EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.5.2026

COM(2026) 191 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Pregled poenostavitve Uredbe (EU) 2023/1115 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije (uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov)

Povzetek

Evropski parlament in Svet sta decembra 2025 sprejela spremembo Uredbe (EU) 2023/1115 (v nadaljnjem besedilu: Uredba ali uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov). V revidiranem pravnem okviru sta sozakonodajalca Komisiji naložila nalogo, da opravi pregled poenostavitve Uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. aprila 2026 predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Komisija s tem poročilom izpolnjuje svojo nalogo iz člena 34(1a) Uredbe. Poročilo vsebuje pregled ukrepov za poenostavitev, uvedenih od začetka veljavnosti uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, junija 2023, in oceno njihovega vpliva na upravno breme ter splošno izvajanje Uredbe, pri čemer je posebna pozornost namenjena mikro in malim gospodarskim subjektom, kot so kmetje in gozdarji. V njem so predstavljeni tudi dodatni spremljevalni ukrepi za lažje izvajanje in napredek na ključnih delovnih področjih izvajanja, zlasti pri informacijskem sistemu, da bi se zagotovila učinkovita uporaba Uredbe od konca leta 2026.

Uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, je kot pionirski instrument za zmanjšanje prispevka Unije h krčenju in degradaciji gozdov po vsem svetu že bila predmet dveh ciljno usmerjenih zakonodajnih revizij, in sicer v letih 2024 in 2025, v teh letih pa sta bila za lažje izvajanje sprejeta tudi dva celovita sklopa ukrepov ( 1 ).

V pregledu je ugotovljeno, da ukrepi, uvedeni v letih 2024 in 2025, skupaj s spremembami iz decembra 2025 in novimi ukrepi za poenostavitev, ki spremljajo to poročilo, vodijo do znatnega zmanjšanja upravnega bremena in precejšnje poenostavitve za podjetja, ki spadajo na področje uporabe Uredbe. To zmanjšanje je še posebej pomembno za gospodarske subjekte, ki nabavljajo iz držav z nizkim tveganjem, za mikro in male primarne gospodarske subjekte ter za subjekte nižje v dobavni verigi, zlasti zaradi uvedbe poenostavljenih postopkov. Novi ukrepi, predstavljeni v nadaljevanju, vključujejo predlagane spremembe obsega proizvodov iz Uredbe, pojasnitve in poenostavitve nekaterih določb ter posodobitve informacijskega sistema, s katerimi se izvajajo nedavne zakonodajne spremembe in zagotavlja, da je ta čim bolj uporabniku prijazen. Da bi se ohranila pravna varnost ter zagotovil stabilen in predvidljiv regulativni okvir za gospodarske subjekte ter ob upoštevanju doseženega napredka pri zmanjševanju stroškov zagotavljanja skladnosti Komisija meni, da ni primerno predlagati nadaljnjih sprememb osnovnega pravnega besedila.

Poročilo vključuje več novih ukrepov za poenostavitev:

Prvič, Komisija je posodobila smernice in pogosto zastavljena vprašanja, da bi obravnavala glavne pomisleke deležnikov. V teh dokumentih je zlasti pojasnjena možnost, da se lahko z eno samo izjavo o potrebni skrbnosti zajame več pošiljk, in obrazloženo, na primer, kako lahko gozdarska združenja predložijo informacije v imenu posameznih lastnikov gozdov. Komisija zagotavlja tudi dodatne praktične smernice glede obveznosti gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi, vključno z določitvijo njihovega položaja v dobavnih verigah in možnostjo, da je podjetje hkrati uvoznik in proizvajalec. Prav tako potrjuje, da je njihova vloga omejena na pasivno zbiranje in hrambo ustreznih informacij. Pojasnila so zagotovljena tudi glede vprašanj, kot so e-trgovanje, alternative geolokaciji in določitev pragov velikosti za mikro in male primarne gospodarske subjekte. Poleg tega je v smernicah in pogosto zastavljenih vprašanjih pojasnjeno, da bi moralo biti zbiranje informacij v zvezi z zakonitostjo sorazmerno ravni tveganja, pri čemer so podrobnejša dokazila potrebna le v dobavnih verigah z večjim tveganjem. Poleg tega so v posodobljeni infografiki o dobavni verigi iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, navedeni uporabniku prijazni praktični primeri, ki ponazarjajo različne scenarije dobavne verige. Komisija bo smernice in pogosto zastavljena vprašanja po potrebi še naprej posodabljala, pri čemer bo upoštevala povratne informacije deležnikov.

Drugič, obseg proizvodov je bil natančneje opredeljen v osnutku delegiranega akta ( 2 ), objavljenem za pridobitev povratnih informacij javnosti, da bi se zagotovila skladnejša uporaba Uredbe, vključno s predlaganim dodajanjem izbranih proizvodov nižje v dobavni verigi, kot so instant kava in nekateri derivati palmovega olja (vključno z milom iz palmovega olja), ter z nekaterimi predlaganimi izključitvami iz obsega proizvodov, kot so usnje, vzorci in obnovljene pnevmatike.

Tretjič, v poročilu je predstavljen tudi nadaljnji razvoj informacijskega sistema. Ta vključuje posodobitve, ki jih zahteva revidirano besedilo uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, kot je vključitev poenostavljenih izjav, ter dodatnih funkcionalnosti, ki so jih zahtevali deležniki, vključno s prostovoljnim združevanjem referenčnih številk izjav o potrebni skrbnosti. Tako izboljšani sistem bo zanesljiv in bo lahko podprl nemoteno uporabo Uredbe od datuma začetka njene uporabe.

Četrtič, v poročilu je predstavljena načrtovana vzpostavitev novih orodij za olajševanje trgovine, kot sta zbirki zakonodaje držav, ki proizvajajo zadevne proizvode iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ter certifikacijskih ali drugih neodvisno preverjenih sistemov in se uporabljajo za primarne proizvode, zajete v uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, z namenom olajšanja ocenjevanja skladnosti in zakonitosti.

Kvantitativna ocena kaže, da naj bi opisani ukrepi za poenostavitev skupaj zmanjšali letne stroške zagotavljanja skladnosti za podjetja, za katera veljajo obveznosti iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, za približno 75 % v primerjavi z začetnimi stroški zagotavljanja skladnosti.

Hkrati se pričakuje, da bo Uredba zagotovila znatne okoljske in gospodarske koristi ( 3 ). Prvi dokazi kažejo, da uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, prispeva k strukturnim spremembam v svetovnih dobavnih verigah, ki jih spodbujajo sinergije med javnim in zasebnim sektorjem, vključno z večjimi naložbami v sledljivost, večjo preglednostjo in širšo uporabo digitalnih rešitev, s čimer podpira bolj trajnostne in konkurenčne proizvodne prakse.

1. Uvod

1.1 Utemeljitev politike

Evropska unija (EU) ima vodilno vlogo v svetovnih prizadevanjih za zaščito ključnih ekosistemov ter boj proti podnebnim spremembam v skladu s Pariškim sporazumom ( 4 ), Konvencijo o biološki raznovrstnosti ( 5 ), deklaracijo svetovnih voditeljev o gozdovih in rabi zemljišč iz Glasgowa ( 6 ) ter cilji ZN glede trajnostnega razvoja ( 7 ). To vključuje boj proti krčenju in degradaciji gozdov, kar je prednostna naloga, ki je bila nedavno ponovno potrjena na 30. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP30) v Belému, kjer je predsedstvo COP30 predlagalo časovni načrt za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja in degradacije gozdov do leta 2030 ( 8 ).

Najnovejši podatki iz leta 2025 iz globalne ocene gozdnih virov Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ( 9 ) kažejo, da se je po upočasnitvi v obdobju 2010–2020 svetovna letna neto stopnja izgube gozdov ponovno povečala in zdaj presega 5 milijonov hektarjev na leto v primerjavi s 3,6 milijona hektarjev na leto v obdobju 2010–2020 ( 10 ).

Glavni dejavnik krčenja gozdov ostaja širjenje kmetijskih zemljišč ( 11 ). EU je kot pomembno svetovno gospodarstvo proizvajalka in pomembna porabnica primarnih proizvodov, povezanih z izgubo gozdov, in zato prispeva k temu izzivu ( 12 ). Zato je EU maja 2023 sprejela uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ( 13 ) z namenom zmanjšati prispevek EU h krčenju in degradaciji gozdov po vsem svetu. Z obravnavanjem širjenja kmetijskih zemljišč na gozdne površine je namen Uredbe ohraniti gozdove z zmanjšanjem povezanih emisij toplogrednih plinov ter varovanjem ekosistemov in vrst, ki so od njih odvisne. Uredba je začela veljati junija 2023 in je bila dvakrat revidirana, tj. konec leta 2024 in nato še konec leta 2025, pri čemer so bili uvedeni ciljno usmerjene poenostavitve in podaljšano obdobje njene uporabe.

Področje uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, zajema sedem primarnih proizvodov: govedo, kakav, kavo, palmovo olje, sojo, les in gumo. Raziskave ( 14 ) kažejo, da je teh sedem primarnih proizvodov v obdobju 2015–2020 vsako leto povzročilo krčenje več kot 4 milijonov hektarjev gozdov po vsem svetu, kar pomeni približno 70 % krčenja gozdov, ki ga povzroča kmetijstvo (slika 1).

Slika 1: Svetovno krčenje gozdov v tisoč hektarjih na leto, ki ga je v obdobju 2015–2020 povzročilo sedem primarnih proizvodov, ki spadajo na področje uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (Singh in Persson, 2026).

