil, ki so določena na podlagi člena 16 [PDEU] v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v državah članicah pri opravljanju dejavnosti s področja uporabe poglavij 4 ali 5 naslova V tretjega dela navedene pogodbe“, torej tistih, ki spadajo k policijskemu in pravosodnemu sodelovanju v kazenskih zadevah.

113

Ker mora sklep o sklenitvi predvidenega sporazuma temeljiti tako na členu 16 kot na členu 87 PDEU in torej spada pod poglavje 5 naslova V tretjega dela Pogodbe DEU v delu, v katerem mora temeljiti na navedenem členu 87 PDEU, v obravnavanem primeru Kraljevine Danske na podlagi členov 2 in 2a Protokola št. 22 ne bodo zavezovale niti določbe tega sklepa niti predvideni sporazum. Poleg tega Kraljevina Danska v skladu s členom 1 tega protokola ne bo sodelovala pri sprejetju tega sklepa.

114

V nasprotju s tem, kar se zdi, da sugerira Svet, te ugotovitve ne omaja okoliščina, da člen 2a Protokola št. 22 zgolj napotuje na člen 2 navedenega protokola, ne da bi izrecno izključeval sodelovanje Kraljevine Danske pri sprejemanju pravil, ki temeljijo na členu 16 PDEU in na katere se ta nanaša.

115

Glede tega iz sistematične razlage tega protokola izhaja, da njegovega člena 2 ni mogoče razlagati in uporabljati neodvisno od člena 1 navedenega protokola. Pravilo iz navedenega člena 2, v skladu s katerim Kraljevine Danske ne zavezujejo ukrepi, določbe ali sklepi, na katere se ta nanaša, je namreč neločljivo povezano s tistim iz navedenega člena 1, v skladu s katerim ta država članica ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov iz naslova V tretjega dela Pogodbe DEU, tako da eno od teh dveh pravil ni mogoče razumeti brez drugega. V teh okoliščinah je treba sklicevanje iz člena 2a na člen 2 Protokola št. 22 nujno razlagati tako, da se nanaša tudi na njegov člen 1.

116

Kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 132 sklepnih predlogov, bi bilo tudi v nasprotju s ciljem Protokola št. 22, navedenim v točki 111 tega mnenja, Kraljevini Danski dovoliti sodelovanje pri sprejemanju akta Unije, ki bi imel za pravno podlago tako člen 16 PDEU kot eno od določb Pogodbe DEU v zvezi s policijskim in pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, ne da bi jo ta akt zavezoval.

117

Protokol št. 22 torej v obravnavanem primeru ne more imeti za posledico različnih pravil o glasovanju v Svetu, če se skupaj uporabita člen 16(2) in člen 87(2)(a) PDEU.

118

V teh okoliščinah je treba na drugo vprašanje tega predloga za izdajo mnenja odgovoriti, da mora sklep Sveta o sklenitvi predvidenega sporazuma temeljiti hkrati na členu 16(2) in na členu 87(2)(a) PDEU.

119

Glede na to, da vprašanje o združljivosti predvidenega sporazuma z določbami Pogodbe DEU in Listine napotuje na člen 16 PDEU ter na člena 7 in 8 Listine, in ob upoštevanju preudarkov, ki jih je podal Parlament v predlogu za izdajo mnenja, je treba šteti, da ta institucija prosi Sodišče za mnenje o združljivosti predvidenega sporazuma, natančneje, s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov.

120

V delu, v katerem se bodo presoje v nadaljevanju nanašale na združljivost predvidenega sporazuma s pravico do varstva osebnih podatkov, določeno tako v členu 16(1) PDEU kot v členu 8 Listine, se bo Sodišče sklicevalo le na drugo določbo. Čeprav je namreč v obeh določbah navedeno, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, zgolj člen 8 Listine v svojem odstavku 2 natančneje določa pogoje, pod katerimi je mogoče take podatke obdelovati.

121

V skladu z naštevanjem iz Priloge k predvidenemu sporazumu podatki iz PNR, na katere se sporazum nanaša, obsegajo med drugim ime ali imena letalskih potnikov, informacije, potrebne za rezervacijo, kot so predvideni datumi potovanja in načrt potovanja, informacije o vozovnicah, skupine oseb, registriranih pod isto številko rezervacije, kontaktne informacije potnika ali potnikov, informacije o plačilnem sredstvu ali zaračunavanju, informacije o prtljagi in splošne opombe glede potnikov.

122

Ker podatki iz PNR tako vsebujejo informacije o določenih fizičnih osebah, in sicer letalskih potnikih, ki uporabljajo letalske povezave med Unijo in Kanado, njihove različne mogoče obdelave v skladu s predvidenim sporazumom, in sicer njihov prenos iz Unije v Kanado, dostop do njih zaradi njihove uporabe ali njihova hramba, posegajo v temeljno pravico do varstva zasebnega življenja, zagotovljeno s členom 7 Listine. Ta pravica se namreč nanaša na vse informacije v zvezi z določeno ali določljivo fizično osebo (glej v tem smislu sodbe z dne 9. novembra 2010, Volker und Markus Schecke in Eifert, C‑92/09 in C‑93/09, EU:C:2010:662, točka 52; z dne 24. novembra 2011, Asociación Nacional de Establecimientos Financieros de Crédito, C‑468/10 in C‑469/10, EU:C:2011:777, točka 42, in z dne 17. oktobra 2013, Schwarz, C‑291/12, EU:C:2013:670, točka 26).

123

Poleg tega obdelave podatkov iz PNR, na katere se predvideni sporazum nanaša, spadajo tudi v člen 8 Listine, ker gre za obdelave osebnih podatkov v smislu tega člena in morajo zato nujno izpolnjevati zahteve v zvezi z varstvom podatkov iz navedenega člena (glej v tem smislu sodbe z dne 9. novembra 2010, Volker und Markus Schecke in Eifert, C‑92/09 in C‑93/09, EU:C:2010:662, točka 49; z dne 5. maja 2011, Deutsche Telekom, C‑543/09, EU:C:2011:279, točka 52, in z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi, C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238, točka 29).

124

Kot je Sodišče že razsodilo, gre pri sporočanju osebnih podatkov tretji osebi, kot je javni organ, za poseganje v temeljno pravico iz člena 7 Listine, ne glede na nadaljnjo uporabo sporočenih informacij. Enako velja za hrambo osebnih podatkov in za dostop do navedenih podatkov z namenom, da bi jih uporabljali javni organi. Glede tega ni pomembno, ali so informacije o zasebnem življenju občutljive, niti to, ali so bile zadevne osebe zaradi tega poseganja morda oškodovane (glej v tem smislu sodbe z dne 20. maja 2003, Österreichischer Rundfunk in drugi, C‑465/00, C‑138/01 in C‑139/01, EU:C:2003:294, točki 74 in 75; z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi, C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238, točke od 33 do 35, in z dne 6. oktobra 2015, Schrems, C‑362/14, EU:C:2015:650, točka 87).

125

Tako prenos podatkov iz PNR iz Unije kanadskemu pristojnemu organu kot okvir pogojev, o katerem se je Unija dogovorila s Kanado, v zvezi s pogoji za hrambo teh podatkov, njihovo uporabo in za njihove morebitne nadaljnje prenose drugim kanadskim organom, Europolu, Eurojustu, pravosodnim ali policijskim organom držav članic ali celo organom drugih tretjih držav, kar omogočajo med drugim členi 3, 4, 6, 8, 12, 15, 16, 18 in 19 predvidenega sporazuma, torej pomenita poseganje v pravico, zagotovljeno s členom 7 Listine.

126

Ti ravnanji pomenita tudi poseganje v temeljno pravico do varstva osebnih podatkov, zagotovljeno s členom 8 Listine, saj gre pri njiju za obdelavo osebnih podatkov (glej v tem smislu sodbi z dne 17. oktobra 2013, Schwarz, C‑291/12, EU:C:2013:670, točka 25, in z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi, C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238, točka 36).

127

Glede tega je treba poudariti, prvič, da predvideni sporazum omogoča sistematičen in stalen prenos podatkov iz PNR o vseh letalskih potnikih, ki uporabljajo letalske povezave med Unijo in Kanado.

