Zadeva C-183/05

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Irski

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 92/43/EGS – Členi 12(1) in (2), 13(1)(b) in 16 – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Varstvo vrst“

Povzetek sodbe

1.        Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Upoštevni položaj – Stanje po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju

(člen 226 ES)

2.        Okolje – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva 92/43 – Strogo varstvo živalskih vrst, navedenih v Prilogi IV(a)

(Direktiva Sveta 92/43, člen 12(1)(b) in (d) ter Priloga IV(a))

3.        Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Dokaz neizpolnitve obveznosti – Dokazno breme Komisije

(člen 226 ES)

1.        V okviru tožbe na podlagi člena 226 ES se neizpolnitev obveznosti v skladu z ustaljeno sodno prakso presoja glede na položaj države članice, kot se je pokazal ob poteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, in Sodišče ne sme upoštevati pozneje nastalih sprememb.

(Glej točko 17.)

2.        Prenos člena 12(1) Direktive 92/43 o ohranjanju habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ki določa, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev sistema strogega varstva živalskih vrst iz Priloge IV(a) k tej direktivi na njihovem naravnem območju razširjenosti, tem državam ne nalaga samo sprejetja popolnega pravnega okvira, ampak tudi izvajanje konkretnih in posebnih ukrepov varstva. Podobno sistem strogega varstva predpostavlja sprejetje povezanih in koordiniranih preventivnih ukrepov.

(Glej točke od 28 do 30.)

3.        V okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, uvedenega na podlagi člena 226 ES, mora Komisija dokazati obstoj zatrjevane neizpolnitve in se ne more sklicevati na nobeno domnevo.

(Glej točko 39.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 11. januarja 2007(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 92/43/EGS – Členi 12(1) in (2), 13(1)(b) in 16 – Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst – Varstvo vrst“

V zadevi C-183/05,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 22. aprila 2005,

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa M. van Beek, zastopnik, skupaj z M. Wemaërom, odvetnikom, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Irski, ki jo zastopa D. O’Hagan, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, P. Kūris, J. Klučka (poročevalec), J. Makarczyk in G. Arestis, sodniki,

generalni pravobranilec: P. Léger,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 21. septembra 2006

izreka naslednjo

Sodbo

1        Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da se Irska s tem, da:

–        je prenos določb členov 12(2) in 13(1)(b) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7) omejila na vrste iz Priloge IV k tej direktivi, ki se pojavljajo na Irskem,

–        ni sprejela vseh posebnih ukrepov, potrebnih za učinkovito izvajanje sistema strogega varstva, predvidenega v členu 12(1) navedene direktive (v nadaljevanju: sistem strogega varstva), in

–        je ohranila določbe irske zakonodaje, ki niso združljive z določbami člena 12(1) in 16 iste direktive,

ni uskladila z navedenimi členi in ni izpolnila obveznosti na podlagi Pogodbe ES.

 Pravni okvir

2        V četrti in enajsti uvodni izjavi Direktive 92/43 je navedeno:

„ker se na evropskem ozemlju držav članic stanje naravnih habitatov še naprej slabša in je vse večje število prosto živečih vrst resno ogroženih; ker je treba, glede na to, da so ogroženi habitati in vrste del naravne dediščine Skupnosti in da nevarnosti, ki jim grozijo, velikokrat segajo čez meje, ukrepati na ravni Skupnosti, da se jih ohrani;

[…]

ker je priznano, da je sprejetje ukrepov za spodbujanje ohranjanja prednostnih naravnih habitatov in prednostnih vrst, ki so v interesu Skupnosti, skupna odgovornost vseh držav članic; […]“

3        Člen 12(1) in (2) Direktive 92/43 določa:

„1.      Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da vzpostavijo sistem strogega varstva živalskih vrst iz Priloge IV(a) na njihovem naravnem območju razširjenosti, ki prepoveduje:

[…]

(b)      namerno vznemirjanje teh vrst, zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev, zimskim spanjem in selitvijo;

[…]

(d)      poškodovanje ali uničenje razmnoževališč ali počivališč.