 
1.2 Nedavni trendi in razvoj

Države po vsem svetu se že pripravljajo na izvajanje uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, pri čemer jo pogosto uporabljajo kot spodbudo za okrepitev sistemov sledljivosti in pobud za trajnostnost v dobavnih verigah primarnih proizvodov ter za izboljšanje spremljanja in upravljanja na področju gozdarstva in kmetijstva. Ti pozitivni učinki so dokumentirani v nedavnih raziskavah ( 15 ), ki kažejo na vse večje sinergije med pobudami javnega in zasebnega sektorja po vsem svetu. Poročilo organizacije Forest Trends na primer kaže, da je februarja 2026 vsaj 25 držav proizvajalk izvajalo več kot 60 pobud, ki jih vodijo vlade in so povezane z zagotavljanjem skladnosti z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, pri čemer številne od njih obravnavajo širša vprašanja upravljanja, kot so zemljiška posest, sledljivost in pravna jasnost zunaj posameznih dobavnih verig ( 16 ).

Znaten del teh prizadevanj je omogočen s financiranjem EU in držav članic prek tehnične podpore in programov ( 17 ), ki krepijo položaj malih kmetov, spodbujajo ohranjanje gozdov ter krepijo lokalne zmogljivosti za trajnostno rabo zemljišč in kmetijstvo ter ustvarjanje delovnih mest.

Izkušnje iz tekočih programov in pobud kažejo na tri glavne trende, ki se pojavljajo v študijah primerov iz Afrike, Azije in Latinske Amerike:

·hiter razvoj in stalno izboljševanje sledljivosti dobavnih verig in geolokacijskih sistemov;

·krepitev nacionalnih podatkovnih in certifikacijskih okvirov ter

·pojav inovativnih digitalnih sistemov.

Na primer, digitalni sistem sledljivosti kave, uveden v Etiopiji, beleži dobavno verigo od kmetije do izvoza in z mobilnimi aplikacijami zajema geoprostorske podatke za preverjanje, da kava ne povzroča krčenja gozdov. Podobno je Gana uvedla sistem Ghana Cocoa Traceability System, ki evidentira na tisoče kmetij in povezuje registracijo kmetov z izvoznimi podatki, kar omogoča pripravo poročil o skrbnem pregledu za kupce. Tudi Kenija pri pripravi na izvajanje uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, uporablja tehnologije daljinskega zaznavanja ( 18 ). V Slonokoščeni obali so bile v tesnem sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem Komisije (JRC) izdelane zelo natančne nacionalne karte rabe zemljišč. Inovativne digitalne platforme, kot je argentinska platforma VISEC, omogočajo sledljivost izvoza soje. Brazilski inovativni vladni sistem „Selo Verde“ združuje okoljske podatke in registre kmetij za spremljanje skladnosti z gozdarsko zakonodajo. Honduras v EU že izvaža popolnoma sledljivo kavo z uporabo odprte digitalne infrastrukture, ki vključuje male kmete, kar kaže na potencial takih sistemov za podporo dobavnim verigam, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Tajska je vzpostavila platformo EUDR THAI Traceability – sistem sledljivosti, ki deluje kot enotna osrednja podatkovna zbirka za podatke o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in zakonitosti za vseh sedem primarnih proizvodov. V Maleziji so bili nacionalni standardi trajnostnosti za palmovo olje, gumo in les nadgrajeni ter usklajeni z zahtevami glede informacij iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Podobno Indonezija in Malezija prilagajata svoje nacionalne standarde trajnostnosti ter razvijata integrirane sisteme sledljivosti ( 19 ).

EU ostaja zavezana izvajanju uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, s sodelovanjem, preglednostjo in odprtim dialogom s svojimi trgovinskimi partnerji, tudi prek trgovinskih sporazumov, sorodnih platform in Svetovne trgovinske organizacije. Z ukrepi za poenostavitev, opisanimi v tem poročilu, so pojasnjena veljavna pravila in zagotovljena pojasnila tretjim državam, ki izvažajo v EU. Komisija bo še naprej izvajala dejavnosti ozaveščanja in podpirala tretje države pri reševanju izzivov, povezanih z zagotavljanjem dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

Države članice EU vztrajno napredujejo pri izvajanju uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, tudi s sprejemanjem nacionalne zakonodaje za njeno izvajanje. Pristojni organi držav članic dejavno sodelujejo z nacionalnimi deležniki prek namenskih seminarjev in informacijskih kampanj ter s prilagajanjem in širitvijo svoje infrastrukture informacijske tehnologije za podporo skladnosti. Države članice se ob podpori Komisije osredotočajo tudi na usklajeno izvrševanje. Države članice so na primer v okviru vaje za pripravljenost na uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ki jo financira EU, v sodelovanju z izbranimi podjetji iz sektorjev, zajetih z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, izvedle večmesečne prostovoljne preglede skladnosti (splošno znane kot predhodni preizkusi). ( 20 ) Komisija je konec novembra 2025 v okviru svojega programa za tehnično pomoč in izmenjavo informacij organizirala tudi vodilno delavnico za več držav o izvajanju in izvrševanju uredbe EU krčenju gozdov, na kateri so si države članice izmenjale informacije, dobre prakse in pridobljene izkušnje.

Dosežen je bil tudi pomemben napredek pri evidentiranju svetovne pokritosti z gozdom in pokrovnosti tal z uporabo orodij daljinskega zaznavanja. JRC je v okviru dela Komisije v zvezi z opazovalnico EU za krčenje in degradacijo gozdov razvil nov globalni sloj gozdov za podporo ocenam tveganja na podlagi uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Zemljevid svetovne pokritosti z gozdom za leto 2020 zagotavlja harmoniziran, globalno usklajen prikaz gozdov v prostorski ločljivosti 10 m ter ustreza opredelitvi gozda iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov ( 21 ). Pripravljen je bil z združitvijo več satelitskih naborov podatkov ( 22 ). Zemljevid se stalno posodablja, ko so na voljo novi podatki in povratne informacije uporabnikov, s čimer se izboljšujeta natančnost in prikaz gozdov po vsem svetu. V zasebnem sektorju se je opazno okrepil tudi razvoj novih komercialnih orodij za pridobivanje geoprostorskih informacij. Komisija prek večdeležniške platforme strokovne skupine za zaščito in obnovo svetovnih gozdov redno predstavlja dobre prakse med državami članicami EU, tretjimi državami in zasebnimi deležniki ter olajšuje njihovo izmenjavo (za več informacij glej poglavje 2.1).

1.3 Ozadje ukrepov za poenostavitev uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov

Obe reviziji pravnega besedila uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, sta se začeli na podlagi pripomb različnih deležnikov, da bi se vsem državam in deležnikom zagotovilo več časa za njeno izvajanje in smiselne poenostavitve.

Evropski parlament in Svet sta decembra 2024 na podlagi predloga Komisije začetek uporabe uredbe odložila za eno leto. Decembra 2025 sta sprejela dodatno spremembo uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ( 23 ), in sicer na podlagi drugega predloga Komisije ( 24 ), s katero sta začetek uporabe odložila še za eno leto (do decembra 2026) in uvedla nekatere vsebinske spremembe, da bi poenostavila praktično izvajanje in zmanjšala število zahtevanih predložitev podatkov.

V Uredbi (EU) 2025/2650 sta Svet in Evropski parlament vključila tudi določbo (člen 34(1a)), ki od Komisije zahteva, da opravi „pregled poenostavitve te uredbe ter na tej podlagi Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog“, in sicer do 30. aprila 2026.

V uvodni izjavi 14 Uredbe o spremembi je nadalje navedeno: „V poročilu bi bilo treba oceniti upravno breme in vpliv navedene uredbe, predvsem na mikro ali male gospodarske subjekte. Poleg tega bi morala Komisija v poročilu navesti, kako bi bilo mogoče ugotovljene težave obravnavati, med drugim s tehničnimi smernicami, izboljšavami informacijskega sistema ter delegiranimi ali izvedbenimi akti.“

Kot je navedeno zgoraj, so v poročilu opisani ukrepi za poenostavitev, uvedeni v skladu z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, od začetka njene veljavnosti junija 2023, ter vključuje oceno posledičnega upravnega bremena in splošnega učinka Uredbe, zlasti za mikro ali male gospodarske subjekte. V njem je tudi ocenjeno, v kolikšni meri te poenostavitve prispevajo k zmanjšanju upravnega bremena za gospodarske subjekte in trgovce. Poleg tega so v poročilu predstavljeni nadaljnji ukrepi za lažje izvajanje, ki jih je Komisija predlagala po reviziji o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, iz decembra 2025, vključno s posodobitvijo pogosto zastavljenih vprašanj in smernic, osnutkom delegiranega akta o obsegu proizvodov in razvojem informacijskega sistema, katerih cilj je zagotoviti učinkovito uporabo Uredbe do konca leta 2026.

V poglavju 2 poročila so predstavljeni ukrepi za poenostavitev, ki so bili izvedeni od začetka veljavnosti uredbe. V poglavju 3 so opisani povratne informacije deležnikov, prispevki in dokazna podlaga, na katerih temeljijo novi ukrepi za poenostavitev, uvedeni v okviru sedanjega svežnja za poenostavitev. Ti ukrepi so povzeti v poglavju 4, medtem ko so v poglavju 5 predstavljeni ocenjeni kvantitativni učinki prejšnjega in novega svežnja za poenostavitev.