128

Drugič, tudi če se zdi, da nekateri podatki iz PNR, obravnavani ločeno, ne morejo razkriti pomembnih informacij o zasebnem življenju zadevnih oseb, lahko navedeni podatki, obravnavani skupaj, vseeno razkrijejo popoln načrt potovanja, potovalne navade, razmerja med dvema ali več osebami in informacije o finančnem položaju letalskih potnikov, njihove prehranske navade ali njihovo zdravstveno stanje ter bi lahko celo zagotovili občutljive informacije o teh potnikih, kot so opredeljene v členu 2(e) predvidenega sporazuma.

129

Značilnosti, ki so neločljivo povezane z ureditvijo prenosa in obdelave podatkov iz PNR, določeno s predvidenim sporazumom, potrjujejo resničnost poseganja, ki ga ta sporazum dovoljuje.

130

Navedene podatke je namreč treba v skladu s členom 21(1) predvidenega sporazuma prenesti pred predvidenim odhodom zadevnega letalskega potnika in, kot je razvidno med drugim iz stališč Sveta, Komisije in ENVP ter iz točke 2.1 Sporočila COM(2010) 492, se uporabljajo predvsem kot „obveščevalni podatki“.

131

S tem namenom se, kot izhaja iz točke 2.2 navedenega sporočila in kot so potrdili med drugim Parlament, Svet, Komisija in ENVP v svojih odgovorih na vprašanja Sodišča, preneseni podatki iz PNR na podlagi predvidenega sporazuma nato pred prihodom zrakoplova v Kanado sistematično analizirajo s samodejnimi sredstvi, ki temeljijo na predhodno določenih modelih in merilih. Navedene podatke je mogoče preverjati tudi samodejno s primerjanjem z drugimi podatkovnimi bazami. Take obdelave pa lahko zagotovijo dodatne informacije o zasebnem življenju letalskih potnikov.

132

Te analize lahko poleg tega povzročijo dodatne preglede na mejah za letalske potnike, za katere je bilo ugotovljeno, da lahko pomenijo tveganje za javno varnost, in na podlagi teh pregledov v nekaterih primerih sprejetje posamičnih odločb z zavezujočimi učinki zanje. Poleg tega se navedene analize opravijo, ne da bi obstajali razlogi, ki bi temeljili na posamičnih okoliščinah, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi lahko zadevne osebe pomenile tveganje za javno varnost. Nazadnje, ker je v skladu s členom 16(1) predvidenega sporazuma podatke iz PNR mogoče hraniti do pet let, ta sporazum omogoča, da se z informacijami o zasebnem življenju letalskih potnikov razpolaga posebej dolgo.

133

Člen 7 Listine zagotavlja, da ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij. Poleg tega člen 8(1) Listine izrecno določa, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

134

Ta pravica do varstva osebnih podatkov zahteva tudi, da se kontinuiteta visoke ravni varstva temeljnih pravic in svoboščin, določena s pravom Unije, zagotavlja v primeru prenosa osebnih podatkov iz Unije v tretje države. Tudi če so lahko sredstva za zagotovitev take ravni varstva drugačna od sredstev, uporabljenih znotraj Unije za zagotovitev spoštovanja zahtev iz prava Unije, se morajo ta sredstva v praksi izkazati kot učinkovita za zagotovitev varstva, ki je v bistvu enakovredno varstvu, zagotovljenemu znotraj Unije (glej po analogiji sodbo z dne 6. oktobra 2015, Schrems, C‑362/14, EU:C:2015:650, točke od 72 do 74).

135

V teh okoliščinah je treba poudariti tudi to, da je treba, kot je navedeno v četrtem odstavku preambule Listine, „glede na spremembe v družbi, socialni napredek ter znanstveni in tehnični razvoj okrepiti varstvo temeljnih pravic“.

136

Vendar pravice iz členov 7 in 8 Listine niso absolutne, temveč jih je treba upoštevati glede na njihovo funkcijo v družbi (glej v tem smislu sodbe z dne 12. junija 2003, Schmidberger, C‑112/00, EU:C:2003:333, točka 80; z dne 9. novembra 2010, Volker und Markus Schecke in Eifert, C‑92/09 in C‑93/09, EU:C:2010:662, točka 48, in z dne 17. oktobra 2013, Schwarz, C‑291/12, EU:C:2013:670, točka 33).

137

Glede tega je treba poudariti tudi, da morajo biti v skladu s členom 8(2) Listine osebni podatki obdelovani med drugim „za določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom“.

138

V skladu s členom 52(1), prvi stavek, Listine mora biti tudi kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava Listina, predpisano z zakonom in mora spoštovati njihovo bistveno vsebino. Člen 52(1), drugi stavek, Listine pa določa, da so ob upoštevanju načela sorazmernosti omejitve teh pravic in svoboščin dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih oseb.

139

Dodati je treba, da zahteva, da mora biti kakršna koli omejitev uresničevanja temeljnih pravic predpisana z zakonom, pomeni, da mora pravna podlaga, ki omogoča poseganje v te pravice, sama opredeljevati obseg omejitve uresničevanja zadevne pravice (glej v tem smislu sodbo z dne 17. decembra 2015, WebMindLicenses, C‑419/14, EU:C:2015:832, točka 81).

140

Kar zadeva spoštovanje načela sorazmernosti, varstvo temeljne pravice do spoštovanja zasebnega življenja na ravni Unije v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča zahteva, da se odstopanja od varstva osebnih podatkov in njegove omejitve določijo v mejah nujno potrebnega (sodbe z dne 16. decembra 2008, Satakunnan Markkinapörssi in Satamedia, C‑73/07, EU:C:2008:727, točka 56; z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi, C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238, točki 51 in 52; z dne 6. oktobra 2015, Schrems, C‑362/14, EU:C:2015:650, točka 92, in z dne 21. decembra 2016, Tele2 Sverige ter Watson in drugi, C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970, točki 96 in 103).

141

Zadevna ureditev, ki vsebuje poseganje, mora za izpolnjevanje te zahteve določati jasna in natančna pravila, ki urejajo obseg in uporabo zadevnega ukrepa ter določajo minimalne zahteve, tako da imajo osebe, katerih podatki so bili preneseni, na voljo zadostna jamstva, ki omogočajo učinkovito varovanje njihovih osebnih podatkov pred tveganji zlorabe. Zlasti mora biti v njej navedeno, v kakšnih okoliščinah in pod katerimi pogoji je mogoče sprejeti ukrep, ki določa obdelavo takih podatkov, s čimer se tako zagotovi, da je poseganje omejeno na to, kar je nujno potrebno. Nujnost obstoja takih jamstev je toliko pomembnejša, če se osebni podatki obdelujejo samodejno. Ti preudarki vejajo še posebej, kadar gre za varstvo te posebne kategorije osebnih podatkov, ki so občutljivi (glej v tem smislu sodbi z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi, C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238, točki 54 in 55, in z dne 21. decembra 2016, Tele2 Sverige ter Watson in drugi, C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970, točki 109 in 117; glej v tem smislu sodbo ESČP, 4. december 2008, S. in Marper proti Združenemu kraljestvu, CE:ECHR:2008:1204JUD003056204, točka 103).

142

Kar zadeva vprašanje, ali prenos podatkov iz PNR v Kanado in njihova nadaljnja obdelava temeljita na „privolitvi“ letalskih potnikov ali na „drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom“ v smislu člena 8(2) Listine, je treba poudariti, da se s takimi obdelavami podatkov iz PNR uresničuje drugačen cilj od tistega, za katerega letalski prevozniki te podatke zbirajo.

143

Tako ni mogoče šteti, da temeljijo na privolitvi letalskih potnikov v to, da letalski prevozniki te podatke zbirajo za namene rezervacije, tako da je za te obdelave kot take potrebno bodisi pravo soglasje letalskih potnikov bodisi druga legitimna podlaga, določena z zakonom.

144

Ker nobena določba predvidenega sporazuma prenosa podatkov iz PNR v Kanado in njihovih naknadnih obdelav ne pogojuje s privolitvijo zadevnih letalskih potnikov, je treba preveriti, ali ta sporazum pomeni drugo legitimno podlago, določeno z zakonom, v smislu člena 8(2) Listine.

