EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62007CO0109

Sklep Sodišča (prvi senat) z dne 14. maja 2008.
Jonathan Pilato proti Jean-Claude Bourgault.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Prud’homie de pêche de Martigues - Francija.
Pojem nacionalnega sodišča - Nepristojnost Sodišča.
Zadeva C-109/07.

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2008:274

SKLEP SODIŠČA (prvi senat)

z dne 14. maja 2008 ( *1 )

V zadevi C-109/07,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo prud’homie de pêche de Martigues (Francija) z odločbo z dne 17. decembra 2006, ki je prispela na Sodišče 20. februarja 2007, v postopku

Jonathan Pilato

proti

Jeanu-Claudu Bourgaultu,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Tizzano (poročevalec), A. Borg Barthet, E. Levits in J.-J. Kasel, sodniki,

generalna pravobranilka: V. Trstenjak,

sodni tajnik: R. Grass,

po opredelitvi generalne pravobranilke

sprejema naslednji

Sklep

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago in veljavnost člena 11a Uredbe Sveta (ES) št. 894/97 z dne 29. aprila 1997 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranjanje ribolovnih virov (UL L 132, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1239/98 z dne 8. junija 1998 (UL L 171, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 894/97).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med kapitanoma ribiških ladij, registriranih pri službi za pomorske zadeve v Martiguesu, J. Pilatom in J.-C. Bourgaultom, v zvezi s tem, ker je slednji uporabljal ribolovno opremo, imenovano „thonaille“.

Pravni okvir

Skupnostna ureditev

3

Člen 11a Uredbe št. 894/97 določa:

„1.   Od 1. januarja 2002 ne sme nobeno plovilo hraniti na krovu ali uporabljati ene ali več visečih mrež, ki so namenjene lovu vrst iz Priloge VIII.

2.   Od 1. januarja 2002 je prepovedano iztovarjati vrste iz Priloge VIII, ki so bile ujete z visečimi mrežami.

3.   Do 31. decembra 2001 sme plovilo hraniti na krovu ali uporabljati za ribolov eno ali več visečih mrež iz odstavka 1, če je to odobril pristojni organ države članice zastave. […]

[…]“

4

Med vrstami, naštetimi v prilogi VIII k tej uredbi, je med drugim tudi navadni tun.

Nacionalna ureditev

5

Prud’homie de pêche de Martigues (ribiško razsodišče) ureja dekret z dne 19. novembra 1859 o ureditvi pomorskega priobalnega ribolova v petem pomorskem okrožju, kot je bil spremenjen z dekretom št. 90-95 z dne 25. januarja 1990 (JORF z dne 27. januarja 1990, str. 1155, v nadaljevanju: dekret iz leta 1859).

6

Člani skupnosti ribiškega razsodišča so v skladu s členom 5 dekreta iz leta 1859 kapitani ribiških ladij, ki so kapitani najmanj eno leto v okrožju razsodišča, ki mu želijo pripadati.

7

V skladu s členom 7 tega dekreta so člani razsodišča izbrani med člani skupnosti, ki so se deset let ukvarjali z ribolovom.

8

Člen 17 tega dekreta določa:

„Pristojnosti članov ribiškega razsodišča so opisane v nadaljevanju.

1.

Samo oni, brez možnosti pritožbe, revizije ali kasacije, so izključno pristojni za odločanje o vseh sporih med ribiči, nastalih pri ribolovu, o praksi in določbah, ki zanje veljajo, v okviru njihove pristojnosti.

Da bi čim bolj preprečili prepire, škodo ali nesreče, so pod nadzorom komisarja za pomorski vpis posebej pristojni:

 

za urejanje izkoriščanja morja in pritiklin s področja pomorstva med ribiči;

 

za določitev položajev, izmen, pomolov, postaj in odhodnih krajev za vse vrste ribolova;

 

za določitev vrstnega reda, po katerem morajo ribiči nastavljati svoje mreže ponoči in podnevi;

 

za določitev dnevnih in nočnih ur, ko se morajo nekatere vrste ribolova umakniti drugim;

 

nazadnje, za sprejetje vseh ukrepov v zvezi z redom in previdnostjo, ki zaradi njihove različnosti in številčnosti niso predvideni v tem dekretu.

2.

Upravljajo zadeve skupnosti.

3.

V skladu s členom 16 zakona z dne 9. januarja 1852 sodelujejo pri raziskavah in ugotavljanju kršitev na področju priobalnega ribolova.“

9

Člen 18 dekreta iz leta 1859 določa, da člani razsodišča pred nastopom funkcije tako prisežejo pred mirovnim sodnikom kraja svojega stalnega prebivališča:

„Prisegam, da bom zvesto opravljal naloge člana ribiškega razsodišča in skrbel, da se bodo pravočasno izvrševali odloki o priobalnem ribolovu, da bom deloval v skladu z navodili predstojnikov ter da bom obveščal o kršitvah odlokov brez sovraštva in brez prizanašanja do kršiteljev.“

10

Člen 22 dekreta iz leta 1859, ki obravnava odstavitev članov razsodišča, določa:

„Direktor službe za vpis poklicnih mornarjev lahko po predhodni preiskavi, ki jo je opravil upravnik službe za vpis poklicnih mornarjev, odstavi člane ribiškega razsodišča.