2. Ukrepi za poenostavitev, izvedeni do konca leta 2025

2.1 Sodelovanje z deležniki

Komisija je od začetka veljavnosti uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, junija 2023 sprejela vrsto ukrepov za podporo njenemu izvajanju na podlagi prispevkov in dokazov, prejetih od deležnikov in držav članic.

Komisija je ves čas zbirala povratne informacije deležnikov s posvetovanji, delavnicami, študijami, dvostranskimi srečanji in razpravami na strokovnih platformah.

Generalni direktorat za okolje je v obdobju 2024–2025 organiziral približno 700 dvostranskih srečanj z deležniki, da bi zbral prispevke in obravnaval vprašanja. Polovica teh srečanj je vključevala sodelovanje s subjekti iz zasebnega sektorja, vključno z gospodarskimi združenji, podjetji, nevladnimi organizacijami ter ponudniki storitev informacijske tehnologije in raziskovalnimi ustanovami. Večina drugih srečanj je potekala s predstavniki tretjih držav (državnimi uradniki, podjetji in poslovnimi združenji, akterji civilne družbe itd.) v Bruslju, na sestankih v partnerskih državah in prek spleta.

Pomemben vir prispevkov in povratnih informacij je tudi večdeležniška platforma za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, ki je strokovna skupina Komisije. Platforma Komisiji zagotavlja smernice in podporo pri izvajanju uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, pripravi delegiranih in izvedbenih aktov ter izvrševanju zakonodaje, programov in politik EU, povezanih z zaščito in obnovo svetovnih gozdov, vključno z bojem proti nezakoniti sečnji. Poleg tega olajšuje usklajevanje z državami članicami in drugimi deležniki. Platforma ima trenutno 89 članov: 62 deležnikov in 27 držav članic. Tretje države, mednarodne organizacije in izbrani deležniki sodelujejo kot opazovalci. Med sodelujočimi deležniki so poslovna združenja, nevladne organizacije in drugi deležniki, ki zastopajo vseh sedem primarnih proizvodov, zajetih z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Komisija bo v prihodnje objavila poziv za izbor novih članov večdeležniške platforme ob upoštevanju revidirane o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in spremenjenega obsega proizvodov.

V letih 2024 in 2025 je bilo organiziranih štirinajst takih srečanj platforme. Srečanja so običajno vključevala generalno skupščino in sejo samo za države članice, na katerih so potekale predstavitve Komisije in deležnikov, deležnikom pa je bil namenjen tudi čas za postavljanje vprašanj in izražanje morebitnih pomislekov. Generalne skupščine se običajno udeleži približno 150 udeležencev. Za večjo sektorsko zastopanost je bil leta 2025 status opazovalca dodeljen še 12 združenjem in nevladnim organizacijam.

Komisija poleg platforme dejavno prispeva tudi k delu neformalne delovne skupine za izvrševanje v zvezi z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, tj. neformalne strokovne skupine, ki jo organizirajo in ji predsedujejo države članice ter je namenjena razpravi o političnih vprašanjih in usklajevanju izvrševanja.

Povratne informacije, pridobljene med vsemi temi izmenjavami, so podlaga za delo Komisije pri olajševanju izvajanja ter zagotavljanju usklajene uporabe in izvrševanja Uredbe, kot je opisano v nadaljevanju.

Komisija bo še naprej zagotavljala strukturirano, smiselno in vključujoče sodelovanje z vsemi ustreznimi deležniki, da bi podprla učinkovito, usklajeno in pravočasno izvajanje Uredbe.

2.2 Ukrepi v zvezi z informacijskim sistemom

V skladu s členom 33 uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, je Komisiji naložena naloga, da vzpostavi in upravlja informacijski sistem. Informacijski sistem je potreben, da lahko gospodarski subjekti ravnajo v skladu z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in da jo lahko pristojni organi izvršujejo. Zato je bistveno zagotoviti delovanje informacijskega sistema, saj mora obdelovati vse transakcije informacijske tehnologije, ki jih začnejo gospodarski subjekti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe.

Po izmenjavah mnenj z deležniki in državami članicami je Komisija decembra 2024 sprejela izvedbeni akt o informacijskem sistemu ( 25 ), ki določa pravila za njegovo delovanje. Informacijski sistem, ki je bil odprt za registracijo 6. novembra 2024 in se je začel uporabljati 4. decembra 2024, je gospodarskim subjektom in njihovim pooblaščenim zastopnikom omogočil predložitev izjav o potrebni skrbnosti. Istega dne je bil vzpostavljen tudi vzporedni strežnik za usposabljanje, ki je deležnikom omogočil, da se seznanijo s funkcijami sistema.

Od takrat Komisija deležnikom nudi ustrezno obrazložitveno dokumentacijo o uporabi sistema, vključno z uporabniškimi priročniki in videoposnetki za usposabljanje, ki so na voljo na namenskem spletišču Europa ( 26 ). Od začetka izvajanja oktobra 2024 se je 85 spletnih usposabljanj udeležilo več kot 33 000 deležnikov.

Na zahtevo industrije in držav članic je bil v drugem četrtletju 2024 razvit in objavljen vmesnik za aplikacijsko programiranje (API). Ta vmesnik je bil zasnovan tako, da podjetjem omogoča neposredno povezavo njihovih notranjih sistemov s platformo EU prek povezave stroj–stroj, s čimer lahko gospodarski subjekti množično predložijo in upravljajo izjave o potrebni skrbnosti, namesto da bi podatke ročno vnašali prek spletišča (grafičnega uporabniškega vmesnika). Dodatne funkcije, uvedene v sistemu, poenostavljajo predložitve deležnikov, kot so ponovna uporaba obstoječe vsebine podatkov, nalaganje geolokacij kot podatkovnih datotek, zemljevid z možnostjo iskanja za prepoznavanje in potrditev pravilnega vnosa geolokacijskih podatkov ter možnosti za spremembo ali umik nepravilno predloženih podatkov zaradi popravka napak.

2.3 Smernice in pogosto zastavljena vprašanja

Jasne in celovite smernice so ključnega pomena za prenos zakonodajnih ciljev v prakso, saj podjetjem in javnim upravam pomagajo razumeti njihove obveznosti.

V ta namen je Komisija v tesnem sodelovanju z deležniki in državami članicami v letih 2024 in 2025 objavila dve različici smernic ( 27 ) in štiri različice pogosto zastavljenih vprašanj ( 28 ) v zvezi z izvajanjem uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Poleg tega je bilo objavljenih več infografik, ki podrobno pojasnjujejo ustrezne scenarije dobavnih verig ( 29 ). Ta gradiva so zagotovila dodatna pojasnila, ki povečujejo pravno jasnost, olajšujejo dosledno razlago ter zmanjšujejo upravno breme v državah članicah in dobavnih verigah, hkrati pa zagotavljajo operativne poenostavitve.

Te obstoječe smernice in pogosto zastavljena vprašanja so bili namenjeni zagotovitvi pojasnil ter spodbujanju jasnega in usklajenega pristopa k izvajanju zakonodaje. V pogosto zastavljenih vprašanjih sta bili na primer poudarjeni možnost, da se več pošiljk/serij zajame z eno samo izjavo o potrebni skrbnosti, in tako imenovana presežna prijava, ki gospodarskim subjektom, ki trgujejo s primarnimi proizvodi v razsutem stanju, omogoča, da prijavijo več zemljišč, kot jih je dejansko povezanih s proizvodnjo določenega primarnega proizvoda. Ta pojasnila so znatno zmanjšala logistično zapletenost in upravno breme. Poleg tega je bilo v primeru sestavljenih proizvodov pojasnjeno, da mora gospodarski subjekt postopek potrebne skrbnosti opraviti le za glavni primarni proizvod, ki se šteje za zadevnega v skladu z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

Glede na najnovejše spremembe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, so medtem nekateri deli smernic in pogosto zastavljenih vprašanj (kot so razlaga obveznosti „preverjanja“, poenostavljeni postopki ponovnega uvoza za MSP ali pojasnila o dvojni predložitvi izjav o potrebni skrbnosti) postali zastareli in so bili črtani.

2.4 Zakonodajne spremembe

Konec leta 2024 je bilo sprejeto revidirano besedilo uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ( 30 ), s katerim je bilo vsem gospodarskim subjektom in javnim organom zagotovljeno dodatno leto za pripravo na začetek uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

Maja 2025 je bil sprejet izvedbeni akt o vzpostavitvi seznama držav, razvrščenih glede na njihovo tveganje krčenja gozdov. V skladu s tem aktom je med države z „nizkim tveganjem“ uvrščenih več držav, kot je bilo predvideno v prvotni oceni učinka, kar gospodarskim subjektom, ki nabavljajo iz držav z nizkim tveganjem, omogoča izvajanje poenostavljene potrebne skrbnosti, pri čemer pristojni organi svoja prizadevanja za izvrševanje osredotočijo na območja z višjim tveganjem, ki skupaj predstavljajo 95 % svetovne izgube gozdov ( 31 ).

V letu 2025 so napovedi glede števila pričakovanih operacij in interakcij v informacijskem sistemu privedle do obsežne ponovne ocene obremenitve sistema, ki kaže na veliko večji promet informacijskega sistema, kot je bilo pričakovano. Da bi obravnavala ta tveganja in preprečila izpad informacijskega sistema, je Komisija oktobra 2025 predlagala ciljno usmerjene spremembe za zmanjšanje obremenitve informacijskega sistema in hkrati za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarske subjekte.

