Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62013TN0208

Zadeva T-208/13: Tožba, vložena 9. aprila 2013 – Portugal Telecom proti Komisiji

OJ C 164, 8.6.2013, p. 22–23 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

8.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/22


Tožba, vložena 9. aprila 2013 – Portugal Telecom proti Komisiji

(Zadeva T-208/13)

2013/C 164/38

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Portugal Telecom SGPS, SA (Lizbona, Portugalska) (zastopnika: N. Mimoso Ruiz in R. Bordalo Junqueiro, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

naj sklep Evropske komisije C(2013) 306 razglasi za ničen in Komisiji naloži plačilo stroškov postopka in stroškov, nastalih tožeči stranki;

podredno, naj zmanjša globo, ki je bila v skladu s členom 2 navedene odločbe naložena tožeči stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V izpodbijanem sklepu je bilo ugotovljeno, da sta družbi Portugal Telecom in Telefónica S.A. kršili člen 101 PDEU s tem, da sta v sporazumu o nakupu paketa delnic družbe Brasilcel NV, ki jih je imela družba Portugal Telecom, s strani družbe Telefónica S.A, vključili člen 9, ki jo je Komisija razlagala kot dogovor o nekonkuriranju ne glede na zadevno transakcijo.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na bistvene kršitve postopka:

tožeča stranka meni, da je sklep pomanjkljivo obrazložen, saj so v obrazložitvi glede bistvenih točk pomanjkljivosti, nejasnosti in napake, ki vodijo do nepopravljivih napačnih ugotovitev;

tožeča stranka meni, da v zvezi s sklepom ni podanih dovolj dokazov, saj Komisija ni predložila nobenega dokaza zoper dokaz tožeče stranke, na podlagi katerega je razvidno, da člen 9 sporazuma vsebuje dogovor o nekonkuriranju, ki glede na okoliščine njegovega izvora ne more začeti veljati brez predhodne potrditve s strani obeh strank;

tožeča stranka meni, da člena 9 sporazuma ni mogoče opredeliti kot omejitev zaradi cilja in da Komisija ni dokazala, kot bi morala, obstoja dejanskih ali potencialnih omejevalnih učinkov, ki bi lahko kršili pravila o konkurenci.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev Pogodbe in prava za njeno izvajanje:

tožeča stranka meni, da sklep krši pravo Unije, ker so v njem podane te napake:

(a)

očitna napaka pri presoji dejstev, dokazov in dokazne vrednosti, saj je Komisija podatke, ki so jih predložile stranke, napačno ocenila in razlagala, ter tako na podlagi dokazov v spisu ni prišla do najverjetnejših zaključkov.

(b)

napaka pri razlagi člena 101 PDEU in posledično kršitev navedenega člena, saj je Komisija stranke neutemeljeno in napačno opredelila za potencialni konkurentki na vseh trgih, ki jih domnevno zajema zadevna obveznost nekonkuriranja; navedene obveznosti ni mogoče opredeliti kot omejitve zaradi cilja in Komisija ni dokazala nikakršnega učinka;

(c)

kršitev obveznosti preučitve in odločitve, saj v sklepu niso niti obravnavani niti zavrnjeni upoštevni argumenti strank, zlasti glede obsega klavzule o nekonkuriranju;

(d)

kršitev načela in dubio pro reo, saj je Komisija kot gotova štela dejstva, ki so v škodo tožeče stranke, v zvezi s katerimi obstajajo pomembni dvomi in glede katerih niti Komisija ni gotova;

(e)

kršitev načel, ki se jih je Komisija zavezala upoštevati pri nalaganju glob, natančneje določb člena 13 njenih smernic na tem področju, saj je Komisija izračunala globo za vse trge elektronskih komunikacij, ne glede na to, ali so na Iberskem polotoku, pri čemer prav tako ni upoštevala dejstva, da v nobenem primeru navedena kršitev ni trajala dlje od 29. oktobra 2010;

(f)

kršitev načela sorazmernosti glede na okoliščine konkretnega primera in merila, ki jih je treba upoštevati pri nalaganju glob.


Top