Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62009CA0543

Zadeva C-543/09: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 5. maja 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht – Nemčija) – Deutsche Telekom AG proti Bundesrepublik Deutschland (Elektronske komunikacije — Direktiva 2002/22/ES — Člen 25(2) — Direktiva 2002/58/ES — Člen 12 — Zagotavljanje imeniških storitev in imenikov — Obveznost, naložena podjetju, ki dodeljuje telefonske številke, da drugim podjetjem posreduje podatke o naročnikih tretjih podjetij, s katerimi razpolaga)

OJ C 194, 2.7.2011, p. 5–5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

2.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 194/5


Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 5. maja 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht – Nemčija) – Deutsche Telekom AG proti Bundesrepublik Deutschland

(Zadeva C-543/09) (1)

(Elektronske komunikacije - Direktiva 2002/22/ES - Člen 25(2) - Direktiva 2002/58/ES - Člen 12 - Zagotavljanje imeniških storitev in imenikov - Obveznost, naložena podjetju, ki dodeljuje telefonske številke, da drugim podjetjem posreduje podatke o naročnikih tretjih podjetij, s katerimi razpolaga)

2011/C 194/05

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Deutsche Telekom AG

Tožena stranka: Bundesrepublik Deutschland

Ob udeležbi: GoYellow GmbH, Telix AG

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Bundesverwaltungsgericht — Razlaga člena 25(2) Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, str. 51) in člena 12 Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, str. 37) — Opravljanje imeniških storitev — Meje dolžnosti, naložene podjetju, ki je naročnikom dodeljevalo telefonske številke, da drugim podjetjem dajo na voljo vse zadevne podatke o naročnikih, z namenom izdaje univerzalnega imenika oziroma zagotavljanja univerzalne storitve obveščanja — Podatki, ki se nanašajo na naročnike tretjih podjetij

Izrek

1.

Člen 25(2) Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnemu predpisu, na podlagi katerega je podjetjem, ki končnim uporabnikom dodeljujejo telefonske številke, naložena obveznost, da podjetjem, ki se ukvarjajo z dejavnostjo zagotavljanja javno dostopnih imeniških storitev in imenikov, posredujejo ne le podatke o svojih naročnikih, temveč tudi podatke o naročnikih drugih podjetij, s katerimi razpolagajo.

2.

Člen 12 Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki določa, da je podjetje, ki izdaja javne imenike, dolžno posredovati osebne podatke o naročnikih drugih ponudnikov telefonskih storitev, s katerimi razpolaga, drugemu podjetju, katerega dejavnost je objava tiskanega ali elektronskega imenika oziroma omogočanje dostopa do teh imenikov prek imeniških storitev, ne da bi bilo to posredovanje pogojeno z novo privolitvijo naročnikov, vendar le če so bili ti naročniki pred prvim vpisom njihovih podatkov v javni imenik obveščeni o namenu tega imenika in o tem, da utegnejo biti ti podatki posredovani drugemu ponudniku telefonskih storitev, in če se zagotovi, da se bodo ti podatki po tem, ko bodo posredovani, uporabljali samo za namene, za katere so bili zbrani ob prvi objavi.


(1)  UL C 80, 27.3.2010.


Top