145

Glede tega je treba poudariti, da nikakor ni mogoče sprejeti trditve Parlamenta, v skladu s katero predvideni sporazum ne spada v pojem „zakon“ v smislu člena 8(2) Listine in posledično njenega člena 52(1), ker naj ne bi pomenil „zakonodajni akt“.

146

Po eni strani namreč člen 218(6) PDEU na zunanji ravni odraža porazdelitev pristojnosti med institucijami, ki se uporablja na notranji ravni, in določa simetrijo med postopkom za sprejemanje ukrepov Unije na notranji ravni in postopkom za sprejemanje mednarodnih sporazumov, da bi se zagotovilo, da imata v zvezi z nekim področjem Parlament in Svet enaka pooblastila ob spoštovanju institucionalnega ravnovesja, določenega s Pogodbama (sodba z dne 24. junija 2014, Parlament/Svet, C‑658/11, EU:C:2014:2025, točka 56). Tako je za sklenitev mednarodnih sporazumov na področjih, za katera se na notranji ravni uporablja redni zakonodajni postopek iz člena 294 PDEU, v skladu s členom 218(6)(a)(v) PDEU potrebna odobritev Parlamenta, tako da je, kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 192 sklepnih predlogov, mogoče šteti, da je tak sporazum na zunanji ravni enakovreden temu, kar je zakonodajni akt na notranji ravni. Po drugi strani se v tem postopku ni nikoli trdilo, da predvideni sporazum morda ne izpolnjuje zahtev po dostopnosti in predvidljivosti, ki se zahtevata, da bi bilo mogoče šteti, da so poseganja, ki jih vsebuje, določena z zakonom v smislu člena 8(2) in člena 52(1) Listine.

147

Iz tega izhaja, da prenos podatkov iz PNR v Kanado temelji na „drugi podlagi, določeni z zakonom“ v smislu člena 8(2) Listine. Kar zadeva vprašanje legitimnosti te podlage v smislu zadnjenavedene določbe, se to vprašanje v obravnavanem primeru zamenjuje z vprašanjem, ali je cilj predvidenega sporazuma v splošnem interesu, ki bo obravnavano v točki 148 in naslednjih tega mnenja.

148

Kot je ugotovljeno v točki 82 tega mnenja, je predvideni sporazum med drugim namenjen zagotavljanju javne varnosti s prenosom podatkov iz PNR v Kanado in njihove uporabe v okviru boja proti terorističnim in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem.

149

Ta cilj je, kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, cilj Unije v splošnem interesu, ki lahko upravičuje poseganja, tudi resna, v temeljne pravice, določene v členih 7 in 8 Listine. Poleg tega zaščita javne varnosti prispeva k varstvu pravic in svoboščin drugih oseb. Glede tega člen 6 Listine določa, da vsakdo nima pravice le do svobode, ampak tudi do varnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 8. aprila 2014, Digital Rights Ireland in drugi, C‑293/12 in C‑594/12, EU:C:2014:238, točki 42 in 44, ter z dne 15. februarja 2016, N., C‑601/15 PPU, EU:C:2016:84, točka 53).

150

Glede bistvene vsebine temeljne pravice do spoštovanja zasebnega življenja iz člena 7 Listine je, tudi če lahko podatki iz PNR v nekaterih primerih razkrijejo zelo natančne informacije o zasebnem življenju osebe, narava teh informacij omejena na nekatere vidike tega zasebnega življenja, ki so povezani zlasti z letalskimi potovanji med Kanado in Unijo. Glede bistvene vsebine pravice do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine predvideni sporazum v členu 3 omejuje namene, za katere se podatki iz PNR lahko obdelujejo, v členu 9 pa določa pravila za zagotavljanje, med drugim, varnosti, zaupnosti in celovitosti teh podatkov ter za njihovo varstvo pred nezakonitima dostopom in obdelavo.

151

V teh okoliščinah je poseganja, ki jih vsebuje predvideni sporazum, mogoče upravičiti s ciljem Unije v splošnem interesu in niso takšna, da bi posegala v bistveno vsebino temeljnih pravic, določenih v členih 7 in 8 Listine.

152

Kar zadeva vprašanje, ali sta prenos podatkov iz PNR v Kanado in njihova nadaljnja obdelava v tej tretji državi primerna za zagotavljanje javne varnosti, iz točke 2.2 Sporočila COM(2010) 492 izhaja, da so z oceno tveganj, ki jih pomenijo letalski potniki, z analizo teh podatkov pred njihovim prihodom „v veliki meri olajšane in pospešene varnostne in mejne kontrole“. Prav tako je Komisija v pisnem stališču poudarila, da je v skladu z informacijami, ki jih je predložila CBSA, obdelava podatkov iz PNR poleg drugih rezultatov omogočila aretacijo 178 oseb med 28 milijoni potnikov, ki so uporabili letalsko povezavo med Unijo in Kanado v obdobju od aprila 2014 do marca 2015.

153

V teh okoliščinah je mogoče šteti, da sta prenos podatkov iz PNR v Kanado in njihova nadaljnja obdelava primerna za zagotovitev uresničitve cilja predvidenega sporazuma, in sicer zagotavljanja zaščite in varnosti javnosti.

154

Glede nujnosti poseganj, ki jih vsebuje predvideni sporazum, je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah od 140 do 141 tega mnenja, preveriti, ali so ta omejena na nujno potrebno in ali v tem okviru ta sporazum določa jasna in natančna pravila, ki urejajo obseg in uporabo ukrepov, določenih z njim.

155

Kar zadeva podatke, na katere se predvideni sporazum nanaša, bi moral torej ta sporazum jasno in natančno opredeliti podatke iz PNR, ki naj bi jih letalski prevozniki v skladu z navedenim sporazumom prenesli v Kanado.

156

Glede tega je treba, čeprav 19 rubrik podatkov iz PNR, ki so vsebovane v Prilogi k predvidenemu sporazumu, v skladu s stališčem Komisije ustreza Prilogi I smernic Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) v zvezi s podatki iz PNR, v skladu z navedbami generalnega pravobranilca v točki 217 sklepnih predlogov vseeno poudariti, da v rubriki 5, ki se nanaša na „dostopne informacije v zvezi s programi zvestobe in informacije o ugodnostih (tj. brezplačne vozovnice, potovanja v višjem potovalnem razredu itd.)“, in v rubriki 7, ki zajema „vse dostopne kontaktne informacije (vključno z izvorom informacij)“, niso dovolj jasno in natančno opredeljeni podatki iz PNR, ki jih je treba prenesti.

157

Kar zadeva rubriko 5, namreč uporaba izraza „itd.“ ne opredeljuje dovolj obsega podatkov, ki jih je treba prenesti. Poleg tega iz besedila te rubrike ni razvidno, ali se navedena rubrika nanaša na informacije, ki se nanašajo le na status letalskih potnikov v programih zvestobe, ali pa se nanaša na vse informacije v zvezi z letalskimi potovanji in transakcije, opravljene v okviru takih programov.

158

Poleg tega rubrika 7 z uporabo besedne zveze „vse dostopne kontaktne informacije“ prav tako ne opredeljuje dovolj obsega podatkov, ki jih je treba prenesti. Zlasti ne opredeljuje vrste kontaktnih informacij, na katere se nanaša, niti tega, ali te kontaktne informacije zajemajo tudi – kot je mogoče sklepati iz pisnega odgovora Komisije na vprašanja Sodišča – informacije o tretjih osebah, ki so opravile rezervacijo leta za letalskega potnika, tretjih osebah, prek katerih je mogoče navezati stik z letalskim potnikom, ali tretjih osebah, ki jih je treba obvestiti v nujnem primeru.

159

Kar zadeva rubriko 8, se ta nanaša na „vse dostopne informacije o plačilu/obračunavanju (ne vključujejo drugih informacij o transakciji, ki so povezane s kreditno kartico ali računom in ki niso v zvezi s potovalno transakcijo)“. Ta rubrika se sicer lahko zdi posebej široka, ker je v njej uporabljen izraz „vse dostopne informacije“. Toda kot je razvidno iz odgovora Komisije na vprašanja Sodišča, je treba šteti, da se ta rubrika nanaša le na informacije v zvezi z načini plačila in obračunavanjem letalske vozovnice ob izključitvi vsakršne druge informacije, ki se ne nanaša neposredno na let. Pri taki razlagi je mogoče šteti, da ta rubrika izpolnjuje zahtevi po jasnosti in natančnosti.