2.      Za te vrste države članice prepovejo posedovanje, prevoz in prodajo ali izmenjavo osebkov, vzetih iz narave, in njihovo ponujanje za prodajo ali izmenjavo, razen za osebke, ki so bili zakonito vzeti iz narave pred začetkom izvajanja te direktive.“

4        Člen 13 Direktive 92/43 določa vzpostavitev sistema strogega varstva rastlinskih vrst iz Priloge IV(b) k tej direktivi.

5        Člen 16(1) te direktive določa:

„Če ni druge zadovoljive možnosti in če odstopanje ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij zadevne vrste na njihovem naravnem območju razširjenosti, države članice lahko odstopijo od določb členov 12, 13, 14 ter 15(a) in (b):

(a)      zaradi varstva prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja naravnih habitatov;

(b)      da preprečijo resno škodo, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja;

(c)      zaradi interesov zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih razlogov prevladujočega javnega interesa, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje;

(d)      zaradi raziskovanja in izobraževanj, zaradi doseljevanja in ponovnega naseljevanja teh vrst ter za to potrebno vzrejo, vključno z umetnim razmnoževanjem rastlin;

(e)      da pod strogo nadzorovanimi pogoji dovolijo selektiven in omejen odvzem ali zadrževanje nekaterih osebkov vrst, navedenih v Prilogi IV, v omejenem številu, ki ga določijo pristojni nacionalni organi.“

 Predhodni postopek

6        Po pritožbah je Komisija 18. oktobra 2002 Irski poslala pisni opomin, v katerem jo je obvestila o dvomih glede več vidikov njenega izvajanja členov 12, 13 in 16 Direktive 92/43.

7        Ker je Komisija menila, da odgovor irskih organov z dne 20. decembra 2002 ni prepričljiv, je 11. julija 2003 Irski poslala obrazloženo mnenje, s katerim jo je pozvala, naj sprejme ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s tem mnenjem, v dveh mesecih od njegove vročitve.

8        Irska je na obrazloženo mnenje odgovorila z dopisoma z dne 12. septembra 2003 in z dne 8. januarja 2004. Ker pa je Komisija menila, da ta odgovor ni zadovoljiv, se je odločila vložiti to tožbo.

 Tožba

9        Komisija v tožbi navaja tri očitke:

–        prvi očitek se nanaša na nepopoln prenos členov 12(2) in 13(1)(b) Direktive 92/43, kar zadeva vrste iz Priloge IV k tej direktivi, ki jih običajno ni na Irskem;

–        drugi očitek se nanaša na to, da Irska ni sprejela posebnih ukrepov, namenjenih za učinkovito izvajanje sistema strogega varstva;

–        tretji očitek se nanaša na obstoj določb v irski zakonodaji, ki naj ne bi bile združljive niti s členom 12(1) niti s členom 16 Direktive 92/43.

10      Komisija je ob upoštevanju navedb Irske glede prvega očitka v odgovoru na tožbo med postopkom ta očitek umaknila. Zato ga ni treba preizkusiti.

 Drugi očitek

11      Drugi očitek Komisije obsega sedem delov, od katerih bo drugi analiziran skupaj s tretjim očitkom, ker je njuno besedilo enako.

 Prvi del drugega očitka

12      Kar zadeva prvi del, ki se nanaša na to, da naj Irska ne bi izpolnila obveznosti vzpostavitve sistema strogega varstva glede vrst iz Priloge IV k Direktivi 92/43, ker niti usnjača niti kerryjski polž nista navedena med vrstami iz prve preglednice ureditve (habitatov) Evropskih skupnosti (European Communities (Habitats) Regulations) iz leta 1997, kakor je bila spremenjena z ureditvijo (naravnih habitatov) Evropskih skupnosti (European Communities (Natural Habitats) (Amendment) Regulations) iz leta 1998 (v nadaljevanju: ureditev (habitatov)), Komisija navaja, da je odgovor Irske glede tega zadovoljiv. Ta je pojasnila, da se je področje uporabe nacionalne ureditve, s katero se prenaša Direktiva 92/43, razširilo na navedene vrste. Zato prvega dela drugega očitka ni treba preizkusiti.