Evropski parlament in Svet sta 19. decembra 2025 sprejela revidirano uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, s katero sta določila dodatno obdobje pred začetkom uporabe ter uvedla nekatere vsebinske spremembe. Vsem podjetjem v EU ali drugje je bilo zagotovljeno še eno leto za pripravo na začetek uporabe. Natančneje, uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, se bo začela uporabljati 30. decembra 2026 za vsa podjetja, razen za večino mikro ali malih gospodarskih subjektov, za katere se bo začela uporabljati 30. junija 2027. Za mikro ali male gospodarske subjekte, ki so že zajeti v uredbi EU o lesu ( 32 ), se bo začela uporabljati 30. decembra 2026.

V skladu z revidiranim pravnim besedilom se je model potrebne skrbnosti spremenil iz sistema, v katerem je moral vsak subjekt, ki daje zadevne proizvode na trg, jih predeluje ali z njimi trguje (razen MSP), predložiti izjavo o potrebni skrbnosti, v preprostejši sistem, v katerem to odgovornost zdaj nosi prvi gospodarski subjekt, ki zadevni proizvod da na trg EU ali ga izvozi. Gospodarskim subjektom nižje v dobavni verigi in trgovcem ni več treba predložiti lastne izjave o potrebni skrbnosti v informacijskem sistemu niti preverjati, ali je bila potrebna skrbnost izvedena v dobavnih verigah. Njihove obveznosti so namesto tega omejene predvsem na registracijo v informacijskem sistemu iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (za subjekte, ki niso MSP), ter – samo v primerih, ko so v dobavnih verigah neposredno za gospodarskim subjektom – na zbiranje prejetih referenčnih številk izjav o potrebni skrbnosti.

Da bi se upravno breme čim bolj zmanjšalo, je bila uvedena tudi nova kategorija mikro ali malih primarnih gospodarskih subjektov. Ta kategorija se uporablja za mikro in male primarne gospodarske subjekte s sedežem v državah, uvrščenih med države z nizkim tveganjem, ki v okviru gospodarske dejavnosti dajejo na trg ali izvažajo zadevne proizvode, ki so jih sami vzgojili, spravili, pridobili ali vzredili na določenih zemljiščih. Tem gospodarskim subjektom, ki so predvsem kmetje in gozdarji, ni več treba predložiti izjav o potrebni skrbnosti vsakič, ko dajo proizvod na trg ali ga izvozijo. Namesto tega morajo predložiti le enkratno poenostavljeno izjavo in ustrezno identifikacijsko oznako izjave posredovati gospodarskim subjektom ali trgovcem nižje v dobavni verigi.

3. Povratne informacije deležnikov, ki so podlaga za nove ukrepe za poenostavitev

V tem poglavju so predstavljeni dokazi, pridobljeni od deležnikov po sprejetju revidiranega besedila uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, iz leta 2025. Ta spoznanja so bistveni del dokazne podlage, na kateri temelji novi sveženj ukrepov.

3.1 Dejavnosti sodelovanja z deležniki

3.1.1 Posvetovanja z deležniki

Da bi Komisija opredelila najbolj relevantne teme za nova pogosto zastavljena vprašanja in smernice ter da bi jih lahko analizirala, je deležnike na 38. srečanju večdeležniške platforme ( 33 ) decembra 2025 pozvala, naj v skladu z novim pravnim besedilom predložijo vprašanja in povratne informacije. Do konca februarja 2026 je bilo prejetih več kot 110 prispevkov. Iz teh je bilo izluščenih in analiziranih več kot 750 vprašanj in pripomb. Med tistimi, ki so predložili vprašanja in povratne informacije, so bili trgovinska in poslovna združenja (35 %), posamezna podjetja (20 %), organi držav članic EU (12 %), organi tretjih držav (12 %), trgovinska in panožna združenja iz tretjih držav (5 %) ter nevladne in druge organizacije, kot so ponudniki storitev in certifikacijski organi (16 %). Poleg tega je potekalo 48 srečanj s predstavniki zasebnega sektorja, držav članic in tretjih držav. V letu 2026 (februarja in marca) sta bili organizirani že dve srečanji večdeležniške platforme.

3.1.2 Javno posvetovanje leta 2025 o osnutku delegiranega akta o področju uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov

Osnutek delegiranega akta o spremembi uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, glede seznama zadevnih primarnih in drugih zadevnih proizvodov je bil aprila in maja 2025 objavljen za javno posvetovanje ( 34 ). Prejetih je bilo 291 odgovorov državljanov, poslovnih združenj, nevladnih organizacij, raziskovalnih ustanov, odvetniških družb, podjetij in javnih organov iz EU in zunaj nje. Glede osnutka besedila je bilo med deležniki doseženo široko soglasje. 40 % sodelujočih je obdobje za povratne informacije izkoristilo tudi za predložitev mnenj o priporočenem dodajanju novih ali odstranitvi nekaterih proizvodov.

3.1.3 Javno posvetovanje o zbirnem svežnju za okolje

Na javnem posvetovanju o zbirnem svežnju za okolje leta 2025 ( 35 ) je veliko sodelujočih predložilo prispevke o uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, čeprav ta ni bila vključena na področje uporabe zbirnega svežnja. Prispevke je predložilo več kot 550 deležnikov in so zajemali vse od splošnih pripomb do podrobnih dokumentov o stališčih, ter približno 1 800 državljanov. Obsežne povratne informacije zagotavljajo dragocen vpogled v pričakovanja deležnikov, podporo in pomisleke glede izvajanja.

3.1.4 Posvetovanja o informacijskem sistemu

Za boljšo oceno količine podatkov, ki jih bo obdeloval informacijski sistem, razumevanje interakcij uporabnikov ter zbiranje povratnih informacij o uporabniški izkušnji je bila januarja 2026 izvedena ciljno usmerjena anketa, ki ji je sledilo omejeno število nadaljnjih razgovorov. Prek trgovinskih združenj je bilo k sodelovanju povabljenih 155 podjetij iz vseh sektorjev primarnih proizvodov, ki jih zajema uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, od malih domačih proizvajalcev do mednarodnih subjektov, ki delujejo v več sektorjih primarnih proizvodov. V anketi je sodelovalo 140 podjetij. Komisija je organizirala tudi dve delavnici, da bi bolje razumela izzive, s katerimi se gospodarski subjekti srečujejo pri uporabi grafičnega uporabniškega vmesnika informacijskega sistema. Prva delavnica je bila osredotočena na mikro ali male primarne gospodarske subjekte, druga pa na gospodarske subjekte uvoznike.

3.2 Ključni vidiki in povratne informacije deležnikov: pet področij, na katerih so potrebna nadaljnja pojasnila in poenostavitve

Povratne informacije deležnikov, prejete v okviru zgoraj opisanih dejavnosti, so bile skrbno analizirane. Opredeljenih je bilo pet prednostnih področij, na katerih deležniki zahtevajo dodatna pojasnila ali poenostavitve: mikro ali mali primarni gospodarski subjekti, obveznosti nižje v dobavni verigi, obveznosti glede potrebne skrbnosti (zakonitost in kategorija ničelnega tveganja), obseg proizvodov in informacijski sistem.

3.2.1 Mikro ali mali primarni gospodarski subjekti

Velik del povratnih informacij se je nanašal na metodologijo za izračun ocenjene letne količine zadevnih proizvodov, v drugih pa so se pod vprašaj postavljale okoliščine, v katerih bi lahko poštni naslov nadomestil geolokacijske podatke. Deležniki so želeli tudi pojasnilo o tem, kako določiti velikost podjetja, tudi ob upoštevanju nihanj med leti. Večja podjetja, ki so le delno vključena v proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov, so zaprosila za pojasnilo glede meril za uvrstitev med mikro ali male primarne gospodarske subjekte ter glede načina opredelitve in ocene zadevnih poslovnih segmentov. Poleg tega so bile izražene prošnje za smernice o tem, ali morajo mikro ali mali primarni gospodarski subjekti posodabljati enkratne poenostavljene izjave in kaj pomeni „večja sprememba“, ki sproži takšne posodobitve. Nekatere gozdarske zadruge so zaprosile za možnost, da poenostavljene izjave predložijo v imenu svojih članov. Govedorejci so poudarili potrebo po pojasnitvi vlog v dobavni verigi, zlasti tega, kdo bi se moral šteti za gospodarski subjekt, gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovca, zlasti v primerih, ki vključujejo žive živali.

3.2.2 Obveznosti nižje v dobavni verigi

Deležniki so predložili podrobne povratne informacije o obveznostih v dobavni verigi, pri čemer so poudarili potrebo po pojasnitvi vlog in postopkovnih zahtev. Menili so, da bi morali imeti prvi subjekti nižje v dobavni verigi pasivno in ne proaktivno obveznost zbiranja referenčnih številk ali identifikacijskih oznak izjav, pri čemer so poudarili, da bi moral odgovornost za posredovanje teh podatkov nižje po dobavni verigi nositi le prvi gospodarski subjekt, saj se lahko le on sam identificira. Pogosto so bila zahtevana pojasnila glede praktičnega pomena obveznosti „zbiranja in hrambe” za prve subjekte nižje v dobavni verigi, vključno z dopustnimi oblikami prenosa in hrambe, ter glede tega, ali morajo biti te oblike usklajene s posameznimi pošiljkami ali proizvodi in ali se od subjektov nižje v dobavni verigi pričakuje, da bodo njihovo veljavnost rutinsko preverjali. Deležniki so opozorili tudi na potrebo po prožnosti in zahtevali, da bi en sam subjekt lahko prevzel več vlog. Pojavila so se vprašanja glede zahtev za carinsko deklaracijo pri izvozu, ki ga izvajajo subjekti nižje v dobavni verigi, zlasti glede tega, ali bi zadostovala splošna koda ali je treba uporabiti prvotne referenčne številke. Nadaljnje nejasnosti so se nanašale na obravnavo ponovnega uvoza. Deležniki so pozvali tudi k pripravi praktičnih smernic glede obveznosti preverjanja za subjekte nižje v dobavni verigi, ki niso MSP.