160

Kar zadeva rubriko 17, se ta nanaša na „splošne opombe, vključno z drugimi dodatnimi informacijami (OSI), posebnimi informacijami v zvezi s storitvami (SSI) in posebnimi zahtevami v zvezi s storitvami (SSR)“. V skladu s pojasnili, ki jih je podala med drugim Komisija, gre pri tej rubriki za t. i. rubriko „prosto besedilo“ (free text), ki je namenjena vključitvi „vseh dodatnih informacij“ poleg tistih, ki so naštete drugje v prilogi k predvidenemu sporazumu. Iz take rubrike tako ni razvidno nič o naravi in obsegu informacij, ki jih je treba prenesti, zdi se celo, da bi lahko zajemala informacije, ki niso nikakor povezane s ciljem prenosa podatkov iz PNR. Poleg tega, ker so informacije iz navedene rubrike podane le primeroma, kot je razvidno iz uporabe izraza „vključno“, ta rubrika ne določa nobene omejitve glede narave in obsega informacij, ki jih lahko zajema. V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da je rubrika 17 dovolj jasno in natančno omejena.

161

Kar zadeva nato rubriko 18, se ta nanaša na „morebitne predhodne podatke o potnikih (API), zbrane za namene rezervacij“. V skladu s pojasnili Sveta in Komisije te informacije ustrezajo informacijam iz člena 3(2) Direktive 2004/82, in sicer številki in vrsti uporabljene potne listine, državljanstvu, celotnemu imenu, datumu rojstva, mejnemu prehodu vstopa na ozemlje držav članic, oznaki prevoza, času odhoda in prihoda prevoza, skupnemu številu potnikov, ki se prevažajo in začetnemu mestu vkrcanja. Če se ta rubrika razlaga tako, da zajema le informacije, na katere se zadnjenavedena določba izrecno nanaša, je mogoče šteti, da izpolnjuje zahtevi po jasnosti in natančnosti.

162

Določbe člena 4(3) predvidenega sporazuma, ki določajo obveznost Kanade, da izbriše vse vanjo prenesene podatke iz PNR, če niso navedeni na seznamu v prilogi k temu sporazumu, ne omogočajo odprave nenatančnosti iz rubrik 5, 7 in 17 te priloge. Ker namreč ta seznam kot tak ne opredeljuje dovolj jasno in natančno podatkov iz PNR, ki jih je treba prenesti, te določbe ne morejo odpraviti negotovosti v zvezi s podatki iz PNR, ki so predmet prenosa.

163

V teh okoliščinah glede podatkov iz PNR, ki jih je treba prenesti v Kanado, rubrike 5, 7 in 17 priloge k predvidenemu sporazumu ne določajo dovolj jasno in natančno obsega poseganja v temeljne pravice, določene v členih 7 in 8 Listine.

164

Kar zadeva prenos občutljivih podatkov v smislu člena 2(e) predvidenega sporazuma, jih ta določba opredeljuje kot vse informacije, ki razkrivajo „rasno ali etnično poreklo, politična, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu“, ali informacije o „zdravju ali spolnem življenju“. Če se nobena od 19 rubrik v prilogi k temu sporazumu ne nanaša izrecno na take podatke, utegnejo ti, kot je med drugim potrdila Komisija v odgovoru na vprašanja Sodišča, vseeno spadati v rubriko 17. Poleg tega to, da člena 8 in 16 predvidenega sporazuma določata posebna pravila o uporabi in hrambi občutljivih podatkov, nujno pomeni, da sta pogodbenici tega sporazuma dopustili možnost, da se lahko taki podatki prenesejo v Kanado.

165

Glede tega je treba poudariti, da bi bil kakršen koli ukrep, ki bi temeljil na postulatu, da je lahko ena ali več značilnosti iz člena 2(e) predvidenega sporazuma – sama po sebi in ne glede na posamično ravnanje zadevnega potnika – upoštevna z vidika namena obdelav podatkov iz PNR, to je boja proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem, v nasprotju s pravicami, ki so zagotovljene s členoma 7 in 8 Listine v povezavi z njenim členom 21. Ob upoštevanju nevarnosti, da bi bila obdelava podatkov v nasprotju s členom 21 Listine, bi bila za prenos občutljivih podatkov v Kanado potrebna natančna in posebej trdna utemeljitev z razlogi, ki niso zaščita javne varnosti pred terorizmom in hudimi mednarodnimi kaznivimi dejanji. V obravnavanem primeru pa taka utemeljitev ni podana.

166

Navesti je treba tudi, da je zakonodajalec Unije v členu 6(4), členu 7(6) in členu 13(4) Direktive (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (UL 2016, L 119, str. 132) izključil obdelavo občutljivih podatkov.

167

Glede na presojo iz prejšnjih dveh točk je treba ugotoviti, da členi 7, 8 in 21 ter člen 52(1) Listine nasprotujejo tako prenosu občutljivih podatkov v Kanado kot okviru, o katerem se je Unija dogovorila s to tretjo državo, v zvezi s pogoji, pod katerimi lahko take podatke uporabljajo in hranijo organi te tretje države.

168

Kot je razvidno iz točk od 130 do 132 tega mnenja in kot je generalni pravobranilec navedel v točki 252 sklepnih predlogov, so v Kanado preneseni podatki iz PNR namenjeni predvsem analizi s samodejnimi sredstvi, ki temeljijo na predhodno določenih modelih in merilih ter na primerjavi z različnimi podatkovnimi bazami.

169

Tveganja, ki jih pomenijo letalski potniki za javno varnost, pa se ocenjujejo, kot je razvidno iz točk 130 in 131 tega mnenja, s samodejnimi analizami podatkov iz PNR pred prihodom teh letalskih potnikov v Kanado. Ker se te analize opravljajo na podlagi nepreverjenih osebnih podatkov in ker temeljijo na predhodno določenih modelih in merilih, nujno vključujejo določeno stopnjo napak, kot sta med drugim priznali francoska vlada in Komisija na obravnavi.

170

Kot je razvidno iz točke 30 Mnenja ENVP o osnutku predloga okvirnega sklepa Sveta o uporabi evidence podatkov o potnikih (PNR) za namene kazenskega pregona (UL 2008, C 110, str. 1), na katero se je ENVP skliceval v odgovoru na vprašanja Sodišča, ta stopnja napak ni zanemarljiva.

171

Glede posledic samodejne obdelave podatkov iz PNR člen 15 predvidenega sporazuma sicer določa, da Kanada ne sprejema „odločitev, ki imajo znaten negativni vpliv na potnika, izključno na podlagi samodejne obdelave podatkov iz PNR“. Prav tako se za tako vrsto obdelave uporabljata člen 3 tega sporazuma, ki opredeljuje namene kakršne koli obravnave teh podatkov s strani kanadskega pristojnega organa, in člen 7 navedenega sporazuma, ki vsebuje določbo o enaki obravnavi.

172

Vendar je obseg poseganja samodejnih analiz podatkov iz PNR v pravice, določene v členih 7 in 8 Listine, v bistvu odvisen od predhodno določenih modelov in meril ter od podatkovnih baz, na katerih temelji taka obdelava podatkov. Ob upoštevanju navedenega v točkah 169 in 170 tega mnenja morajo biti tako predhodno določeni modeli in merila po eni strani specifični in zanesljivi, da lahko, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 256 sklepnih predlogov, privedejo do rezultatov, ki kažejo na posameznike, glede katerih bi lahko obstajal utemeljen sum vpletenosti v teroristična ali huda mednarodna kazniva dejanja, in po drugi strani nediskriminatorni. Prav tako je treba pojasniti, da morajo biti podatkovne baze, s katerimi se podatki iz PNR primerjajo, zanesljive, aktualne in omejene na podatke, ki jih Kanada uporablja v povezavi z bojem proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem.