 Tretji, četrti in šesti del drugega očitka

13      S tretjim, četrtim in šestim očitkom Komisija trdi, da ukrepi, ki jih je Irska sprejela na področju nadzorovanja vrst iz Priloge IV(a) k Direktivi 92/43, pomenijo nepovezano in pomanjkljivo celoto, ki je ni mogoče šteti za učinkovito izvajanje sistema strogega varstva.

14      Kar zadeva tretji del navedenega očitka, Komisija navaja, da lahko akcijski načrti glede vrst, ki jih Irska namerava pripraviti za vrste iz Priloge IV(a) k Direktivi 92/43, ob pravilni vzpostavitvi in uporabi pomenijo učinkovito sredstvo za konkretno izvajanje zahtev na področju varstva, določenih v členu 12(1) navedene direktive. Brez takih načrtov pa bi bil sistem strogega varstva pomanjkljiv, razen za smrdljo, ki je predmet ustreznega posebnega nadzora.

15      Irska trdi, da se navedeni načrti trenutno objavljajo. Navaja tudi več vladnih pobud, ki še niso bile izvedene in lahko po njenem mnenju vodijo do izboljšanja skupnega ukrepanja in bolj sistematičnega nadzora vrst iz Priloge IV(a) k Direktivi 92/43.

16      Vendar takih trditev ni mogoče sprejeti.

17      Treba je poudariti, da se neizpolnitev obveznosti v skladu z ustaljeno sodno prakso presoja glede na položaj države članice, kot se je pokazal ob poteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, in da Sodišče ne sme upoštevati pozneje nastalih sprememb (glej zlasti sodbo z dne 2. junija 2005 v zadevi Komisija proti Irski, C‑282/02, ZOdl., str. I‑4653, točka 40).

18      Tretji del drugega očitka je zato treba šteti za utemeljen.

19      Kar zadeva šesti del, ki ga je treba preizkusiti pred četrtim, Komisija trdi, da razen za podkovnjaka in smrdljo irski organi nimajo potrebnih informacij glede več vrst iz Priloge IV(a) k Direktivi 92/43, njihovih počivališč in razmnoževališč ter nevarnosti, ki so jim te vrste izpostavljene, kar naj bi oviralo učinkovito izvajanje sistema strogega varstva.

20      Prvič, Irska je priznala, da v zvezi z netopirji, razen podkovnjaka, njen pilotni nadzorni projekt ne nadomešča podrobnejšega dela pregleda. Navaja, da bo pravočasno zagotovila bistvene informacije o razvoju populacije teh vrst, in se sklicuje na več pobud za združevanje informacij v zvezi z netopirji. Po mnenju Komisije taka navedba ne izkazuje, niti da je Irska zadostno obveščena o vrstah netopirjev niti da bo izvedla koherenten dolgoročni program za pridobitev potrebnih podatkov.

21      Drugič, Irska trdi, da je nacionalna študija, ki se je začela leta 2004 in bi se morala končati jeseni leta 2005, del okvira prej obstoječega programa in da lahko oblikuje podlago za prihodnji program nadzora vider. Po mnenju Komisije ta navedba ne zadošča, da bi bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, da bosta za zadevno vrsto vzpostavljena ustrezna sistem in program nadzora.

22      Tretjič, Irska natančno navaja, da nacionalni strokovnjak za kerryjskega polža pripravlja akcijski načrt, ki bi moral biti objavljen spomladi leta 2006 in bo vključeval priporočila v zvezi s stalnim programom nadzora te vrste. Po mnenju Komisije ukrepi in dejanja, ki jih je sprejela Irska, ne dajejo nobene gotovosti v zvezi z rednim zagotavljanjem povezano in strnjeno združenih nadzornih podatkov o prisotnosti navedene vrste, njenih razmnoževališčih in počivališčih ter nevarnostih, ki bi jim bila lahko izpostavljena.

