—

v celoti razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 20. januarja 2011 v zadevi F-132/07 in naj odloči v skladu s predlogi pritožnika v postopku pred Sodiščem za uslužbence;

—

v delu, v katerem je zavrnjen predlog pritožnika za izdajo zamudne sodbe, razveljavi sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 17. septembra 2009 v zadevi F-132/07;

—

razveljavi odločbi Sodišča za uslužbence Evropske unije, s katerima je bila zadeva F-132/07, ki je bila sprva dodeljena prvemu senatu, naknadno predodeljena drugemu senatu;

—

v delu, v katerem so bili zavrnjeni predlogi pritožnika z dne 9. aprila 2007, 11. maja 2007 in 11. oktobra 2007, naj se dovoli objava dokumentov (glede na vse pravne vidike, zlasti z vidika členov 17, 17a, 19 in 24 Kadrovskih predpisov za uradnike in z vidika morebitnih predpisov o avtorski pravici in varstvu osebnih podatkov) in vložitev kazenske ovadbe zoper (bivše) komisarje in uradnike Komisije, razglasi za nične odločbo Komisije z dne 23. julija 2007, z njo povezani odločbi zaradi molka organa z dne 9. avgusta 2007 in 11. septembra 2007 ter odločbo z dne 9. novembra 2007;

—

Komisiji naloži, naj pritožniku za nepremoženjsko škodo iz naslova pretrpljenih telesnih in duševnih bolečin, ki je tožeči stranki nastala zaradi spornih odločb, plača odškodnino v višini najmanj 10 000 EUR;

—

Komisiji naloži plačilo vseh stroškov postopka;

—

poleg tega pritožnik ob napotitvi na ustrezno ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice predlaga, naj se mu zaradi predolgega trajanja postopka plača odškodnina v višini najmanj 2000 EUR, pri čemer določitev njene natančne višine prepušča presoji Splošnega sodišča.

—

Med drugim kritizira: nepristojnost senata, ki je izdalo sporni odločbi, protipravno zavrnitev izdaje zamudne sodbe, protipravno odobritev podaljšanja roka Komisiji, nezdružitev postopka z drugimi postopki med strankama, nepravilno predstavitev dejanskega stanja v pripravljalnem poročilu za obravnavo in v izpodbijani sodbi, pristranskost poročevalca, kršitev jezikovne ureditve Splošnega sodišča ter diskriminacijo pritožnika na podlagi jezika in dejstvo, da procesni dokumenti niso bili prevedeni.

—

Poleg tega pritožnik zatrjuje, da je Sodišče za uslužbence napačno uporabilo pravo in ni zadostno obrazložilo sodbe. In to med drugim glede na razlago in uporabo členov 11, 17, 17a, 19, 25, 90 in naslednjih Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, členov 6, 10 in 13 Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter členov 11, 41, 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.