173

Ker samodejne analize podatkov iz PNR nujno vključujejo, kot je bilo ugotovljeno v točki 169 tega mnenja, neko stopnjo napake, mora biti tudi vsak pozitiven rezultat, pridobljen na podlagi samodejne obdelave navedenih podatkov, v skladu s členom 15 predvidenega sporazuma predmet posamičnega pregleda z nesamodejnimi sredstvi pred sprejetjem posamičnega ukrepa z negativnim vplivom na zadevne letalske potnike. Tak ukrep tako na podlagi navedenega člena 15 ne more odločilno temeljiti zgolj na rezultatu samodejne obdelave podatkov iz PNR.

174

Nazadnje bi morali biti zanesljivost in aktualnost teh predhodno določenih modelov in meril ter uporabljenih podatkovnih baz ob upoštevanju statističnih podatkov in rezultatov mednarodne preiskave predmet skupnega pregleda izvajanja predvidenega sporazuma, ki je določen v njegovem členu 26(2), da bi se v praksi zagotovilo, da predhodno določeni modeli in merila, njihova uporaba ter uporabljene podatkovne baze niso diskriminatorni in da so omejeni na nujno potrebno.

175

Člen 3(1) predvidenega sporazuma določa, da sme kanadski pristojni organ podatke iz PNR obdelovati le za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon terorističnih ali hudih mednarodnih kaznivih dejanj.

176

Kar zadeva besedno zvezo „teroristična kazniva dejanja“, člen 3(2) tega sporazuma jasno in natančno opredeljuje tako dejavnosti, ki jih ta besedna zveza zajema, kot osebe, skupine in organizacije, ki lahko štejejo za „teroristični subjekt“.

177

Prav tako, kar zadeva besedno zvezo „hudo mednarodno kaznivo dejanje“, člen 3(3), prvi pododstavek, predvidenega sporazuma jasno in natančno opredeljuje stopnjo resnosti zadevnih kaznivih dejanj s tem, da določa, da mora biti zanje zagrožena najvišja zaporna kazen vsaj štirih let ali strožja kazen. Poleg tega je treba glede vrste navedenih kaznivih dejanj šteti, da je ta določba dovolj natančna, saj napotuje na kazniva dejanja, opredeljena s kanadskim pravom. Nazadnje člen 3(3), drugi pododstavek, tega sporazuma jasno in natančno določa različne primere, v katerih šteje, da je kaznivo dejanje mednarodne narave.

178

V teh okoliščinah člen 3, od (1) do (3), predvidenega sporazuma vsebuje jasna in natančna pravila, ki so omejena na to, kar je nujno potrebno.

179

Člen 3(4) predvidenega sporazuma kanadskemu pristojnemu organu dovoljuje, da podatke iz PNR, če je to nujno za zaščito življenjskih interesov vsakega posameznika, obdela v izjemnih primerih, kot so smrtna nevarnost ali nevarnost hude telesne poškodbe ali večje tveganje za javno zdravje, zlasti kot se zahteva v mednarodno priznanih standardih. Člen 3(5)(a) in (b) tega sporazuma med drugim Kanadi dovoljuje, da obdeluje podatke PNR „v vsakem primeru posebej“, in sicer da se „zagotovi nadzor ali odgovornost javne uprave“ oziroma „zaradi izdanega sodnega poziva ali naloga ali zaradi odredbe sodišča“.

180

Ker člen 3(4) predvidenega sporazuma primere, v katerih lahko pristojni kanadski organ podatke iz PNR, zbrane na podlagi predvidenega sporazuma, uporabi za namene, ki niso povezani z nameni navedenega sporazuma, ki se nanašajo na boj proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem, omejuje na zaščito življenjskih interesov posameznikov, ta določba jasno in natančno opredeljuje primere, v katerih je taka uporaba dopustna. Poleg tega je treba ugotoviti, da ker je pristojnemu kanadskemu organu v skladu s to določbo to dovoljeno le izjemoma, ta določba vsebuje pravila, ki so omejena na tisto, kar je nujno potrebno.

181

Besedilo v zvezi s primeri, v katerih lahko Kanada v skladu s členom 3(5)(a) in (b) predvidenega sporazuma obdeluje podatke iz PNR, pa je preveč nejasno in splošno, da bi izpolnjevalo zahtevi po jasnosti in natančnosti. Pravila iz te določbe torej niso omejena na tisto, kar je nujno potrebno za doseganje cilja navedenega sporazuma.

182

V skladu s členom 2(d) predvidenega sporazuma je kanadski pristojni organ pristojen za prejemanje in obdelavo podatkov iz PNR na podlagi tega sporazuma. V skladu z njegovim členom 5 se šteje, da ta organ v smislu prava Unije zagotavlja ustrezno raven zaščite pri obdelavi in uporabi navedenih podatkov. Poleg tega se Kanada, kot izhaja iz petnajstega odstavka preambule navedenega sporazuma, zavezuje, da navedeni organ spoštuje zaščitne ukrepe iz tega sporazuma glede spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov.

183

Čeprav identiteta kanadskega pristojnega organa kot taka v predvidenem sporazumu ni določena, njegov člen 30(2)(a) Kanado zavezuje, da to identiteto sporoči Komisiji pred začetkom veljavnosti navedenega sporazuma. Tako je treba ugotoviti, da je ta sporazum dovolj jasen in natančen, kar zadeva identiteto kanadskega pristojnega organa.

184

Poudariti je treba sicer tudi to, da člen 18(1) navedenega sporazuma ne določa natančno „drugih vladnih organov v Kanadi“, ki jim sme kanadski pristojni organ pod pogoji iz te določbe razkriti podatke iz PNR. Vendar iz člena 18(1)(a), (c) in (e) predvidenega sporazuma jasno izhaja, da je mogoče podatke iz PNR razkriti le organom, „katerih naloge so neposredno povezane s področjem uporabe člena 3“, če je razkritje „potrebno za namene iz člena 3“ in če ti organi zagotovijo „varstvo, ki je enakovredno zaščitnim ukrepom iz tega sporazuma“.

185

Ker več določb predvidenega sporazuma, in sicer člen 3(5), člen 6(1) in (2), člen 8, od (3) do (5), člen 12(3), člen 16 in člen 17 tega sporazuma, označuje „Kanado“ kot organ, pristojen za obdelavo podatkov iz PNR, na katero se te določbe nanašajo, je treba ta sporazum razlagati tako, da označuje bodisi kanadski pristojni organ bodisi organe iz njegovega člena 18. Če se člen 3(5), člen 6(1) in (2), člen 8, od (3) do (5), člen 12(3), člen 16 in člen 17 predvidenega sporazuma razlagajo tako, je mogoče šteti, da izpolnjujejo zahtevi po jasnosti in natančnosti.

186

Predvideni sporazum zajema podatke iz PNR v zvezi z vsemi letalskimi potniki, ki uporabljajo letalske povezave med Unijo in Kanado. Prenos teh podatkov v Kanado poteka ne glede na kakršen koli objektiven element, na podlagi katerega bi bilo mogoče šteti, da lahko potniki pomenijo tveganje za javno varnost v Kanadi.

187

Glede tega je treba poudariti, da so podatki iz PNR, kot je bilo opozorjeno v točkah 152 in 169 tega mnenja, zlasti namenjeni samodejni obdelavi. Kot pa je navedlo več intervenientov, je ta obdelava namenjena ugotavljanju tveganja za javno varnost, ki bi ga utegnile pomeniti osebe, ki v tej fazi pristojnim službam niso znane in ki bi bile lahko zaradi tega tveganja podrobno pregledane. Glede tega samodejna obdelava teh podatkov pred prihodom potnikov v Kanado olajšuje in pospešuje varnostne preglede, zlasti na mejah. Poleg tega bi lahko izključitev nekaterih kategorij oseb ali nekaterih območij izvora ovirala uresničevanje cilja samodejne obdelave podatkov iz PNR, torej da se s preverjanjem teh podatkov identificirajo osebe, ki lahko pomenijo tveganje za javno varnost, med vsemi letalskimi potniki, in bi lahko omogočila izognitev temu preverjanju.

