Zadeva C-444/02

Fixtures Marketing Ltd

proti

Organismos prognostikon agonon podosfairou AE (OPAP)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Monomeles Protodikeio Athinon (Grčija))

„Direktiva 96/9/ES – Pravno varstvo baz podatkov – Izraz baza podatkov – Področje uporabe pravice sui generis – Koledarji nogometnih prvenstev – Stave“

Povzetek sodbe

1.        Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo baz podatkov – Direktiva 96/9 – Izraz baza podatkov – Koledar nogometnih tekem – Vključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/9, člen 1(2))

2.        Približevanje zakonodaj – Pravno varstvo baz podatkov – Direktiva 96/9 – Izraz naložba v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov – Sredstva, namenjena za pripravo koledarja nogometnih tekem – Izključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/9, člen 7(1))

1.        Izraz baza podatkov v smislu člena 1(2) Direktive 96/9/ES o pravnem varstvu baz podatkov zajema vsako zbirko del, podatkov ali drugega gradiva, ki so drug od drugega ločljivi, ne da bi bila s tem spremenjena vrednost njihove vsebine, in ki vsebujejo kakršenkoli sistem ali metodo, ki omogoča najti vsakega od njenih sestavnih elementov.

Koledar nogometnih tekem je baza podatkov v smislu člena 1(2) Direktive. Prvič, podatki iz te baze glede datuma, ure in identitete moštev za določeno srečanje, če so obravnavani skupno, imajo namreč neodvisno informativno vrednost, saj zainteresiranim tretjim posredujejo relevantne informacije glede zadevnega srečanja. Drugič, zbir teh podatkov v obliki koledarja izpolnjuje pogoj sistematične ali metodične razvrstitve in individualnega dostopa do sestavnih gradiv te zbirke, ki ga nalaga omenjeni člen 1(2) Direktive.

(Glej točke od 32 do 36, 53 in izrek.)

2.        Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive o pravnem varstvu baz podatkov je treba razumeti tako, da ta zajema naložbe, namenjene za vzpostavitev te baze. Zajema torej sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih elementov, in njihovo zbiranje v tej bazi, ne zajema pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjanje sestavnih elementov vsebine baze podatkov.

V kontekstu priprave koledarja srečanj za potrebe organizacije nogometnega prvenstva sredstva, namenjena za določitev datumov, ur in parov moštev za različna srečanja teh prvenstev, ne pomenijo take naložbe. Poleg tega pridobivanje sestavnih podatkov koledarja nogometnih srečanj ne zahteva posebnega truda poklicnih lig, ki so neposredno vpletene v ustvarjanje teh podatkov. Sredstev, porabljenih za preverjanje ali predstavitev sestavnih podatkov koledarja, ravno tako ni mogoče šteti za bistveno naložbo, ki je neodvisna od naložbe, ki jo zahteva ustvarjanje sestavnih podatkov.

(Glej točke 39, 40, 47, od 49 do 51, 53 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (veliki senat)

z dne 9. novembra 2004(*)

„Direktiva 96/9/ES – Pravno varstvo baz podatkov – Izraz baza podatkov – Področje uporabe pravice sui generis – Koledarji nogometnih prvenstev – Stave“

V zadevi C-444/02,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Monomeles Protodikeio Athinon (Grčija) z dne 11. julija 2002, ki je prispel na Sodišče 9. decembra 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med

Fixtures Marketing Ltd

in

Organismos prognostikon agonon podosfairou AE (OPAP),

SODIŠČE (veliki senat),

v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas, J.-P. Puissochet in J. N. Cunha Rodrigues, predsedniki senata, R. Schintgen, sodnik, F. Macken, N. Colneric in R. Silva de Lapuerta, sodnice, in K. Lenaerts (poročevalec), sodnik,

generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl,

sodni tajnici: M. Múgica Arzamendi in M.-F. Contet, glavni administratorki,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 30. marca 2004,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Fixtures Marketing Ltd K. Giannakopoulos, dikigoros,

–        za Organismos prognostikon agonon podosfairou AE F. Christodoulou, K. Christodoulou, A. Douzas, L. Maravelis in C. Pampoukis, dikigoroi,

–        za grško vlado E. Mamouna, I. Bakopoulos in V. Kyriazopoulos, zastopniki,

–        za belgijsko vlado A. Snoecx, zastopnica, skupaj s P. Vlaemminckom, avocaat,

–        za avstrijsko vlado E. Riedl, zastopnik ,

–        za portugalsko vlado L. Fernandes in A. P. Matos Barros, zastopnika,

–        za finsko vlado T. Pynnä, zastopnica,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti K. Banks, M. Patakia in C. Tufvesson, zastopnice,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na javni obravnavi 8. junija 2004

izreka naslednjo

Sodbo  

1        Predlog za izdajo predhodne odločbe se nanaša na razlago določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/9/ES z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, str. 20, v nadaljevanju: Direktiva).