3.2.3 Obveznosti glede potrebne skrbnosti

Deležniki so opozorili na vrzeli v sedanjih smernicah glede ocenjevanja in dokazovanja izpolnjevanja zahtev glede zakonitosti ter pozvali k nadaljnjim pojasnilom o tem, kako oceniti skladnost s trgovinsko zakonodajo, delovnimi standardi, varstvom človekovih pravic in prepovedmi dela otrok. Za racionalizacijo prizadevanj za zagotavljanje skladnosti so pozvali k večji dostopnosti centralizirane zbirke ustrezne nacionalne zakonodaje v državah proizvajalkah in poudarili potrebo, da Komisija olajša pregleden dostop do teh pravnih okvirov. Poleg tega je bilo predlagano, naj se za certificirane proizvode uvedejo „zeleni pasovi“ in naj se obstoječe certifikacijske sheme bolje povežejo z obveznostmi glede potrebne skrbnosti.

Nekateri deležniki so predlagali tudi uvedbo razvrstitve v kategorijo „ničelno tveganje“ za države z zanemarljivim tveganjem krčenja gozdov, da bi se zmanjšale ali odpravile obveznosti glede potrebne skrbnosti za gospodarske subjekte, ki nabavljajo iz teh držav.

3.2.4 Obseg proizvodov

Deležniki so postavili vprašanja glede obsega in razvrstitve proizvodov, zlasti po tem, ko sta sozakonodajalca konec leta 2025 iz Priloge I črtala oznako HS 49 (knjige in tiskano gradivo), kar je povzročilo nejasnosti glede tega, kateri tiskani proizvodi še naprej spadajo v obseg. Številni deležniki so prosili za pojasnila glede izvzetij za uporabljene, rabljene, odpadne in stranske proizvode ter za vzorce, saj so se opredelitve teh pojmov štele za nejasne. Opozorjeno je bilo tudi na nadaljnje nejasnosti glede obveznosti v zvezi z embalažnimi materiali, paletami in razstavnimi stojali za proizvode, pri čemer so deležniki izrazili pomisleke glede njihove vključitve. Da bi se zagotovil usklajen pristop v celotni dobavni verigi, so bile podane nasprotujoče si zahteve glede razširitve obsega na dodatne pridobljene proizvode, kot so milo, milni rezanci, baloni in drugi končni izdelki iz lateksa, instant kava ter več derivatov palmovega olja (vključno z biogorivi in krmo za živali). Nasprotno pa je bilo za nekatere proizvode, vključno z govejimi kožami, obnovljenimi pnevmatikami in izbranimi derivati palmovega olja, predlagano, da se izključijo zaradi operativnih ali tehničnih utemeljitev, medtem ko so nekateri deležniki taki izključitvi nasprotovali. Mali gospodarski subjekti so zagovarjali tudi uvedbo pravila de minimis, s katerim bi bile majhne količine izvzete iz obveznosti iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

3.2.5 Informacijski sistem

Deležniki so poudarili ključne tehnične in operativne prednostne naloge za informacijski sistem iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ter pozvali k pospešitvi časovnice za uvedbo API-jev, da bi se omogočil pravočasen razvoj informacijske tehnologije. Podprli so združevanje referenčnih številk in identifikatorjev za subjekte nižje v dobavni verigi, hkrati pa zahtevali tudi registracijo in prostovoljno predložitev izjav o potrebni skrbnosti s strani subjektov nižje v dobavni verigi, da bi se povečala prožnost. Druga ključna zahteva je bila uvedba kontingenčnega načrtovanja, kot je izdaja običajnih številk izjav o potrebni skrbnosti v primeru izpada sistema. Pomen operativne učinkovitosti je bil poudarjen v zahtevah za povečanje omejitev velikosti datotek (trenutno 25 MB). Deležniki so pozvali k izboljšanemu poročanju o napakah s podrobno dokumentacijo ter k pregledni obdelavi geolokacijskih podatkov, vključno z uskladitvijo preverjanj med uporabniškim vmesnikom in predložitvami prek API-jev. Za zmanjšanje obremenitve sistema so deležniki predlagali uvedbo povratnih klicev (ang. webhooks) za obveščanje gospodarskih subjektov o spremembah statusa njihovih predložitev. Gospodarski subjekti so zahtevali tudi uvedbo storitvenih računov, ki bi več pooblaščenim osebam omogočili dostop do sistema. Deležniki iz tretjih držav so izrazili pomisleke glede dostopa gospodarskih subjektov iz tretjih držav do informacijskega sistema. Pristojni organi so zaprosili za ustrezno tehnično podporo in dovolj časa za integracijo sistema.

4. Opredeljeni ukrepi

Ob upoštevanju povratnih informacij, opisanih v poglavjih 2 in 3, je Komisija opredelila sklop ukrepov, ki v veliki meri odpravlja izražene pomisleke ter olajšuje in racionalizira izvajanje.

V nadaljevanju so predstavljene ključne posodobitve smernic in pogosto zastavljenih vprašanj (oddelek 4.1), informacijskega sistema (oddelek 4.2) in obsega proizvodov (oddelek 4.3). Poleg tega je v poglavju predstavljena nova pobuda, osredotočena na vzpostavitev zbirk zakonodaje in certifikacijskih shem (oddelek 4.4).

4.1 Smernice in pogosto zastavljena vprašanja za zagotovitev usklajenega izvajanja in izvrševanja

Smernice Komisije in pogosto zastavljena vprašanja so namenjeni podpiranju doslednega in sorazmernega izvajanja Uredbe v državah članicah ter zagotavljanju jasnosti za gospodarske subjekte in pristojne organe. Države članice se spodbuja, naj jih upoštevajo pri svojih politikah izvrševanja in sankcioniranja, da bi preprečile nesorazmerna bremena, zlasti za mikro ali male primarne gospodarske subjekte. V skladu s pristopom iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ki temelji na tveganju, se države članice zlasti spodbuja, naj inšpekcije in ukrepe izvrševanja osredotočijo na subjekte, ki imajo v skladu z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, največ obveznosti glede potrebne skrbnosti, kot so tisti, ki proizvode prvič dajo na trg. Pri gospodarskih subjektih nižje v dobavni verigi in trgovcih bi morali biti ti ukrepi sorazmerni z njihovimi obveznostmi, ki so bile v revidirani uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, spremenjene. Komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami, da bi zagotovila usklajenost praks izvrševanja, po potrebi tudi s predlogami in orodji.

Po spremembi uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, leta 2025 so bili pogosto zastavljena vprašanja in smernice zdaj posodobljeni. Komisija je ob potrebnih prilagoditvah izkoristila priložnost za analizo prispevkov deležnikov, na podlagi katere so bila uvedena številna dodatna operativna pojasnila. Ta so razvrščena v tri kategorije: poenostavitvena pojasnila za gospodarske subjekte nižje v dobavni verigi, mikro ali male primarne gospodarske subjekte ter za vse gospodarske subjekte glede zakonitosti. Podrobna pojasnila so na voljo v posodobljenih dokumentih; primeri scenarijev so predstavljeni v infografiki o dobavni verigi iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov ( 36 ).

4.1.1 Nadaljnje olajšave za subjekte nižje v dobavni verigi

Prvi sklop operativnih pojasnil se nanaša na jasnejšo določitev vlog nižje v dobavni verigi ter na pojasnila glede uvoza in izvoza.

V skladu z revidirano uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, mora subjekt nižje v dobavni verigi zbirati in hraniti informacije (predvsem ime, poštni naslov in e-poštni naslov) o svojih neposrednih poslovnih partnerjih. Te informacije so običajno vključene v standardne poslovne podatke, kot so računi, ki jih večina gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi in trgovcev že ima v okviru rednih transakcij. Te informacije se izmenjujejo zunaj sistema iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

Le kadar je neposredni dobavitelj subjekta nižje v dobavni verigi gospodarski subjekt (višje v dobavni verigi), zaradi česar ta gospodarski subjekt ali trgovec postane tako imenovani prvi gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovec, morajo zahtevane informacije vključevati tudi referenčne številke izjav o potrebni skrbnosti ali identifikacijske oznake izjav za zadevne proizvode.

Natančneje, da bi se za subjekte nižje v dobavni verigi zagotovila praktična poenostavitev, nove smernice in pogosto zastavljena vprašanja predstavljajo pragmatičen pristop, ki takim subjektom omogoča, da ugotovijo, ali so prvi gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali ne. Pojasnjeno je, da je obveznost prvega subjekta nižje v dobavni verigi, da zbira in hrani referenčne številke ali identifikacijske oznake izjav, pasivna, kar pomeni, da mu ni treba preverjati ali svojega dobavitelja proaktivno prositi za referenčno številko ali identifikacijsko oznako izjave. Gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovec lahko ob ravnanju v dobri veri domneva, da njegovi dobavitelji niso gospodarski subjekti višje v dobavni verigi, če od njih ne prejme referenčnih številk ali identifikacijskih oznak izjav. Pri običajni maloprodaji, tj. kadar subjekt nižje v dobavni verigi prodaja svoj proizvod končnemu uporabniku, temu subjektu ni treba zbirati ali hraniti zgoraj navedenih informacij od tega končnega uporabnika. Čeprav morajo subjekti nižje v dobavni verigi obvestiti pristojne organe, kadar imajo informacije, ki kažejo na neskladnost, vključno z utemeljenimi pomisleki, gre za povsem reaktivno obveznost, ki ne pomeni aktivne obveznosti poizvedovanja po takih informacijah vzdolž dobavne verige. Poleg tega je treba položaj subjektov nižje v dobavni verigi upoštevati tudi v politiki izvrševanja držav članic (glej uvod v oddelek 4.1 zgoraj).

Glede ponovnega uvoza je v pogosto zastavljenih vprašanjih pojasnjeno, da je ponovni uvoz proizvodov dejavnost nižje v dobavni verigi. Če uvoznik lahko predloži dokazila, da so bili proizvodi, ki se dajejo na trg EU, že prej dani na trg EU ali da so pridobljeni iz proizvodov, ki so bili že prej dani na trg EU, se šteje za gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi. Pri carinjenju lahko „ponovni uvoznik“ uporabi običajno referenčno številko.

Subjekti nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, morajo ukrepati na podlagi informacij, ki kažejo na morebitno neskladnost, vključno z utemeljenim pomislekom. Pogosto zastavljena vprašanja in smernice vsebujejo pojasnila o tem, kako lahko ti subjekti v primeru utemeljenih pomislekov preverijo, ali se je ravnalo s potrebno skrbnostjo, pri čemer ponujajo različne možnosti glede na pridobljene informacije.

V pogosto zastavljenih vprašanjih so dodatno pojasnjeni primeri, v katerih ima isto podjetje „dvojno vlogo“, na primer kadar uvozi zadevni proizvod in ga nato pred prodajo na trgu EU predela. Tako podjetje bi bilo hkrati gospodarski subjekt in (prvi) gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi.

Poleg tega je v pogosto zastavljenih vprašanjih pojasnjeno, da so gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi, ki izvažajo proizvode, zajete v obstoječi izjavi o potrebni skrbnosti ali poenostavljeni izjavi, izvzeti iz obveznosti predložitve referenčne številke ali identifikacijske oznake izjave carinskim organom ob izvozu. Namesto tega se lahko uporabi posebna oznaka potrdila TARIC.

Pojasnjeno je tudi, da je v dobavni verigi goveda prva fizična ali pravna oseba, ki daje živo govedo na trg EU, gospodarski subjekt (višje v dobavni verigi). Vsi nadaljnji prodajalci živega goveda so trgovci in jim ni treba izvajati potrebne skrbnosti ali predložiti izjave o potrebni skrbnosti ali poenostavljene izjave.

4.1.2 Nadaljnje olajšave za mikro ali male primarne gospodarske subjekte in izjave pooblaščenih zastopnikov

Za mikro ali male primarne gospodarske subjekte velja zelo poenostavljena ureditev. Natančneje, namesto obveznosti, da v informacijskem sistemu predložijo izjavo o potrebni skrbnosti, morajo v informacijskemu sistemu iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, predložiti le enkratno poenostavljeno izjavo. Namesto geolokacije lahko uporabijo tudi poštni naslov, če ta jasno ustreza geografski lokaciji zemljišč ali, v primeru goveda, zadevnega obrata.

V sklopu operativnih pojasnil za mikro ali male primarne gospodarske subjekte je pojasnjeno, katera podjetja izpolnjujejo pogoje za poenostavljeno izjavo in so do nje upravičena. Natančneje, v pogosto zastavljenih vprašanjih je pojasnjeno, da se lahko tudi večje podjetje šteje za mikro ali mali primarni gospodarski subjekt, če lahko dokaže, da poslovni segment, ki opravlja dejavnosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi zadevnimi proizvodi, izpolnjuje merila za mikro ali mali primarni gospodarski subjekt. Pojasnila vključujejo tudi razlage o uporabi poštnega naslova kot alternative geolokaciji. Zlasti je pojasnjeno, da se lahko poleg neposrednega poštnega naslova kot dodatna enostavna možnost namesto geolokacije uporabijo katastrski podatki ali enakovreden podatek, ki omogoča identifikacijo zemljišča ali obrata.

Poleg tega je v pogosto zastavljenih vprašanjih navedeno, da poenostavljene izjave ni treba posodobiti, če se letna količina proizvodnje zadevnega proizvoda spremeni. Če se spravilo in dajanje na trg izvajata neredno (na primer le enkrat na deset let), lahko mikro ali mali primarni gospodarski subjekti v svojih poenostavljenih izjavah v oceno vključijo samo leta, v katerih so proizvodi dejansko dani na trg. V primeru večletnega načrta spravila je lahko letna ocena tudi najvišja letna ocena količine, predvidene za spravilo po načrtu. 

Mikro ali mali primarni gospodarski subjekti lahko za predložitev podatkov v njihovem imenu pooblastijo zastopnike (kot so nacionalni ali regionalni državni organi, združenja, zadruge ali skupine proizvajalcev). Kadar zadruga sama proizvaja zadevne proizvode, ki jih daje na trg EU (na primer pri prodaji neposekanega lesa), se lahko v skladu z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, šteje za gospodarski subjekt. V takih primerih lahko zadruga, in ne njeni člani, predloži eno samo izjavo o potrebni skrbnosti ali, če izpolnjuje merila za opredelitev mikro ali malega primarnega gospodarskega subjekta, eno samo poenostavljeno izjavo.

Poleg tega Komisija spodbuja predložitev podatkov, ki so na voljo v nacionalnih podatkovnih zbirkah, v imenu mikro ali malih primarnih gospodarskih subjektov ter državam članicam pomaga pri polnem izkoriščanju poenostavitev iz člena 4a(4). Kmetijske in gozdarske zadruge ter druga združenja se lahko štejejo za gospodarske subjekte ali mikro oziroma male primarne gospodarske subjekte, odvisno od dejanske vloge, ki jo imajo v dobavnih verigah, zlasti kadar sama dajejo zadevne proizvode na trg. To je odvisno od dogovorov med kmeti, gozdarji in združenji ter od nacionalne zakonodaje, ki te dogovore ureja.

4.1.3 Poenostavitve obveznosti glede potrebne skrbnosti, zlasti pri trgovanju z državami z nizkim tveganjem

Kot odziv na pozive k pojasnilom glede obveznosti potrebne skrbnosti revidirane smernice vsebuje jasnejšo razlago obveznosti gospodarskih subjektov glede potrebne skrbnosti v zvezi s poenostavljeno potrebno skrbnostjo in zbiranjem informacij o zadevni zakonodaji v skladu s členom 2(40) in členom 9(1), točka (h). Zlasti je pojasnjeno, da gospodarskim subjektom, ki nabavljajo iz držav z nizkim tveganjem in za katere velja poenostavljena potrebna skrbnost, ni treba izvesti ocene tveganja in sprejeti ukrepov za zmanjšanje tveganja, razen če pridobijo informacije, ki kažejo na tveganje, da zadevni proizvodi niso skladni z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ali so seznanjeni s takimi informacijami. Poudarjeno je tudi, da mikro ali mali primarni gospodarski subjekti po definiciji pridobivajo proizvode iz držav z nizkim tveganjem in jim zato nikoli ni treba izvesti ocene tveganja ali ukrepov za zmanjšanje tveganja, razen če je ugotovljeno tveganje neskladnosti.

Poleg tega so v smernicah uvedena pojasnila, kako dokazati skladnost z ustrezno zakonodajo države proizvodnje (t. i. merilo zakonitosti). Za podporo gospodarskim subjektom pri dokazovanju skladnosti z merilom zakonitosti bo Komisija vzpostavila zbirki ustrezne zakonodaje države proizvodnje in certifikacijskih shem (glej oddelek 4.4 v nadaljevanju). V smernicah je poudarjeno, da se lahko gospodarski subjekti na podlagi prvega pregleda razpoložljivih informacij, kot so javno dostopna poročila, kazalniki ter razvrstitve držav in regij proizvodnje, odločijo, ali je potrebno zbiranje podrobnih informacij. Za te namene lahko uporabijo zbirko Komisije. Če ta začetni pregled kaže na zanemarljivo tveganje neskladnosti, se od gospodarskih subjektov ne bi smelo zahtevati, da izvedejo zbiranje podrobnih podatkov. Prednostno bi bilo treba izvajati zbiranje podrobnih dokazov o skladnosti z ustrezno zakonodajo države proizvodnje le za dobavne verige, proizvodna območja in države proizvodnje, pri katerih začetne informacije, ki so na voljo gospodarskemu subjektu, kažejo na večje tveganje neskladnosti.

4.2 Informacijski sistem

Da bi zagotovila, da lahko informacijski sistem obvladuje povečani obseg in raznolikost transakcij, ki izhajata iz revidirane Uredbe, je Komisija izvedla celovit tehnični pregled strukture sistema. Zato so bile uvedene ciljno usmerjene izboljšave za povečanje njegove zmogljivosti obdelave, ravnanja s podatki in operativne odpornosti. Pri teh izboljšavah so upoštevane povratne informacije deležnikov in pristojnih organov o delovanju in razpoložljivosti sistema ter notranje napovedi glede obsega transakcij. Z namenskim programom preskušanja se bo pred ponovnim odprtjem potrdila pripravljenost sistema.

Po začasnem zaprtju informacijskega sistema zaradi vključitve potrebnih prilagoditev, ki jih je sprožila revizija Uredbe, bo Komisija informacijski sistem ponovno zagnala po fazah. Ponovno odprtje je načrtovano za junij 2026 (tako za okolje za usposabljanje kot za produkcijsko okolje). Naknadne posodobitve bodo vključevale dodatne funkcionalnosti in izboljšave, ki bodo uvedene pozneje poleti in pred datumom začetka uporabe Uredbe.

Informacijski sistem bo vključeval funkcije za olajšanje izvajanja, na primer mehanizme za podporo organom držav članic pri analizi geolokacijskih podatkov. Po spremembi uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, decembra 2025 bo informacijski sistem vključeval tudi nove funkcije. Ustrezno se spreminja tudi Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/3084 z dne 4. decembra 2024. Glavne funkcionalnosti in spremembe, ki se uvajajo v informacijski sistem in izvedbeni akt ter prinašajo operativne poenostavitve, bodo:

·omogočanje predložitve poenostavljenih izjav ob upoštevanju obstoječe oblike izjave o potrebni skrbnosti in v skladu z revidiranim besedilom uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, pri čemer bo to funkcionalnost podpiral tudi vmesnik za aplikacijsko programiranje (API),

·registracija novih vlog (mikro ali mali primarni gospodarski subjekti ter subjekti nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, ali trgovci),

·posodobitev specifikacij spletnih storitev, da bodo odražale obstoječe funkcionalnosti sistema in izredne ukrepe,

·funkcije za prostovoljno združevanje, ki bodo dodane na podlagi zahtev poslovnega sektorja.

Hkrati Komisija spodbuja predložitev informacij iz nacionalnih podatkovnih zbirk in bo državam članicam pomagala pri uporabi poenostavitve, uvedene s členom 4a(4), da bi zagotovila, da je upravno breme za mikro in male primarne gospodarske subjekte zanemarljivo. Komisija bo vzpostavila potrebno tehnično infrastrukturo (zlasti prek API), da bi olajšala ta proces.

Da bi gospodarske subjekte še dodatno podprla pri uporabi sistema, bo še naprej redno izpopolnjevala sistem in njegovo dokumentacijo. To vključuje načrtovane posodobitve navodil za uporabo, smernic o ravnanju z geolokacijskimi podatki ter opisa kod napak. Posebna pozornost bo namenjena olajšanju predložitve podatkov za mikro ali male primarne gospodarske subjekte, tudi prek njihovih organizacij proizvajalcev ali združenj, ki delujejo kot pooblaščeni zastopniki v njihovem imenu.

4.3 Obseg proizvodov

Komisija je skupaj s tem poročilom objavila tudi osnutek delegiranega akta za pridobitev povratnih informacij javnosti ( 37 ), s prilagoditvami obsega proizvodov iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, opredeljenega v Prilogi I. V tej prilogi so navedeni zadevni proizvodi, za katere veljajo obveznosti iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ob dajanju na trg, omogočanju dostopnosti na trgu ali izvozu s trga. Komisija je pooblaščena, da Prilogo spremeni z delegiranim aktom.

Komisija želi pridobiti mnenja deležnikov o uvedbi horizontalnih izjem in pojasnil, poenostavitvi načina uporabe določb uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, za posebne kategorije proizvodov in primere uporabe ter o ciljno usmerjenih spremembah posameznih oznak KN, da se zagotovita usklajen pristop in učinkovito izvajanje uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

Natančneje, predlagajo se horizontalne izjeme, da se zagotovi, da se uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, osredotoča na proizvode, povezane s tveganji krčenja gozdov, pri čemer se prepreči nepotrebna upravna obremenitev. V osnutku besedila je zlasti predlagano izvzetje vzorcev in proizvodov, ki se uporabljajo za pregled, analizo in preskušanje; materialov za pakiranje in izdelkov za pakiranje za enkratno uporabo; materialov za pakiranje in izdelkov za pakiranje za večkratno uporabo; trženjskega in informativnega gradiva; odpadnih, uporabljenih in rabljenih proizvodov ter pisemskih pošiljk. Večina teh pojasnil je bila že del osnutka delegiranega akta, ki ga je Komisija leta 2025 objavila za pridobitev povratnih informacij javnosti.

Dodatna horizontalna pojasnila so uvedena s pojasnilom, da za proizvode iz Priloge I k uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, obveznosti iz Uredbe veljajo le, če so proizvedeni iz zadevnega primarnega proizvoda. V ta namen je v osnutku delegiranega akta pri več točkah v Prilogi I uvedena predpona „ex“, da se zagotovi, da proizvodi, izdelani iz nezadevnih primarnih proizvodov, kot je kokosovo olje ali bambus, niso zajeti v področju uporabe Uredbe. Zagotovljena so tudi pojasnila glede zadevnih vrst, da se zagotovi jasna in dosledna razlaga obsega proizvodov.

Poleg tega se z osnutkom delegiranega akta uvajajo spremembe obsega proizvodov iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, da se zagotovi nemoten in učinkovit začetek njene uporabe, pri čemer spremembe temeljijo na enotnem in usklajenem pristopu za vse primarne proizvode ter preprečuje prenos tveganja krčenja gozdov. V osnutku akta je predlagano, naj se s področja uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, izključijo obnovljene pnevmatike ( 38 ) in kože goveda ( 39 ).

Hkrati se na podlagi povratnih informacij deležnikov predlaga vključitev nekaterih proizvodov nižje v dobavni verigi na področje uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, da bi se preprečili vrzeli v obveznostih, ki veljajo v dobavni verigi, ter prenos tveganja krčenja gozdov namesto njegove odprave, in sicer instant kave, nekaterih derivatov palmovega olja, vključno z milom iz palmovega olja, ter zamrznjenih govejih jezikov.

Osnutek delegiranega akta je objavljen za štiritedensko obdobje zbiranja povratnih informacij javnosti in mu je priložen delovni dokument služb Komisije, v katerem je predstavljena metodologija, uporabljena za oceno proizvodov glede njihove morebitne vključitve na področje uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ali izključitve z njega.

4.4 Nova orodja za olajševanje trgovine: zbirki zakonodaje in certifikacijskih shem

Izvajanje uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v nekaterih primerih zahteva, da gospodarski subjekti in pristojni organi v postopku skrbnega pregleda upoštevajo različne nacionalne zakonodajne okvire. Subjekti lahko v okviru ocene tveganja v skladu s členom 10(2) uporabljajo sheme certificiranja.

Za podporo deležnikom pri teh prizadevanjih bo Komisija vzpostavila dve zbirki:

·zbirko ustrezne zakonodaje države proizvodnje v skladu s členom 2(40) uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in

·zbirko certifikacijskih shem, ki se uporabljajo za zadevne primarne proizvode iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

Ti zbirki bosta koristila gospodarskim subjektom in pristojnim organom, saj bosta olajšali dostop do ustreznih informacij, potrebnih za postopek skrbnega pregleda, in pomagali pri dokazovanju skladnosti s členom 9(1), točka (h). Obstoj enotnega, centraliziranega vira informacij bo spodbudil tudi preglednost in preprečil podvajanje prizadevanj med državami članicami, s tem pa zmanjšal povezane upravne stroške. Ti dve zbirki bosta olajšali izmenjavo dobrih praks in zagotovili doslednost pri uporabi Uredbe v državah članicah.

Obe zbirki bosta na voljo na namenskih spletiščih. Komisija bo zagotovila predloge, v katerih bodo navedene posebne informacije, potrebne za vsako zbirko, da se zagotovi njuna ustreznost za uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in skladnost s pravnim besedilom. Informacije bodo zagotovili tretje države in lastniki certifikacijskih shem. Zbirki bosta podpirali prizadevanja za skladnost, saj bosta olajšali dostop do ustreznih informacij, zlasti kadar gre za zahtevo glede zakonitosti in ustrezno zakonodajo države proizvodnje.

Komisija namerava zbirko ustrezne zakonodaje in zbirko certifikacijskih shem vzpostaviti pred začetkom uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, decembra 2026. Tretje države in ustrezni deležniki bodo pozvani, naj predložijo ustrezne informacije, da bosta zbirki popolni.

5. Kvantitativna ocena prizadevanj za poenostavitev

Na podlagi poenostavitev, pojasnjenih v poglavjih 2 in 4, je v tem poglavju predstavljena ekonomska kvantifikacija ponavljajočih se letnih stroškov zagotavljanja skladnosti za gospodarske subjekte in trgovce (oddelek 5.1) ter z njimi povezanih letnih okoljskih koristi uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (oddelek 5.2). To zagotavlja dosledno podlago za primerjavo na letni ravni.

5.1 Ekonomska količinska opredelitev upravnega bremena

Zakonodajni in nezakonodajni ukrepi za poenostavitev, opisani v prejšnjih poglavjih, naj bi skupaj zmanjšali letne stroške zagotavljanja skladnosti za podjetja, za katera veljajo obveznosti iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, za približno 75 %, in sicer z ocenjenih 8,1 milijarde EUR letno v skladu z Uredbo, kakor je začela veljati leta 2023, na 2,0 milijarde EUR letno po upoštevanju vseh ukrepov za poenostavitev ( 40 ).