188

Prav tako morajo v skladu s členom 13 Čikaške konvencije, na katerega sta se v svojih odgovorih na vprašanja Sodišča sklicevala zlasti Svet in Komisija, vsi letalski potniki ob prihodu, na ozemlju države pogodbenice in ob odhodu z njega spoštovati zakone in predpise te države glede prihoda ali odhoda letalskih potnikov z njenega ozemlja. Vsi letalski potniki, ki želijo priti v Kanado ali oditi iz te države, morajo biti torej na podlagi tega člena pregledani na mejah in morajo izpolnjevati pogoje za prihod in odhod, določene z veljavnim kanadskim pravom. Poleg tega je, kot je razvidno iz točk 152 in 187 tega mnenja, identifikacija potnikov, ki bi lahko pomenili tveganje za javno varnost, s podatki iz PNR del pregledov na mejah. Ker so letalski potniki, ki želijo vstopiti v Kanado in v njej preživeti določen čas, pregledani, se zato zaradi same narave tega ukrepa preverjajo njihovi podatki iz PNR.

189

V teh okoliščinah ni razvidno, da bi predvideni sporazum v delu, v katerem omogoča prenos podatkov iz PNR o vseh letalskih potnikih v Kanado, presegal tisto, kar je nujno potrebno.

190

Za zagotovitev, da so hramba prenesenih podatkov iz PNR, dostop do teh podatkov s strani kanadskih organov, na katere se predvideni sporazum nanaša, in njihova uporaba navedenih podatkov omejeni na tisto, kar je nujno potrebno, bi moral predvideni sporazum v skladu s sodno prakso Sodišča, navedeno v točki 141 tega mnenja, določati jasna in natančna pravila o tem, v kakšnih okoliščinah in pod katerimi pogoji jih lahko ti organi hranijo, do njih dostopajo in jih uporabljajo.

191

Glede hrambe osebnih podatkov je treba navesti, da mora zadevna ureditev med drugim vedno ustrezati objektivnim merilom, ki vzpostavljajo povezavo med osebnimi podatki, ki se morajo hraniti, in ciljem, ki se uresničuje (glej v tem smislu sodbi z dne 6. oktobra 2015, Schrems, C‑362/14, EU:C:2015:650, točka 93, ter z dne 21. decembra 2016, Tele2 Sverige ter Watson in drugi, C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970, točka 110).

192

Glede uporabe zakonito hranjenih osebnih podatkov s strani organa je treba opozoriti, da je Sodišče razsodilo, da ureditev Unije ne more zgolj zahtevati, naj se z dostopom do navedenih podatkov uresničuje eden od ciljev te ureditve, temveč mora določati tudi materialne in postopkovne pogoje za to uporabo (glej po analogiji sodbo z dne 21. decembra 2016, Tele2 Sverige ter Watson in drugi, C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970, točki 117 in 118 ter navedena sodna praksa).

193

V obravnavanem primeru predvideni sporazum, kot je ugotovljeno v točki 171 tega mnenja, v členu 3 opredeljuje namene uporabe podatkov iz PNR s strani kanadskega pristojnega organa, v členu 7 predpisuje določbo o enaki uporabi in v členu 15 vsebuje določbo o odločitvah Kanade, ki temeljijo na samodejni obdelavi teh podatkov.

194

Člen 16(1) predvidenega sporazuma določa, da sme Kanada podatke iz PNR hraniti pet let po datumu njihovega prejetja, člen 16(3) tega sporazuma pa pojasnjuje, da mora biti del teh podatkov prikrit 30 dni ali dve leti po tem datumu. Ker te določbe ne vzpostavljajo nobenega razlikovanja med zadevnimi potniki, tako dovoljujejo hrambo podatkov iz PNR v zvezi z vsemi letalskimi potniki.

195

V skladu s členom 16(4) navedenega sporazuma se lahko prikriti podatki razkrijejo le, če je treba opraviti preiskave iz člena 3 tega sporazuma, to razkritje pa – odvisno od primera – bodisi opravi omejeno število posebej pooblaščenih uradnikov bodisi se izvede s predhodnim dovoljenjem vodje kanadskega pristojnega organa ali visokega uradnika s posebnim pooblastilom vodje.

196

Predvideni sporazum tako med celotnim obdobjem hrambe dovoljuje uporabo podatkov iz PNR v zvezi z vsemi potniki za namene iz njegovega člena 3.

197

Glede hrambe podatkov iz PNR in njihove uporabe do odhoda letalskih potnikov iz Kanade pa je treba navesti, da ti omogočajo zlasti lažje varnostne preglede in prav tako preglede na mejah. Njihovi hramba in uporaba za ta namen že zaradi njihove narave ne moreta biti omejeni na omejen krog letalskih potnikov niti ne moreta biti odvisni od predhodnega dovoljenja sodišča ali neodvisnega upravnega organa. Tako je treba v skladu s preudarki iz točk od 186 do 188 tega mnenja ugotoviti, da je, dokler so ti letalski potniki v Kanadi ali odhajajo iz te tretje države, podano nujno razmerje med temi podatki in ciljem, ki se s tem sporazumom uresničuje, tako da ta ne presega tistega, kar je nujno potrebno, zgolj zato, ker dovoljuje sistematični hrambo in uporabo podatkov iz PNR o vseh teh potnikih.

198

Prav tako je sistematična uporaba podatkov iz PNR za preverjanje zanesljivosti in aktualnosti predhodno določenih modelov in meril, na katerih temeljijo samodejne obdelave teh podatkov, kot je navedeno v točki 174 tega mnenja, ali za opredelitev novih modelov in meril za te obdelave neposredno povezana z izvajanjem pregledov iz prejšnje točke tega mnenja in je torej treba šteti, da ne presega meja tega, kar je nujno potrebno.

199

Navesti je treba tudi to, da lahko med bivanjem letalskih potnikov v Kanadi in ne glede na rezultat samodejne analize podatkov iz PNR, opravljene pred njihovim prihodom v to tretjo državo, nastanejo položaji, v katerih ima kanadski pristojni organ informacije, zbrane med tem bivanjem, da bi utegnila biti uporaba njihovih podatkov nujna za boj proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem.

200

Kar pa zadeva uporabo podatkov iz PNR v položajih iz prejšnje točke tega mnenja, je treba poudariti, da ker je bil letalskim potnikom po preverjanju njihovih podatkov iz PNR dovoljen prihod na ozemlje te tretje države, mora uporaba navedenih podatkov med njihovim bivanjem v Kanadi temeljiti na novih okoliščinah, ki upravičujejo to uporabo. Za navedeno uporabo so torej v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 141 in 192 tega mnenja, potrebna pravila, ki določajo materialne in postopkovne pogoje, ki urejajo to uporabo, da so zlasti navedeni podatki zaščiteni pred nevarnostmi zlorabe. Taka pravila se morajo opirati na objektivna merila za opredelitev okoliščin in pogojev, pod katerimi je kanadskim organom, na katere se predvideni sporazum nanaša, dovoljena njihova uporaba.

201

Glede tega je razvidno, da kadar obstajajo objektivni elementi, na podlagi katerih je mogoče šteti, da bi lahko podatki iz PNR enega ali več letalskih potnikov dejansko prispevali k uresničevanju cilja boja proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem, uporaba teh podatkov ne presega meja tistega, kar je nujno potrebno (glej po analogiji sodbo z dne 21. decembra 2016, Tele2 Sverige ter Watson in drugi, C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970, točka 119 in navedena sodna praksa).

202

Poleg tega je, da bi se v praksi zagotovilo popolno spoštovanje pogojev, določenih v prejšnjih dveh točkah, bistveno to, da za uporabo hranjenih podatkov iz PNR med bivanjem letalskih potnikov v Kanadi načeloma, razen v nujnih primerih, ki so ustrezno utemeljeni, sodišče ali neodvisen upravni organ opravi predhoden nadzor in da se odločba tega sodišča ali tega organa izda na podlagi obrazloženega predloga pristojnih organov, ki se vloži zlasti v postopku preprečevanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj (glej po analogiji sodbo z dne 21. decembra 2016, Tele2 Sverige ter Watson in drugi, C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970, točka 120 in navedena sodna praksa).

203

Ker predvideni sporazum ne izpolnjuje zahtev iz prejšnjih dveh točk, navedeni sporazum ne zagotavlja, da bodo kanadski organi, na katere se ta sporazum nanaša, podatke iz PNR o letalskih potnikih med njihovim bivanjem v Kanadi uporabljali v mejah tega, kar je nujno potrebno.