2        Ta predlog je bil oblikovan v okviru postopka, ki poteka med tožečo stranko družbo Fixtures Marketing Ltd (v nadaljevanju: Fixtures) in toženo stranko Organismos prognostikon agonon podosfairou AE (v nadaljevanju: OPAP). Spor je nastal zaradi informacij, ki jih je OPAP pridobil iz koledarjev angleških in škotskih nogometnih prvenstev in uporabil za organizacijo stav.

 Pravni okvir

3        Skladno s členom 1(1) je predmet Direktive pravno varstvo baz podatkov v vseh oblikah. Baza podatkov je v členu 1(2) iste direktive opredeljena kot „zbirka neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva, ki je sistematično in metodično razporejeno in individualno dostopno z elektronskimi in drugimi sredstvi“.

4        V členu 3 Direktive za „baze podatkov kot take, ki so zaradi izbora ali razporeditve svoje vsebine avtorjeva lastna intelektualna stvaritev,“ je uvedeno varstvo z avtorsko pravico.

5        V členu 7 Direktive je ustanovljena pravica sui generis, kot sledi:

„Predmet varstva

1.       Države članice predvidijo pravico izdelovalca baze podatkov, pri katerem je prišlo do kakovostno in/ali količinsko znatne naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine, da prepreči neupravičeno jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo celotne vsebine te baze podatkov ali njenega bistvenega dela, ocenjenega kakovostno in/ali količinsko.

2.       V tem poglavju:

a)       ‚jemanje izvlečkov‘ pomeni stalni ali začasni prenos celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela na drug nosilec na katerikoli način in v katerikoli obliki;

b)       ‚ponovna uporaba‘ pomeni vsako obliko dajanja na voljo javnosti celotne vsebine baze podatkov ali njenega bistvenega dela z distribuiranjem primerkov, z dajanjem v najem, s sprotnim prenosom (on-line) ali drugimi oblikami prenosa. Prva prodaja primerka baze podatkov s strani imetnika pravic ali z njegovim privoljenjem v Skupnosti izčrpa pravico do nadzora ponovne prodaje tega primerka v Skupnosti.

Javno posojanje ni dejanje jemanja izvlečka ali ponovne uporabe.

3.       Pravica iz odstavka 1 se lahko prenese, odstopi ali podeli z licenčno pogodbo.

4.       Pravica, predvidena v odstavku 1, velja ne glede na upravičenost te baze podatkov do varstva z avtorsko ali drugimi pravicami. Poleg tega velja ne glede na upravičenost vsebine te baze podatkov do varstva z avtorsko ali drugimi pravicami. Varstvo baz podatkov s pravico, predvideno v odstavku 1, ne vpliva na pravice, ki obstajajo glede njihove vsebine.

5.       Ponavljajoče se in sistematično jemanje izvlečkov in/ali ponovna uporaba nebistvenih delov vsebine baze podatkov, če so to dejanja, ki nasprotujejo normalni uporabi te baze podatkov ali neupravičeno škodijo zakonitim interesom izdelovalca baze podatkov, ni dovoljeno.“

6        Direktiva je bila v grško pravo prenesena z zakonom št. 2819/2000 (FEK A’ 84/15-3-2000).

7        Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

8        Iz predložitvenega sklepa izhaja, da so organizatorji angleških in škotskih nogometnih prvenstev družbi Footbal Fixtures Ltd z licenčnimi pogodbami zaupali vodenje uporabe koledarjev tekem teh prvenstev zunaj Združenega kraljestva. Fixturesu je bila podeljena pravica zastopanja imetnikov intelektualnih pravic, povezanih s temi koledarji.

9        OPAP ima v Grčiji monopol pri organizaciji iger na srečo. V okviru svojih dejavnosti uporablja informacije iz koledarjev angleških in škotskih nogometnih prvenstev.