Minister, pristojen za pomorstvo, lahko na predlog direktorja pomorskega vpisa razglasi razpustitev razsodišča. […]

Odstavljeni člani razsodišča so lahko ponovno izvoljeni šele tri leta po dnevu njihove odstavitve.

[…]“

11

Člen 24 dekreta iz leta 1859, ki ureja kontradiktorni postopek pred prud’homie de pêche, med drugim določa, da je posvetovanje članov razsodišča tajno.

12

Člen 25, prvi odstavek, dekreta iz leta 1859 določa, da so „sodbe članov razsodišča nemudoma izvršljive“.

13

Člen 26 dekreta iz leta 1895 določa:

„Upravnik službe za vpis poklicnih mornarjev ali njegov namestnik je prisoten na sejah in posvetovanjih razsodišča, če meni, da je to potrebno, vendar le, da se prepriča, da vse poteka po pravilih.“

14

Nazadnje, člen 27 dekreta iz leta 1859 določa:

„Kadar dve razsodišči menita, da sta pristojni za odločanje o isti zadevi, o sporu o pristojnosti po hierarhiji odloči direktor službe za vpis poklicnih mornarjev“.

Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

15

Iz predložitvene odločbe izhaja, da je 12. junija 2006 prvi član prud’homie de pêche de Martigues ugotovil, da je bila na krovu ladje J.-C. Bourgaulta ribiška oprema, imenovana „thonaille“, s katero je slednji ulovil petnajst navadnih tunov.

16

J. Pilato je 6. decembra 2006 pri prud’homie de pêche de Martigues proti J.-C. Bourgaultu vložil pritožbo, v kateri je zatrjeval, da je zato, ker je thonaille v smislu člena 11a Uredbe št. 894/97 „viseča mreža“, njena uporaba prepovedana. J. Pilato je tedaj navedel, da mu je ulov petnajstih navadnih tunov J.-C. Bourgaulta s prepovedano ribolovno opremo povzročil škodo, ker so bile na trg dane ribe, ulovljene s prepovedanimi sredstvi in po nižjih cenah od teh, po katerih se prodaja ulov, izveden na dovoljen način. Zaradi tega je predlagal prud’homie de pêche de Martigues, naj se izreče o nadomestilu škode, ki jo je utrpel zaradi nelojalne konkurence J-C. Bourgaulta.

17

J.-C. Bourgault je 17. decembra 2007 na obravnavi pred prud’homie de pêche de Martigues ob priznanju očitanih mu dejstev, prvič, prerekal, da bi bila thonaille „viseča mreža“ v smislu člena 11a Uredbe št. 894/97, in, drugič, izpodbijal veljavnost te določbe.

18

V teh okoliščinah je prud’homie de pêche de Martigues prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.

Ali je treba člen 11a [Uredbe št. 894/97] razlagati tako, da prepoveduje tudi mreže, ki niso viseče ali skoraj niso viseče zaradi plavajočega sidra, na katero so pritrjene?

2.

Ali je člen 11a(1) in (2) [Uredbe št. 894/97] veljaven, glede na to, da:

a)

se zdi, da sledi strogo okoljevarstvenemu cilju, medtem ko je pravna podlaga, na kateri temelji, člen [43 Pogodbe ES (po spremembi postal člen 37 ES)][;]

b)

ne opredeljuje visečih mrež in torej ne določa jasno področja svoje uporabe[;]

c)

ni jasno obrazložen[;]

d)

ne upošteva razpoložljivih znanstvenih in tehničnih podatkov, niti okoljskih razmer v različnih regijah Skupnosti, niti prednosti bremen, ki izhajajo iz prepovedi, ki jo določa[;]

e)

ni sorazmeren glede na cilj, ki mu sledi[;]

f)

je diskriminatoren, ker enako obravnava različne geografske, gospodarske in socialne položaje[;]

g)

ne določa nikakršnega odstopa v korist ribičev, ki se ukvarjajo z malim ribolovom, kot je ribolov s thonaille, ki je tradicionalna v Sredozemlju, pa tudi življenjskega pomena za prebivalstvo, ki se z njim ukvarja, in je tudi sicer zelo selektivna[?]“

Pristojnost Sodišča

19

Najprej je treba preveriti, ali je prud’homie de pêche de Martigues „sodišče“ v smislu člena 234 ES in ali je Sodišče pristojno za odločanje o vprašanjih, ki so mu bila predložena.

20

Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti, ne da bi formalno navajala ugovor nepristojnosti, izražata dvome o tem, ali je predložitveni organ sodišče, zlasti ob upoštevanju pogojev za odstavitev članov ribiškega razsodišča, vsebino prisege, ki jo morajo izreči pred nastopom svoje funkcije, in dejstva, da prud’homie opravlja nekatere naloge pod nadzorom komisarja službe za vpis poklicnih mornarjev.