204

Letalski potniki, ki so odšli iz Kanade, so bili na splošno pregledani ob prihodu in odhodu iz te države. Prav tako so bili njihovi podatki iz PNR preverjeni pred njihovim prihodom v Kanado in v nekaterih primerih med njihovim bivanjem ter ob njihovem odhodu iz te tretje države. V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da ti potniki načeloma ne pomenijo tveganja v zvezi s terorizmom in hudimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, saj niti ti pregledi in preverjanja niti nobena druga okoliščina niso pokazali na obstoj objektivnih elementov v tem smislu. Vsekakor ni razvidno, da bi vsi letalski potniki, ki so potovali v Kanado, po svojem odhodu iz te države pomenili večje tveganje kot druge osebe, ki niso potovale v navedeno državo v zadnjih petih letih in za katere Kanada zato nima na voljo podatkov iz PNR.

205

Glede letalskih potnikov, za katere tako tveganje ni bilo ugotovljeno ob njihovem prihodu v Kanado in do njihovega odhoda iz te tretje države, ni razvidno, da bi po njihovem odhodu obstajala povezava, tudi če le posredna, med njihovimi podatki iz PNR in ciljem predvidenega sporazuma, ki bi upravičevala hrambo teh podatkov. Z navedbami, ki sta jih podala zlasti Svet in Komisija pred Sodiščem in ki se nanašajo na povprečno življenjsko dobo mednarodnih mrež hudih kriminalnih dejavnosti ter na trajanje in zahtevnost preiskav, povezanih s temi mrežami, ni mogoče upravičiti nadaljnje hrambe podatkov iz PNR za vse letalske potnike po njihovem odhodu iz Kanade z namenom morebitnega dostopa do navedenih podatkov, ne glede na kakršno koli povezavo z bojem proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem (glej po analogiji sodbo z dne 21. decembra 2016, Tele2 Sverige ter Watson in drugi, C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970, točka 119).

206

Nadaljnja hramba podatkov iz PNR o vseh letalskih potnikih po njihovem odhodu iz Kanade torej očitno ni omejena na tisto, kar je nujno potrebno.

207

Če pa se v nekaterih primerih ugotovijo objektivni elementi, na podlagi katerih je mogoče šteti, da bi lahko nekateri letalski potniki tudi po svojem odhodu iz Kanade pomenili tveganje z vidika boja proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem, je dopustno njihove podatke iz PNR hraniti tudi po njihovem bivanju v Kanadi (glej po analogiji sodbo z dne 21. decembra 2016, Tele2 Sverige ter Watson in drugi, C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970, točka 108).

208

Kar zadeva uporabo tako shranjenih podatkov iz PNR, bi morala ta v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 201 in 202 tega mnenja, temeljiti na objektivnih merilih za opredelitev okoliščin in pogojev, pod katerimi lahko imajo kanadski organi, na katere se predvideni sporazum nanaša, dostop do teh podatkov za namene njihove uporabe. Ta uporaba bi morala biti tudi, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, odvisna od predhodnega nadzora, ki ga opravi sodišče ali neodvisen upravni subjekt, katerega odločitev, s katero se uporaba dovoli, se sprejme na podlagi obrazloženega predloga teh organov, ki je vložen zlasti v okviru postopkov preprečevanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj.

209

Glede trajanja hrambe podatkov iz PNR o letalskih potnikih iz točke 207 tega mnenja je treba opozoriti, da je bilo splošno trajanje, določeno v členu 16(1) predvidenega sporazuma, podaljšano za eno leto in pol v primerjavi s trajanjem, določenim v sporazumu iz leta 2006. Glede tega pa je treba priznati, da ob upoštevanju med drugim preudarkov, ki sta jih podala zlasti Svet in Komisija in so navedeni v točki 205 tega mnenja, petletno trajanje iz člena 16(1) navedenega sporazuma očitno ne presega meja tistega, kar je nujno potrebno za namene boja proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem.

210

Nazadnje, ker po eni strani člen 9(2) predvidenega sporazuma, ki določa, da Kanada hrani podatke iz PNR „v varnem prostoru, ki je zavarovan z nadzorom dostopa“, pomeni, da je treba te podatke hraniti na ozemlju Kanade, in ker je treba po drugi strani člen 16(6) tega sporazuma, v skladu s katerim Kanada uniči podatke iz PNR ob koncu obdobja njihovega hranjenja, razlagati tako, da določa nepreklicno uničenje teh podatkov, je mogoče šteti, da ti določbi navedenega sporazuma izpolnjujeta zahtevi po jasnosti in natančnosti (glej po analogiji sodbo z dne 21. decembra 2016, Tele2 Sverige ter Watson in drugi, C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970, točka 122 in navedena sodna praksa).

211

Glede na navedeno v točkah od 204 do 206 in 208 tega mnenja ta sporazum ne zagotavlja, da sta hramba in uporaba podatkov iz PNR s strani kanadskih organov po odhodu letalskih potnikov iz Kanade omejeni na tisto, kar je nujno potrebno.

212

Člena 18 in 19 predvidenega sporazuma dovoljujeta, da kanadski pristojni organ podatke iz PNR razkrije drugim kanadskim javnim organom in javnim organom drugih tretjih držav. Če bi se s takim razkritjem tem organom dejansko dal dostop do teh podatkov in možnost njihove uporabe, bi moralo to razkritje izpolnjevati pogoje za uporabo navedenih podatkov, kot so navedeni v točkah od 200 do 202 in 208 tega mnenja.

213

Glede, natančneje, razkritja podatkov iz PNR javnim organom drugih tretjih držav je treba dodati še, da člen 19(1)(e) predvidenega sporazuma pristojnemu kanadskemu organu daje diskrecijsko pravico za presojo ravni varstva, zagotovljenega v teh državah.

214

Glede tega je treba poudariti, da lahko do prenosa osebnih podatkov iz Unije v tretjo državo pride le, če ta država zagotavlja raven varstva temeljnih pravic in svoboščin, ki je v bistvu enakovredna tisti, ki je zagotovljena v Uniji. Ta zahteva velja tudi, če se podatki iz PNR iz Kanade razkrijejo drugim tretjim državam, kot je določeno v členu 19 predvidenega sporazuma, da bi se preprečilo, da bi se raven varstva, določena s tem sporazumom, zaobšla s prenosi osebnih podatkov v druge tretje države, in da bi se zagotovila kontinuiteta ravni varstva, ki jo zagotavlja pravo Unije (glej po analogiji sodbo z dne 6. oktobra 2015, Schrems, C‑362/14, EU:C:2015:650, točki 72 in 73). V teh okoliščinah je za tako razkritje nujen obstoj bodisi sporazuma med Unijo in zadevno tretjo državo, ki je enakovreden navedenemu sporazumu, bodisi odločba Komisije na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46 o ugotovitvi, da navedena tretja država zagotavlja ustrezno raven varstva v smislu prava Unije, ki bi zajemala organe, ki se jim namerava razkriti podatke iz PNR.

215

Ker člena 18 in 19 predvidenega sporazuma ne izpolnjujeta zahtev iz točk od 212 do 214 tega mnenja, ta sporazum ne zagotavlja, da bo kanadski pristojni organ podatke iz PNR razkril drugim kanadskim javnim organom in javnim organom drugih tretjih držav v mejah tistega, kar je nujno potrebno.

216

Člen 12(3) predvidenega sporazuma Kanadi omogoča, da „vsako razkritje informacij pogojuje z utemeljenimi pravnimi zahtevami in omejitvami […], ob ustreznem upoštevanju legitimnih interesov zadevnega posameznika“. Vendar ta sporazum ne določa niti narave informacij, ki se lahko razkrijejo, niti naslovnikov tega razkritja in niti prihodnje uporabe teh informacij.

217

Poleg tega predvideni sporazum ne opredeljuje besedne zveze „utemeljene pravne zahteve in omejitve“ niti besedne zveze „legitimen interes zadevnega posameznika“ ter prav tako ne zahteva, da je razkritje podatkov iz PNR posamezniku povezano z bojem proti terorizmu in hudim mednarodnim kaznivim dejanjem, niti ne zahteva, da je to razkritje pogojeno z dovoljenjem sodnega ali neodvisnega upravnega organa. V teh okoliščinah ta določba prekoračuje meje tistega, kar je nujno potrebno.