23      Četrtič, Irska se sklicuje na trenutne pobude, kot je odločitev o uvedbi nacionalne biološke podatkovne zbirke, vzpostavitev National Biological Records Centre ali zbirke podatkov opazovalcev o naključnem ulovu kitov v določenih ribiških dejavnostih, ki so bile sprejete od začetka veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 150, str. 12).

24      Glede tega je treba poudariti, da se Irska za namene izpodbijanja šestega dela drugega očitka sklicuje na številne pobude, ki se še niso končale do izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju. V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 17 te sodbe, Sodišče takih pobud ne more upoštevati pri presoji neizpolnitve, ki jo očita Komisija.

25      Zato je treba šesti del drugega očitka šteti za utemeljen.

26      Kar zadeva, končno, četrti del istega očitka, Komisija trdi, da čeprav je mreža uradnikov, ki so za polni delovni čas odgovorni za ohranjanje, splošno pomembna za izvajanje zakonov glede prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, obstoj take mreže sam po sebi ne dokazuje, kot zatrjuje Irska, da so bili za prenos člena 12(1) Direktive 92/43 sprejeti zahtevani posebni ukrepi.

27      Irska odgovarja, da so njeni uradniki zelo učinkoviti in varujejo tudi smrdljo, saj imajo bistveno vlogo pri varovanju te vrste. Tudi zaradi neposrednega znanja, ki ga imajo pazniki in uradniki, odgovorni za ohranitev narave, o območjih, za katera so pristojni, bi se morala nacionalna mreža takih paznikov in uradnikov zavedati stanja ohranitve živalskih in rastlinskih vrst na navedenih območjih.

28      V zvezi s tem je treba opomniti, da člen 12(1) Direktive 92/43 državam članicam nalaga, da sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev sistema strogega varstva živalskih vrst iz Priloge IV(a) k tej direktivi na njihovem naravnem območju razširjenosti.

29      Kot je navedel generalni pravobranilec v točki 24 sklepnih predlogov, prenos navedenega člena 12(1) državam članicam ne nalaga samo sprejetja popolnega pravnega okvira, ampak tudi izvajanje konkretnih in posebnih ukrepov varstva (glej v tem smislu sodbo z dne 30. januarja 2002 v zadevi Komisija proti Grčiji, C‑103/00, Recueil, str. I‑1147, točke od 34 do 39).

30      Podobno sistem strogega varstva predpostavlja sprejetje povezanih in koordiniranih preventivnih ukrepov (sodba z dne 16. marca 2006 v zadevi Komisija proti Grčiji, C‑518/04, neobjavljena v ZOdl., točka 16).

31      V tem primeru obstoj mreže paznikov in uradnikov, ki so za polni delovni čas odgovorni za nadzor in varstvo vrst, sam po sebi ne more dokazati učinkovitega izvajanja sistema strogega varstva vseh vrst iz Priloge IV(a) k Direktivi 92/43, ki se pojavljajo na Irskem.

32      Kot je poudaril generalni pravobranilec v točkah od 45 do 48 sklepnih predlogov, navedene vrste niso predmet ustreznega nadzora, razen podkovnjaka, smrdlje in usnjače glede na omejeno število predstavnikov te vrste v irskih vodah. Tak je primer vidre, kerryjskega polža, različnih vrst netopirjev, razen podkovnjaka, in kitov, kot izhaja iz točk od 20 do 24 te sodbe.

33      Zato je treba četrti del drugega očitka šteti za utemeljen.

 Peti del drugega očitka

34      Komisija s petim delom drugega očitka trdi, da čeprav je presoja vplivov na okolje, opravljena v skladu z Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, str. 40), lahko koristna pri opozarjanju pristojnih organov na posebne nevarnosti za razmnoževališča in počivališča vrst iz Priloge IV k Direktivi 92/43, je bila na Irskem taka presoja opravljena samo za nekaj projektov. Poleg tega, tudi če se taka presoja opravi, irski organi od investitorjev zahtevajo, da zagotovijo informacije o zavarovanih vrstah šele po tem, ko je bilo izdano soglasje za izvedbo projekta. Zato ta postopek ne prepreči vseh gradbenih projektov, ki lahko škodujejo okolju.