10      Fixtures je na Monomeles Protodikeio Athinon vložil tožbo proti OPAP-u, ker naj bi njegovo delovanje prepovedovala pravica sui generis, ki jo ima Fixtures na podlagi člena 7 Direktive.

11      Zaradi težav pri razlagi Direktive je Monomeles Protodikeio Athinon prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Kaj je treba razumeti pod izrazom ‚baza podatkov‘ in kako široko je področje uporabe Direktive […], zlasti člena 7 o pravici sui generis? 

2.      Glede na to, kako široko je področje uporabe Direktive, ali so koledarji nogometnih prvenstev zaščiteni kot baze podatkov, ki so predmet pravice sui generis, in pod katerimi pogoji? 

3.      Natančno na kakšen način je kršena pravica pri bazah podatkov in ali je ta pravica varovana v primeru spremembe vsebine baze podatkov?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Dopustnost

12      Finska vlada izpodbija dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe. Navaja, da je predložitveni sklep glede pravnega in dejanskega okvira zadeve v glavni stvari nejasen, kar Sodišču preprečuje, da bi dalo koristne odgovore na zastavljena vprašanja, državam članicam pa, da bi predstavile umestna stališča o teh vprašanjih. 

13      Opomniti je treba, da mora nacionalni sodnik, v skladu s stalno sodno prakso, zato da bi bila razlaga prava Skupnosti zanj koristna, opredeliti pravni in dejanski okvir, v katerega se umeščajo vprašanja, ki jih zastavlja, oziroma najmanj razložiti dejanske predpostavke, na katerih temeljijo vprašanja (sodba z dne 21 septembra 1999, Albany, C-67/96, Recueil str. I-5751, točka 39).

14      Informacije, posredovane v predložitvenih odločbah, ne smejo le omogočati Sodišču podajanje koristnih odgovorov, ampak tudi dajati možnost vladam držav članic in ostalim zainteresiranim strankam, da skladno s členom 20 ES Statuta Sodišča predstavijo svoja stališča. Sodišče je dolžno skrbeti za varovanje te možnosti ob upoštevanju dejstva, da se skladno z zgoraj navedeno določbo zainteresiranim strankam posredujejo samo predložitvene odločbe (zgoraj navedena sodba Albany, točka 40).

15      V tem primeru iz stališč, ki so jih predložili stranki v glavni stvari in vlade držav članic, skladno s členom 20 Statuta ES Sodišča izhaja, da so na podlagi podatkov iz predložitvenega sklepa razumele, da je spor o glavni stvari nastal zaradi OPAP-ove uporabe informacij iz koledarjev prvenstev, ki so jih uredile poklicne nogometne lige, za organizacijo športnih stav in da je v tem kontekstu predložitveno sodišče razpravljalo o izrazu baza podatkov v smislu člena 1(2) Direktive in o področju uporabe ter posledicah pravice sui generis, ustanovljene z členom 7 te direktive.

16      Poleg tega vsebuje predložitveni sklep podrobnejše informacije o odnosih, ki obstajajo med zadevnimi nogometnimi ligami Football Fixtures Ltd in Fixtures, kar omogoča razumevanje, iz katerega naslova Fixtures v okviru zadeve v glavni stvari zahteva zaščito, povezano z pravico sui generis.

17      V ostalem dajejo informacije, ki jih je posredovalo predložitveno sodišče, Sodišču zadostno sliko o okviru spora o glavni stvari za razlaganje določb Skupnosti, ki so relevantne glede na okoliščine, ki so predmet tega spora.

18      Iz tega sledi, da je predlog za sprejem predhodne odločbe dopusten.

 Temelj

 Izraz baza podatkov v smislu člena 1(2) Direktive

19      Predložitveno sodišče s prvima vprašanjema najprej sprašuje, kaj pomeni izraz baza podatkov v smislu člena 1(2) Direktive in ali ta izraz zajema koledarje nogometnih prvenstev.

20      Baza podatkov v smislu Direktive je v členu 1(2) opredeljena kot „zbirka neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva, ki je sistematično in metodično razporejeno in individualno dostopno z elektronskimi in drugimi sredstvi“.

21      Kot navajata Fixtures in Komisija, izraža več elementov namen normodajalca dodeliti izrazu baza podatkov v smislu Direktive širok pomen, brez formalnih, tehničnih ali materialnih omejitev.

22      Tako člen 1(1) Direktive določa, da je slednja zadeva pravno varstvo baz podatkov „v vseh oblikah“.

23      Medtem ko se predlog Direktive Sveta o pravnem varstvu baz podatkov (UL 1992, C 156, str. 4), ki ga je Komisija predstavila 15 aprila 1992 v skladu z opredelitvijo baze podatkov iz člena 1(1) (točka 1) tega predloga Direktive, nanaša izključno na elektronske baze podatkov, so se med zakonodajnim postopkom dogovorili, da „je treba varstvo po tej Direktivi razširiti tako, da bo zajelo neelektronske baze podatkov“, kar izhaja iz štirinajste uvodne navedbe Direktive.   

24      V skladu s sedemnajsto uvodno navedbo iste direktive se izraz baza podatkov razume tako, da obsega „literarne, umetniške, glasbene ali druge zbirke del ali zbirke drugega gradiva, na primer besedil, zvoka, podob, številk, dejstev in podatkov“. Okoliščina, da izhajajo zadevni podatki oziroma elementi iz športne discipline, ne predstavlja ovire za to, da se jih opredeli kot bazo podatkov v smislu te direktive.  

25      Kljub temu da je Evropski parlament v mnenju o predlogu Direktive Sveta o pravnem varstvu baz podatkov z dne 23. junija 1993 (UL C 194, str. 144) predlagal, da naj bi se zbirka štela za bazo podatkov, če vsebuje „večje število“ podatkov, del ali drugega gradiva, tega pogoja definicija iz člena 1(2) Direktive ne zajema več.

26      Za odločanje o obstoju baze podatkov v smislu Direktive ni pomembno, ali jo sestavljajo gradiva, ki izhajajo iz enega vira oziroma virov, drugačnih od tistega, ki sestavljajo to zbirko iz gradiv, ki jih zbirka sama ustvari, ali gradiv, ki spadajo v eno ali drugo od teh dveh kategorij. 

27      Nasprotno od tega, kar navajata grška in portugalska vlada, noben element Direktive ne dopušča zaključka, da je opredelitev, da gre za bazo podatkov, odvisna od obstoja avtorjeve lastne intelektualne stvaritve. Kot poudarja tudi Komisija, je kriterij izvirnosti relevanten samo za ugotavljanje upravičenosti zaščite baze podatkov z avtorsko pravico, ustanovljeno s poglavjem II Direktive, kot izhaja iz člena 3(1) ter tudi petnajste in šestnajste uvodne navedbe te direktive.  

28      V tem kontekstu široke razlage iz različnih elementov Direktive izhaja, da posebnost izraza baza podatkov v smislu te direktive temelji na funkcionalnem kriteriju.

29      Branje uvodnih navedb Direktive, ob upoštevanju „eksponentnega naraščanja količine letno proizvedenih in obdelanih informacij v vseh gospodarskih in industrijskih sektorjih tako v Skupnosti kot drugod po svetu“, skladno z deseto uvodno navedbo namreč kaže, da je namen pravnega varstva, ki ga uvaja ta direktiva, spodbujanje razvoja sistemov za „shranjevanje“ in „obdelavo informacij“, kar izhaja iz desete in dvanajste uvodne navedbe. 

30      Poleg tega je opredelitev, da gre za bazo podatkov najprej odvisna od obstoja zbirke „neodvisnih gradiv“, tj. gradiv, ki so med seboj ločljiva, ne da bi bila zaradi tega spremenjena vrednost njihove informativne, literarne, umetniške, glasbene ali druge vsebine. Zaradi tega je skladno s sedemnajsto uvodno navedbo s področja uporabe Direktive izključen posnetek avdiovizualnega, kinematografskega, literarnega ali glasbenega dela.

31      Zbirka se nadalje šteje za bazo podatkov, če so neodvisna gradiva, ki sestavljajo to zbirko, sistematično ali metodično razporejena in tako ali drugače individualno dostopna posameznikom. Ne da bi bilo potrebno v skladu z enaindvajseto uvodno navedbo Direktive, da je ta sistematična ali metodična razporeditev fizično razvidna, ta pogoj zahteva, naj obstaja zbirka na trajnem nosilcu kakršnekoli vrste in naj vsebuje tehnično sredstvo, kot je elektronski, elektromagnetni ali elektrooptični proces, v skladu s trinajsto uvodno navedbo iste direktive, ali drugo sredstvo, kot je indeks, kazalo, načrt ali poseben način razvrstitve, ki v okviru vsebine zbirke omogoča izločitev vsakega neodvisnega elementa.  

32      Ta drugi pogoj omogoča razlikovanje med bazo podatkov v smislu Direktive, za katero je značilno, da vsebuje sredstvo, ki omogoča da se v njej najde vsak izmed sestavnih gradiv, od zbirke gradiv, ki sicer vsebuje informacije, vendar nima nobenega sredstva za obdelavo posameznih elementov, ki jo sestavljajo.   .

33      Iz zgornje razčlembe izhaja, da izraz baza podatkov v smislu člena 1(2) Direktive zajema vse zbirke del podatkov ali drugega gradiva, ki so med seboj ločljivi, ne da bi bila zaradi tega spremenjena vrednost njihove vsebine, in ki vsebujejo metodo ali sistem katerekoli vrste, ki omogoča, da se najde katerikoli od njihovih sestavnih elementov.

34      V zadevi v postopku v glavni stvari predstavljajo datum, ura in identiteta gostujočega in domačega moštva, ki se nanašajo na eno nogometno srečanje, če so obravnavani skupno, neodvisno gradivo v smislu člena 1(2) Direktive, kolikor imajo neodvisno informativno vrednost.  

35      Čeprav je gotovo zanimivost nekega nogometnega tekmovanja v tem, da se v celoti upoštevajo različna srečanja zadevnega prvenstva, imajo ravno tako tudi podatki o datumu, uri in identiteti moštev za določeno srečanje, upoštevani skupaj, svojo neodvisno vrednost, s tem da zainteresiranim tretjim posredujejo relevantne informacije glede zadevnega srečanja.  

36      Izbor datumov, ur in imen moštev, ki zadevajo srečanja ob različnih dnevih nogometnega prvenstva, je v teh okoliščinah zbirka neodvisnih elementov. Razvrstitev datumov ur in imen moštev za ta različna nogometna srečanja v obliki koledarja izpolnjuje pogoj sistematične ali metodične razvrstitve in individualnega dostopa do sestavnih gradiv te zbirke. Okoliščina, da se pari moštev določijo na podlagi žreba, ki jo navajata grška in avstrijska vlada, ne postavlja pod vprašaj zgornje razčlenitve.  

37      Iz navedenega sledi, da koledar nogometnega prvenstva, kot je ta v zadevi v glavni stvari, predstavlja bazo podatkov v smislu člena 1(2) Direktive.

 Področje uporabe pravice sui generis

38      Predložitveno sodišče v kontekstu zadeve v glavni stvari in v okviru prvih dveh vprašanj, Sodišče sprašuje o področju uporabe zaščite s pravico sui generis.

39      Člen 7(1) Direktive podeljuje varstvo s pravico sui generis bazam podatkov, ki ustrezajo enemu jasnemu kriteriju, in sicer da je prišlo do kakovostno ali količinsko precejšne naložbe v pridobivanje, preverjanje ali predstavitev njihove vsebine.

40      V skladu z deveto, deseto in dvanajsto uvodno navedbo Direktive je namen te pravice, kot to poudarjata OPAP in grška vlada, spodbujanje in varstvo investicij v sisteme za „shranjevanje“ in „obdelavo“ podatkov, ki prispevajo k razvoju informacijskega trga v okoliščinah, ki jih zaznamuje eksponentno naraščanje količine letno proizvedenih in obdelanih informacij v vseh sektorjih dejavnosti. Iz tega sledi, da je treba izraz naložba v pridobivanje, preverjanje ali predstavljanje vsebine baze podatkov v splošnem razumeti tako, da ta zajema naložbo, namenjeno vzpostavitvi same baze kot take.   

41      V tem kontekstu je treba, kot poudarjajo OPAP, belgijska, avstrijska in portugalska vlada, izraz naložba v pridobivanje vsebine za baze podatkov razumeti tako, da ta označuje sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih neodvisnih gradiv in njihovem zbiranju v omenjeni bazi, z izjemo sredstev, uporabljenih za samo ustvarjanje neodvisnih gradiv. Namen varstva s pravico sui generis, ki ga ureja Direktiva, je dejansko spodbujanje vzpostavitve sistemov za shranjevanje in obdelavo obstoječih informacij, ne pa ustvarjanje gradiv, ki bi lahko bila kasneje zbrana v bazi podatkov. 