218

Člen 8(2), drugi stavek, Listine zagotavlja, da imajo osebe, katerih osebni podatki so bili zbrani, pravico dostopa do teh podatkov in pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo.

219

Poleg tega je Sodišče glede člena 7 Listine že razsodilo, da temeljna pravica do spoštovanja zasebnega življenja, določena v tem členu, pomeni, da se lahko zadevna oseba prepriča, da se njeni osebni podatki obdelujejo natančno in zakonito. Da bi ta oseba lahko opravila potrebna preverjanja, mora imeti pravico do dostopa do obdelovanih podatkov, ki se nanjo nanašajo (glej v tem smislu sodbo z dne 7. maja 2009, Rijkeboer, C‑553/07, EU:C:2009:293, točka 49).

220

Za zagotovitev spoštovanja teh pravic morajo biti potniki obveščeni o prenosu njihovih podatkov iz PNR v Kanado in o uporabi teh podatkov od takrat, ko to razkritje ne more ogroziti preiskav, ki jih opravljajo javni organi, na katere se predvideni sporazum nanaša. Taka informacija je dejansko nujna, da se lahko letalskim potnikom omogoči uveljavljanje njihovih pravic, da zahtevajo dostop do podatkov iz PNR, ki se nanje nanašajo, in po potrebi njihov popravek ter da v skladu s členom 47, prvi odstavek, Listine vložijo učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem (glej po analogiji sodbo z dne 21. decembra 2016, Tele2 Sverige ter Watson in drugi, C‑203/15 in C‑698/15, EU:C:2016:970, točka 121 in navedena sodna praksa).

221

Čeprav člena 12 in 13 predvidenega sporazuma letalskim potnikom podeljujeta pravico do dostopa do njihovih podatkov iz PNR in pravico zahtevati njihov popravek, ti določbi ne zahtevata, da so ti potniki obveščeni o prenosu njihovih podatkov iz PNR v Kanado in o njihovi uporabi.

222

Glede tega ta sporazum v členu 11 zgolj določa pravilo o preglednosti, ki kanadski pristojni organ zavezuje, da mora na svojem spletnem mestu objaviti splošne informacije o prenosu podatkov iz PNR in o njihovi uporabi, ter ne določa nobene obveznosti o individualni obvestitvi letalskih potnikov.

223

To pravilo o preglednosti sicer zadostno omogoča obveščanje letalskih potnikov tako o prenosu njihovih podatkov iz PNR v Kanado kot o njihovi sistematični uporabi, opisani v točkah 197 in 198 tega mnenja, za namene varnostnih pregledov in pregledov na mejah. To splošno obveščanje letalskih potnikov iz člena 11 predvidenega sporazuma pa tem ne omogoča seznanitve s tem, ali je kanadski pristojni organ njihove podatke uporabil tudi zunaj teh pregledov. Tako se izkaže, da je v primerih iz točk 199 in 207 tega mnenja, v katerih so podani objektivni elementi, ki upravičujejo tako uporabo in zahtevajo predhodno dovoljenje sodnega ali neodvisnega upravnega organa, individualna obvestitev letalskih potnikov nujna. Enako velja, če se podatki iz PNR o letalskih potnikih razkrijejo drugim javnim organom ali posameznikom.

224

Vendar lahko v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 220 tega mnenja, do take obvestitve pride šele po tem, ko ta ne more ogroziti preiskav, ki jih opravljajo javni organi, na katere se navedeni sporazum nanaša.

225

Navedeni sporazum bi moral torej natančno določiti, da letalske potnike, katerih podatke iz PNR je kanadski pristojni organ v primerih iz točk 199 in 207 tega mnenja uporabil in hranil, ter tiste letalske potnike, katerih podatki so bili razkriti drugim javnim organom ali posameznikom, ta organ obvesti o taki uporabi in o takem razkritju pod pogoji iz prejšnje točke tega mnenja.

226

Glede pravice letalskih potnikov do pravnega sredstva člen 14(2) predvidenega sporazuma določa, da Kanada zagotovi, da ima vsak posameznik, ki meni, da so bile z odločitvijo ali ukrepom v zvezi z njegovimi podatki iz PNR kršene njegove pravice, na voljo učinkovito pravno sredstvo v sodnih postopkih v skladu s kanadsko zakonodajo ali katero koli drugo pravno sredstvo, ki lahko vključuje odškodnino.

227

Ker se ta določba nanaša na „vsakega posameznika, ki meni, da so bile […] kršene njegove pravice“, zajema vse letalske potnike, ne glede na njihovo državljanstvo, običajno ali stalno prebivališče ali njihovo prisotnost v Kanadi. Poleg tega jo je treba, kot je navedel Svet, razumeti tako, da imajo letalski potniki na voljo pravno sredstvo pred sodiščem, kot zahteva člen 47, prvi odstavek, Listine. Dejstvo, da člen 14(2) predvidenega sporazuma določa, da je lahko „učinkovito pravno sredstvo“ dopolnjeno z odškodninsko tožbo, v nasprotju s trditvami Parlamenta ne pomeni, da je letalskim potnikom tako učinkovito pravno sredstvo odvzeto, temveč v skladu z navedbami generalnega pravobranilca v točki 324 sklepnih predlogov prej krepi sodno varstvo zadevnih oseb.

228

V skladu s členom 8(3) Listine spoštovanje zahtev iz njenega člena 8(1) in (2) nadzira neodvisen organ.

229

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je cilj jamstva neodvisnosti takega nadzornega organa, katerega ustanovitev je določena tudi v členu 16(2) PDEU, zagotoviti učinkovit in zanesljiv nadzor spoštovanja pravil na področju varstva fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov, zato ga je treba tudi razlagati glede na ta cilj. Ustanovitev neodvisnega nadzornega organa je torej bistveni element spoštovanja varstva oseb pri obdelavi osebnih podatkov (sodbe z dne 9. marca 2010, Komisija/Nemčija, C‑518/07, EU:C:2010:125, točka 25; z dne 8. aprila 2014, Komisija/Madžarska, C‑288/12, EU:C:2014:237, točka 48, in z dne 6. oktobra 2015, Schrems, C‑362/14, EU:C:2015:650, točka 41).

230

V obravnavanem primeru člen 10(1), prvi stavek, predvidenega sporazuma določa, da zaščitne ukrepe varstva podatkov za obdelavo podatkov iz PNR nadzoruje „neodvisni javni organ“ ali „organ, ustanovljen z upravnimi sredstvi, ki izvaja naloge nepristransko in je dokazal svojo neodvisnost“. Ta določba v delu, v katerem določa, da navedeni nadzor opravlja neodvisen organ, izpolnjuje zahtevo iz člena 8(3) Listine. Vendar se zdi, da lahko njena alternativna formulacija omogoča, da navedeni nadzor deloma ali v celoti izvaja organ, ki svoje naloge ne opravlja popolnoma neodvisno, temveč je podrejen nadrejenemu organu, od katerega lahko prejema navodila, in ki torej ni varen pred kakršnim koli zunanjim vplivom, ki bi lahko usmerjal njegove odločitve.

231

V teh okoliščinah, in kot je navedel generalni pravobranilec v točki 316 sklepnih predlogov, člen 10 predvidenega sporazuma ne zagotavlja dovolj jasno in natančno, da bo nadzor nad spoštovanjem pravil tega sporazuma o varstvu fizičnih oseb v zvezi z obdelavo podatkov iz PNR opravljal neodvisen organ v smislu člena 8(3) Listine.

232

Glede na vse zgoraj navedeno je treba ugotoviti:

1.

Sklep Sveta o sklenitvi Sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih v imenu Unije mora temeljiti hkrati na členu 16(2) in členu 87(2)(a) PDEU.

2.

Sporazum med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih ni združljiv s členi 7, 8 in 21 ter členom 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v delu, v katerem ne izključuje prenosa občutljivih podatkov iz Evropske unije v Kanado ter uporabe in hrambe teh podatkov.

3.

Sporazum med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih mora, da bi bil združljiv s členoma 7 in 8 ter členom 52(1) Listine o temeljnih pravicah: