25.8.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 258/13

1.

Ali je treba Direktivo 92/12 (1) in Uredbo št. 3649/92 (2) razlagati tako, da mora gospodarski subjekt iz ene države članice, ki v okoliščinah, kakršne so tiste iz postopka v glavni stvari, prodaja blago, za katero je treba plačati trošarino, ki je bilo sproščeno za porabo v tej državi članici in ki je na sedežu dejavnosti prodajalca dobavljeno kupcu, ki prebiva v drugi državi članici, ne da bi prodajalec sodeloval pri zagotavljanju ali urejanju prevoza, opraviti (i) kontrolo, da ugotovi, ali je nakup blaga, za katero je treba plačati trošarino, opravljen zaradi uvoza v to drugo državo članico, in (ii) kontrolo, da ugotovi, ali se bo blago uvozilo za lastno ali komercialno uporabo?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali mora gospodarski subjekt v času prodaje blaga, za katero je treba plačati trošarino, v okoliščinah, kakršne so tiste iz postopka v glavni stvari, pri izvajanju navedenih kontrol uporabiti pravila o domnevi glede kupčevega namena v zvezi s kupljenim blagom?

3.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba Direktivo 92/12 in Uredbo št. 3649/92 razlagati tako, da prodajalec, naveden v prvem vprašanju, v okoliščinah, kakršne so tiste iz postopka v glavni stvari, ne sme ugoditi kupčevi želji kupiti blago, za katero je treba plačati trošarino, če kupec ne predloži izvoda 1 poenostavljenega spremnega dokumenta iz člena 4 Uredbe št. 3649/92, če je namen nakupa obdavčljivo blago uporabiti za komercialne namene v državi izvora kupca? To vprašanje se postavlja tudi v primeru, da je treba uporabiti pravila o domnevi, navedena v drugem vprašanju.

4.

Ali začetek veljavnosti Direktive 2008/118 in razveljavitev Direktive 92/12 povzročata spremembo pravnega položaja glede vpliva Direktive 92/12 v okviru odgovorov na vprašanja od prvega do tretjega?

5.

Ali je treba besedilo „proizvodi, ki jih nabavijo fizične osebe za svojo lastno uporabo“ iz člena 8 Direktive 92/12 (glej člen 32(1) Direktive 2008/118) razlagati tako, da zajema ali lahko zajema nakupe blaga, za katero je v okoliščinah, kakršne so tiste iz postopka v glavni stvari, treba plačati trošarino? Če je odgovor na to vprašanje nikalen, ali za nakupe torej veljata člen 7 Direktive 92/12 in/ali člen 33 Direktive 2008/118?