42      To razlago potrjuje devetintrideseta uvodna navedba Direktive, po kateri je cilj pravice sui generis zagotavljanje varstva pred poneverbo rezultatov finančnih in strokovnih naložb v „pridobivanje in zbiranje vsebine“ baze podatkov. Kot poudarja tudi generalna pravobranilka v točkah 67 in 72 sklepnih predlogov, ne glede na manjša terminološka odstopanja vse jezikovne različice te devetintridesete uvodne navedbe govorijo v prid razlage, ki iz izraza pridobivanja izključuje ustvarjanje gradiv, ki jih vsebuje baza podatkov.

43      Devetnajsta uvodna navedba Direktive, v skladu s katero izbor več posnetkov glasbenih izvedb na CD-ju ne pomeni dovolj visoke naložbe, da bi bila ta lahko upravičena do varstva s pravico sui generis, daje dodaten argument v podporo tej razlagi. Iz tega izhaja, da se sredstev, porabljenih za samo ustvarjanje del ali gradiv, vsebovanih v bazi podatkov, v tem primeru na CD-ju, ne da enačiti z naložbami v pridobivanje vsebine omenjene baze in zato ne morejo biti upoštevana pri presoji, ali je naložba v vzpostavitev te baze precejšna. 

44      Izraz naložba v preverjanje vsebine baze podatkov je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, ki so zaradi zagotavljanja zanesljivosti informacije v tej bazi namenjena preverjanju pravilnosti pridobljenih gradiv ob vzpostavitvi te baze, kot tudi v obdobju njenega delovanja. Izraz naložbe v predstavitev vsebine baze podatkov se nanaša na sredstva namenjena temu, da se tej bazi doda funkcija obdelave podatkov, tj. tista sredstva, ki so namenjena sistematični ali metodični razvrstitvi elementov, vsebovanih v tej bazi, kot tudi za organiziranje njihove individualne dostopnosti.   

45      Pri naložbi v vzpostavitev baze podatkov gre lahko za zagotovitev človeških, finančnih ali tehničnih virov ali sredstev, vendar pa mora biti ta kakovostno in/ali količinsko precejšna. Količinska presoja se nanaša na sredstva, ki se jih da izraziti s številkami, kakovostna presoja pa na trud, ki se ga ne da količinsko opredeliti, kot je intelektualni trud ali poraba energije, kar izhaja iz sedme, devetintridesete in štiridesete uvodne navedbe Direktive.

46      V tem kontekstu okoliščina, da naj bi bila vzpostavitev baze podatkov povezana z opravljanjem glavne dejavnosti v okviru katere je oseba, ki vzpostavi bazo, hkrati tudi oseba, ki ustvari gradiva, vsebovana v tej bazi, sama ne izključuje možnosti, da bi ta oseba lahko zahtevala zaščito s pravico sui generis, če lahko dokaže, da je pridobitev tega gradiva, njegovo preverjanje ali predstavitev, tako kot je to določeno v točkah 40 in 43 te sodbe, zahtevala kakovostno ali količinsko precejšno naložbo, z neupoštevanjem sredstev, zagotovljenih za ustvarjanje tega gradiva.  

47      Tudi če pridobivanje podatkov in preverjanje njihove točnosti v trenutku vzpostavitve baze podatkov od osebe, ki vzpostavi to bazo, načeloma ne zahteva zagotovitve posebnih sredstev, saj gre za podatke, ki jih je sama ustvarila in ki so ji bili na razpolago, lahko zbiranje teh podatkov, njihova sistematična ali metodična ureditev v okviru baze, organiziranje njihove individualne dostopnosti in preverjanje njihove pravilnosti v obdobju delovanja baze zahteva kakovostno ali količinsko precejšno naložbo v smislu člena 7(1) Direktive. 

48      V zadevi v glavni stvari gre, kot navajajo tudi OPAP, belgijska, avstrijska in portugalska vlada, pri sredstvih v okviru organizacije nogometnega prvenstva, namenjenih določitvi datumov, ur, gostujočih in domačih moštev, ki zadevajo srečanja ob različnih dnevih teh prvenstev, za naložbo v ustvarjanje koledarjev teh srečanj. Takšna naložba, ki se nanaša na samo organizacijo prvenstev, je naložba v ustvarjanje podatkov, ki so zajeti v zadevni bazi, tj. tistih, ki se nanašajo na vsako srečanje različnih prvenstev. Zato te naložbe v okviru člena 7(1) Direktive ni mogoče upoštevati.