21

Francoska vlada nasprotno navaja, da prud’homie de pêche de Martigues izpolnjuje vsa merila, določena v sodni praksi Skupnosti, da se ga lahko označi kot „sodišče države članice“ v smislu člena 234 ES in zlasti merila glede neodvisnosti predložitvenega organa.

22

V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče pri presoji, ali je predložitveni organ „sodišče“ v smislu člena 234 ES – kar je vprašanje, ki se nanaša izključno na pravo Skupnosti – upošteva dejstva, kot so zakonska podlaga organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost postopka, uporabljanje pravnih pravil s strani organa in njegova neodvisnost (glej zlasti sodbe z dne 17. septembra 1997 v zadevi Dorsch Consult, C-54/96, Recueil, str. I-4961, točka 23; z dne 31. maja 2005 v zadevi Syfait in drugi, C-53/03, ZOdl., str. I-4609, točka 29, in z dne 14. junija 2007 v zadevi Häupl, C-246/05, ZOdl., str. I-4673, točka 16).

23

Glede, natančneje, neodvisnosti predložitvenega organa se zahteva, da je instanca zavarovana pred zunanjimi posredovanji ali vplivi, ki lahko ogrozijo neodvisnost sojenja njenih članov glede sporov, ki so jim predloženi (sodba z dne 19. septembra 2000 v zadevi Wilson, C-506/04, Recueil, str. I-8613, točka 51 in navedena sodna praksa).

24

Sodišče je ob neki priložnosti tudi pojasnilo, da take varovalke neodvisnosti in nepristranskosti predpostavljajo, da obstajajo pravila, zlasti v zvezi s sestavo instance, imenovanjem, trajanjem funkcij in razlogov za vzdržanje, zavrnitev in odstavitev njenih članov, na podlagi katerih je mogoče zavrniti vsak upravičen dvom pri posameznikih o zavarovanosti navedene instance pred zunanjimi vplivi in o njeni nevtralnosti glede interesov, s katerimi se srečuje (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Dorsch Consult, točka 36; sodbi z dne 4. februarja 1999 v zadevi Köllensperger in Atzwanger, C-103/97, Recueil, str. I-551, točke od 20 do 23, in z dne 29. novembra 2001 v zadevi De Coster, C-17/00, Recueil, str. I-9445, točke od 18 do 21, in zgoraj navedeno sodbo Wilson, točka 53). Da bi šteli, da je pogoj v zvezi z neodvisnostjo predložitvenega organa izpolnjen, se v sodni praksi v zvezi s tem zahteva zlasti, da so primeri odstavitve članov tega organa določeni z izrecnimi zakonodajnimi določbami (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Köllensperger in Atzwanger, točka 21, in sodbo z dne 30. maja 2002 v zadevi Schmid, C-516/99, Recueil, str. I-4573, točka 41.

25

V obravnavanem primeru izhaja po eni strani iz besedila dekreta iz leta 1859 in stališč, predloženih Sodišču, da so člani ribiškega razsodišča vsaj glede nekaterih dejavnosti podvrženi nadzoru uprave.

26

V členu 17(1) dekreta iz leta 1859 je namreč izrecno navedeno, da člani ribiškega razsodišča opravljajo vrsto funkcij „pod nadzorom komisarja službe za vpis poklicnih mornarjev“. Član iste uprave je na podlagi člena 27 tega dekreta prav tako pristojen za odločanje o morebitnih sporih o pristojnosti med več ribiškimi razsodišči.

27

Poudariti je treba, da se v skladu s členom 18 tega dekreta zahteva celo, da člani ribiškega razsodišča prisežejo zlasti, da „bodo delovali v skladu z navodili njihovih predstojnikov.“

28

Po drugi strani se ne zdi, da za odstavitev članov ribiškega razsodišča veljajo posebna jamstva, na podlagi katerih je mogoče zavrniti vsak upravičen dvom o zavarovanosti navedene instance pred zunanjimi vplivi.

29

Tako lahko v skladu s členom 22 dekreta iz leta 1859 direktor službe za vpis poklicnih mornarjev odstavi člane ribiškega razsodišča samo po predhodni preiskavi, ne da bi ta določba ali kak drug člen tega dekreta pojasnil razloge za morebitno odstavitev.

30

V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da prud’homie de pêche de Martigues izpolnjuje pogoja o neodvisnosti predložitvenega organa, ki je določen v sodni praksi, navedeni v točkah 23 in 24 tega sklepa.

31

Iz navedenega izhaja, da prud’homie de pêche de Martigues ni sodišče v smislu člena 234 ES. Zato je treba uporabiti člena 92(1) in 103(1) Poslovnika in ugotoviti, da Sodišče očitno ni pristojno za odločanje o postavljenih vprašanjih.

Stroški

32

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred prud’homie de pêche de Martigues, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) sklenilo:

 

Sodišče Evropskih skupnosti očitno ni pristojno, da bi odgovorilo na vprašanji, ki ju je postavilo prud’homie de pêche de Martigues z odločbo z dne 17. decembra 2006.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: francoščina.

Top