35      Komisija se sklicuje zlasti na tri projekte, ki negativno vplivajo na populacije netopirjev (projekt Lough Rynn), gnezdišča podkovnjakov (projekt obvoznice Ennis) ter počivališča in razmnoževališča kitov (projekt postavitev plinovoda v zalivu Broadhaven).

36      V zvezi s tem je treba omeniti – kot je navedel generalni pravobranilec v točkah od 53 do 61 sklepnih predlogov – da odobritev projekta pred presojo vplivov na okolje, ki izkazuje negativne posledice tega projekta na okolje (projekt Lough Rynn), ali odobritev drugih projektov brez odstopanja, čeprav je predhodna presoja prav tako pokazala, da bi imel projekt negativne posledice na okolje (projekt obvoznice Ennis in gradnja plinovoda v zalivu Broadhaven), kaže na to, da so vrste iz Priloge IV(a) k Direktivi 92/43 ter njihova razmnoževališča in počivališča izpostavljene vznemirjanju in nevarnostim, katerih preprečevanja irska ureditev ne omogoča.

37      Zato kar zadeva navedene projekte, ki jih Komisija poudarja v svoji vlogi, ni mogoče skleniti, da so bili sprejeti vsi ukrepi za učinkovito izvajanje sistema strogega varstva. Zato je treba peti del drugega očitka šteti za utemeljen.

 Sedmi del drugega očitka

38      Komisija s sedmim delom drugega očitka trdi, da Irska ni izkazala, da je uvedla ustrezno strategijo, s katero bi se spopadla z različnimi nevarnostmi za razmnoževališča in počivališča vrst netopirjev. Navaja zlasti, da obdelava lesa ter obnovitvena in rušitvena dela pomenijo nevarnosti za gnezdišča netopirjev.

39      V zvezi s tem je treba spomniti, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da mora Komisija v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, uvedenega na podlagi člena 226 ES, dokazati obstoj zatrjevane neizpolnitve in se ne more sklicevati na nobeno domnevo (sodba z dne 18. maja 2006 v zadevi Komisija proti Španiji, C‑221/04, ZOdl., str. I‑4515, točka 59 in navedena sodna praksa).

40      V tem primeru je treba ugotoviti, da Komisija ni podala nobenega konkretnega dokaza, ki bi utemeljil sedmi del njenega drugega očitka.

41      Sedmi del drugega očitka je treba zato šteti za neutemeljen.

 Tretji očitek

42      S tretjim očitkom, katerega besedilo je enako besedilu drugega dela drugega očitka, Komisija zatrjuje obstoj vzporednega sistema odstopanj, ki niso združljiva s področjem in pogoji uporabe člena 16 Direktive 92/43; ta ureditev po eni strani izhaja iz oddelka 23(7) zakona o prostoživečih živalskih in rastlinskih vrstah (Wildlife Act) iz leta 1976, kakor je bil spremenjen z zakonom o spremembah (Wildlife (Amendment) Act) iz leta 2000 (v nadaljevanju: Wildlife Act), ter po drugi strani iz oddelka 42 istega zakona.

43      Ob upoštevanju obrambe Irske, kar zadeva neizpolnitev v zvezi z oddelkom 42 Wildlife Act, je Komisija umaknila ta del tretjega očitka. Zato ga ni treba preizkusiti.