49      V teh okoliščinah in z neupoštevanjem naložbe iz prejšnje točke je treba preveriti, ali pridobivanje, preverjanje ali predstavljanje vsebine koledarja nogometnih srečanj zahteva kakovostno ali količinsko precejšno naložbo. 

50      Pridobivanje in zbiranje sestavnih podatkov koledarja nogometnih srečanj poklicnih lig ne zahteva posebnega napora. Dejansko so ta neločljivo povezana z ustvarjanjem teh podatkov, pri katerem neposredno, v vlogi odgovornih za organizacijo nogometnih prvenstev, sodelujejo omenjene lige. Pridobivanje vsebine koledarja nogometnih srečanj torej ne zahteva nobene neodvisne naložbe glede tiste, ki jo zahteva ustvarjanje podatkov, vsebovanih v tem koledarju. 

51      Poklicnim ligam ob izdelavi koledarjev ni treba posvetiti nobenega posebnega truda za preverjanje pravilnosti podatkov o srečanjih prvenstev, saj so te lige neposredno vpletene v ustvarjanje teh podatkov. Preverjanje pravilnosti vsebine koledarjev tekem v sezoni pa obsega, kot izhaja iz stališč Fixturesa, popravke določenih podatkov v teh koledarjih zaradi morebitne preložitve srečanja ali dneva prvenstva, o kateri odločijo lige oziroma se o njej odloči v soglasju z njimi. Za takšno preverjanje ni mogoče trditi, da zahteva precejšno naložbo.     

52      Tudi predstavitev koledarja nogometnih srečanj je tesno povezana z ustvarjanjem sestavnih podatkov tega koledarja. Zato ni mogoče šteti, da zahteva neodvisno naložbo glede na tisto, ki jo zahteva ustvarjanje sestavnih podatkov.  

53      Iz tega sledi, da ne pridobitev, ne preverjanje in ne predstavljanje vsebine koledarja nogometnih srečanj ne zahtevajo precejšne naložbe, ki bi upravičila ugodnost varstva s pravico sui generis, ustanovljeno s členom 7 Direktive.

54      Glede na zgoraj navedeno je treba na prvi zastavljeni vprašanji odgovoriti, kot sledi:

–        Izraz baza podatkov v smislu člena 1(2) Direktive zajema vsako zbirko del, podatkov ali drugega gradiva, ki so drug od drugega ločljivi, ne da bi bila s tem spremenjena vrednost njihove vsebine, in ki vsebujejo kakršenkoli sistem ali metodo, ki omogoča najti vsakega od njenih sestavnih elementov. 

–        Koledar nogometnih srečanj, kot je ta v zadevi v glavni stvari, predstavlja bazo podatkov v smislu člena 1(2) Direktive.

–        Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih elementov, in njihovo zbiranje v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjenje sestavnih elementov vsebine baze podatkov. Zato ob morebitni pripravi koledarja srečanj za potrebe organizacije nogometnih prvenstev ne zajema sredstev, namenjenih za določitev datumov, ur in parov moštev za različna srečanja teh prvenstev. 

55      Glede na navedeno na tretje zastavljeno vprašanje ni treba odgovoriti.

 Stroški

56      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred nacionalnim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

–        Izraz baza podatkov v smislu člena 1(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/9/ES z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov zajema vsako zbirko del, podatkov ali drugega gradiva, ki so drug od drugega ločljivi, ne da bi bila s tem spremenjena vrednost njihove vsebine, in ki vsebujejo kakršenkoli sistem ali metodo, ki omogoča najti vsakega od njenih sestavnih elementov. 

–        Koledar nogometnih srečanj, kot je ta v zadevi v glavni stvari, predstavlja bazo podatkov v smislu člena 1(2) Direktive.

–        Izraz naložba v pridobivanje vsebine baze podatkov v smislu člena 7(1) Direktive je treba razumeti tako, da ta zajema sredstva, namenjena pridobivanju obstoječih elementov in njihovo zbiranje v tej bazi. Ne vključuje pa sredstev, zagotovljenih za ustvarjenje sestavnih elementov vsebine baze podatkov. Zato ob morebitni pripravi koledarja srečanj za potrebe organizacije nogometnih prvenstev ne zajema sredstev, namenjenih za določitev datumov, ur in parov moštev za različna srečanja teh prvenstev.  

Podpisi

---

* Jezik postopka: grščina.