44      Z delom tretjega očitka, ki se nanaša na oddelek 23(7), od (a) do (c), Wildlife Act, Komisija trdi, da po tej določbi ne gre ni kršitev, če oseba nenamerno poškoduje ali ubije zavarovano prostoživečo žival, medtem ko opravlja dejavnost v okviru kmetijstva, ribištva, ribogojstva, gozdarstva ali kopanja šote (oddelek 23(7)(a)), ali vznemirja ali uničuje razmnoževališče take živali pri navedenih dejavnostih (oddelek 23(7)(b)), ali nenamerno ubije ali poškoduje tako žival ali uniči ali poškoduje razmnoževališče ali počivališče take živali pri gradnji ceste ali pri katerih koli arheoloških delih ali pri visokih ali nizkih gradbenih del ali tudi pri gradnji ali izvedbi vseh drugih tovrstnih del ali postopkov, ki bi bili lahko predpisani (oddelek 23(7)(c)).

45      Irska zatrjuje, da je Komisija napačno razlagala namen navedenega oddelka 23(7). Vendar da bi odpravila vsako nejasnost v zvezi s tem, Irska navaja, da je spremenila ureditev (habitatov), da bi jasno razmejila ureditev iz oddelka 23 Wildlife Act in določbe pravila 23 te ureditve. Ureditev (naravnih habitatov) Evropskih skupnosti (European Communities (Natural Habitats) Regulations) iz leta 2005 naj bi v Wildlife Act vstavila novo določbo, in sicer oddelek 23(8).

46      V zvezi s tem je najprej treba opozoriti, da na podlagi sodne prakse, navedene v točki 17 te sodbe, Sodišče pri presoji očitane neizpolnitve ne more upoštevati spremembe oddelka 23 Wildlife Act, ki jo je prinesla ureditev iz leta 2005, saj je nastala po izteku roka dveh mesecev, določenega v obrazloženem mnenju.

47      Drugič, zadošča ugotovitev, da oddelek 23(7)(b) Wildlife Act s tem, da določa, da nenamerna dejanja, ki vznemirjajo ali uničujejo razmnoževališča ali počivališča zavarovanih vrst, niso kršitev, ne izpolnjuje zahtev iz člena 12(1)(d) Direktive 92/43, ki prepoveduje ta dejanja ne glede na to, ali so namerna ali nenamerna (glej v tem smislu sodbo z dne 20. oktobra 2005 v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu, C‑6/04, ZOdl., str. I‑9017, točka 79).

48      Poleg tega se zdi, da odstopanja, določena v oddelku 23 Wildlife Act, presegajo to, kar predvideva člen 16 Direktive 92/43, saj ta člen izčrpno določa pogoje, pod katerimi je mogoče odstopanje od člena 12 te direktive.

49      Iz tega je mogoče skleniti, da je Komisija pravno pravilno zatrjevala obstoj vzporedne ureditve odstopanj, predvidene z irsko ureditvijo, ki niso združljive s členoma 12 in 16 Direktive 92/43.

50      Torej je tretji očitek, ki ga navaja Komisija v oporo tožbi, utemeljen.

51      Na podlagi vseh zgornjih preudarkov je treba ugotoviti, da se Irska s tem, da:

–        ni sprejela vseh posebnih ukrepov, potrebnih za učinkovito izvajanje sistema strogega varstva, in da

–        je ohranila določbe oddelka 23(7), od (a) do (c), Wildlife Act, ki niso združljive z določbami členov 12(1) in 16 Direktive 92/43,

ni uskladila z navedenimi členi Direktive 92/43 in ni izpolnila obveznosti na podlagi te direktive.

 Stroški

52      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Irski naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi v bistvenem ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1.      Irska se s tem, da:

      –       ni sprejela vseh posebnih ukrepov, potrebnih za učinkovito izvajanje sistema strogega varstva, predvidenega v členu 12(1) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, in da

–        je ohranila določbe oddelka 23(7), od (a) do (c), zakona o prostoživečih živalskih in rastlinskih vrstah (Wildlife Act) iz leta 1976, kakor je bil spremenjen z zakonom o spremembah (Wildlife (Amendment) Act) iz leta 2000, ki niso združljive z določbami členov 12(1) in 16 Direktive 92/43,

ni uskladila z navedenimi členi Direktive 92/43 in ni izpolnila obveznosti na podlagi te direktive.

2.      Irski se naloži plačilo stroškov.

Podpisi

---

* Jezik postopka: angleščina.