To precejšnje zmanjšanje izhaja iz kombinacije ciljno usmerjenih prilagoditev, ki skupaj poenostavljajo regulativni okvir. Količinsko opredeljeni pretekli ukrepi za zmanjšanje stroškov vključujejo razvrstitev držav glede na stopnjo tveganja (maj 2025), na podlagi katere je bilo med države z nizkim tveganjem uvrščenih več držav, kot je bilo predvideno v prvotni oceni učinka, možnost letne predložitve izjav o skrbnem pregledu (pojasnjena v pogosto zastavljenih vprašanjih in smernicah iz aprila 2025) ter poenostavljeno ureditev za mikro ali male primarne gospodarske subjekte (revizija uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, iz leta 2025).

Količinska opredelitev zajema tudi najnovejše poenostavitve, objavljene skupaj s tem poročilom. Upoštevajo se predlagane spremembe iz osnutka delegiranega akta, objavljenega za pridobitev povratnih informacij javnosti, kot so vključitev proizvodov iz palmovega olja na koncu proizvodne verige in izključitev usnja, ter horizontalne izjeme. Poleg tega dodatna zmanjšanja stroškov izhajajo iz jasnejše razlage načina preverjanja potrebne skrbnosti ter iz razlage, da je zbiranje identifikacijskih oznak ali referenčnih številk za subjekte nižje v dobavni verigi pasivna obveznost.

Pregled prihrankov na vsaki stopnji je prikazan na sliki 2. Skupno največja zmanjšanja stroškov izhajajo iz uvedbe poenostavljene ureditve in sprememb področja uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Uvedbe poenostavljene ureditve je posebej pomembna zaradi velikega števila mikro in malih primarnih proizvajalcev. Čeprav so prihranki pri stroških za velike gospodarske subjekte nižje v dobavni verigi na ravni posameznega gospodarskega subjekta precejšnji, njihov prispevek k skupnemu zmanjšanju stroškov zagotavljanja skladnosti z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ostaja bolj omejen zaradi njihovega razmeroma majhnega deleža v celotni populaciji gospodarskih subjektov.

Slika 2: Razčlenitev prihrankov pri stroških od začetka veljavnosti junija 2023 po svežnjih za poenostavitev, uvedenih med aprilom 2025 in aprilom 2026, v milijardah na leto

Metodologija ekonomske količinske opredelitve

Pri metodologiji ( 41 ) je bil uporabljen standardni pristop k ocenjevanju stroškov, pri čemer so bili ponavljajoči se letni stroški izračunani tako, da se je število gospodarskih subjektov in trgovcev, za katere se uporablja uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, pomnožilo s povprečnimi fiksnimi stroški na subjekt.

Ponavljajoči se stroški v skladu z opredelitvijo iz prvotne ocene učinka vključujejo stroške zaposlenih, ki so dodeljeni za to nalogo, in vzdrževanja sistemov ter stroške, povezane z zbiranjem, združevanjem in analizo podatkov, v nekaterih primerih pa tudi stroške strokovnih storitev za revizije tretjih strani in ankete.

Izračuni temeljijo na ekonomskih količinskih opredelitvah iz prvotne ocene učinka, vendar je bil izhodiščni scenarij razširjen, da zajema segmente subjektov, ki prej niso bili vključeni. Izračuni stroškov zagotavljanja skladnosti zdaj zajemajo vse gospodarske subjekte uvoznike, s čimer se nadomešča začetna predpostavka, da ima dodatne stroške zagotavljanja potrebne skrbnosti le polovica od njih. Vključeni so tudi gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi, trgovci in domači proizvajalci, s čimer so zajeti ponavljajoči se stroški zagotavljanja skladnosti, ki so bili prej izključeni zaradi vrzeli v podatkih ali predpostavk o zanemarljivem vplivu.

Za gospodarske subjekte uvoznike in gospodarske subjekte nižje v dobavni verigi ter za srednje in velike domače primarne proizvajalce in trgovce se uporabljajo enake enotne ocene stroškov zagotavljanja potrebne skrbnosti iz prvotne ocene učinka. V navedeni oceni se predpostavlja, da stroški zagotavljanja skladnosti na podjetje znašajo 1 000 EUR za spodnji razpon, 10 000 EUR za osrednji razpon in 15 000 EUR za zgornji razpon pri nabavi iz držav s standardnim ali visokim tveganjem. Ta analiza se osredotoča na osrednjo vrednost 10 000 EUR na podjetje. Predpostavlja se, da ima gospodarski subjekt, ki nabavlja iz držav z nizkim tveganjem, polovico standardnih stroškov zagotavljanja skladnosti. Za mikro ali male primarne gospodarske subjekte se predpostavlja, da stroški zagotavljanja potrebne skrbnosti znašajo 500 EUR na gospodarski subjekt na leto, kar odraža njihove nižje izdatke za sledenje dobavnih verig in dokumentacijo o zagotavljanju skladnosti.

Po poenostavitvah, opisanih v pogosto zastavljenih vprašanjih in smernicah iz aprila 2025, se uvede 10,7-odstotno zmanjšanje stroškov na gospodarski subjekt, zlasti zaradi možnosti, da se z eno letno izjavo o potrebni skrbnosti zajame več pošiljk ali serij. Ta ocena temelji na predpostavki, da stroški poročanja predstavljajo približno 11 % skupnih stroškov zagotavljanja potrebne skrbnosti ( 42 ), skupaj s podatki o pogostosti pošiljk, ki kažejo, da podjetja v povprečju obravnavajo 42 pošiljk na leto (brez vzorcev).

Da bi se zajel učinek razvrstitve držav glede na stopnjo tveganja iz maja 2025, v okviru katere je bilo več držav razvrščenih kot „države z nizkim tveganjem“, se večjemu deležu gospodarskih subjektov uvoznikov, in sicer 51 % namesto prejšnjih 20 %, pripiše polovica standardnih stroškov zagotavljanja skladnosti.

Za količinsko opredelitev poenostavitev, uvedenih s spremembo iz decembra 2025, se stroški na gospodarski subjekt za mikro ali male primarne gospodarske subjekte znatno zmanjšajo, saj je obveznost redne predložitve izjav o potrebni skrbnosti nadomeščena z enkratno izjavo, ki se lahko ob večjih spremembah posodobi. Pri teh izračunih se predpostavlja, da se izjava v povprečju posodobi enkrat na 20 let, s čimer se ponavljajoči se letni stroški zmanjšajo za 95 %. Podobno se za gospodarske subjekte in trgovce nižje v dobavni verigi, ki jim ni več treba posredovati referenčnih številk, predpostavlja, da imajo le 5 % prvotnih stroškov zagotavljanja skladnosti za pasivno zbiranje in shranjevanje referenčnih številk, prejetih od gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.

Spremembe obsega proizvodov na podlagi spremembe iz leta 2025 in osnutka delegiranega akta iz leta 2026 so vključene s prilagoditvijo velikosti populacije gospodarskih subjektov uvoznikov na podlagi števila edinstvenih gospodarskih subjektov za vse proizvode, relevantne za uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, kot izhaja iz podatkovne zbirke Surveillance Generalnega direktorata za obdavčenje in carinsko unijo. Izhajajoč iz ocenjenih 352 000 gospodarskih subjektov in z izključitvijo knjig, usnja in obnovljenih pnevmatik ter vključitvijo predelanih proizvodov iz palmovega olja, kave in zamrznjenih govejih jezikov se število edinstvenih gospodarskih subjektov uvoznikov zmanjša na 275 000. Na podlagi posodobljenih smernic in pogosto zastavljenih vprašanj se poleg tega uporabijo dodatna zmanjšanja stroškov za gospodarske subjekte nižje v dobavni verigi in trgovce, kar odraža pragmatičen pristop k preverjanju potrebne skrbnosti ter dejstvo, da je zbiranje identifikacijskih oznak ali referenčnih številk za subjekte nižje v dobavni verigi vsekakor pasivna obveznost. Poleg tega se za upoštevanje horizontalnih poenostavitev, uvedenih v osnutku delegiranega akta, uporabi 6,8-odstotno zmanjšanje stroškov. To zmanjšanje izhaja predvsem iz izjem za odpadne in uporabljene proizvode (4,6 %), sledijo pa embalažni materiali (1,95 %), medtem ko proizvodi iz bambusa predstavljajo manjši delež (0,25 %), vzorci pa imajo zanemarljiv vpliv (0,004 %). Delež odpadnih in uporabljenih proizvodov je bil ocenjen z uporabo posrednih kazalnikov, praviloma izpeljanih iz drugih kategorij proizvodov, za katere so bili podatki na voljo prek vrednosti uvoza, povezanih s posameznimi oznakami KN. Vrednost vzorcev je bila izpeljana iz carinskih podatkov o blagovni menjavi z uporabo praga 150 EUR za opredelitev pošiljk nizke vrednosti kot vzorcev. Izjeme za proizvode iz bambusa so bile izračunane z uporabo oznak KN, ki so omogočale jasno razlikovanje med proizvodi iz bambusa in lesnimi proizvodi. Nazadnje so bili prihranki, povezani z embalažnimi materiali, ocenjeni na podlagi ustreznih oznak KN, ki zajemajo izdelke, kot so leseni zaboji za pakiranje, gajbe, palete, kadi, sodi, kartoni in škatle. Analiza ne zajema širših stroškov izvrševanja ali izvajanja, ki jih imajo letno javni organi v državah članicah EU v zvezi z Uredbo kot celoto. Pričakuje se, da se bodo ti stroški, ki so bili v prvotni oceni učinka ocenjeni na približno 18 milijonov EUR letno, zelo malo spreminjali in da glede na to, da so približno za dva velikostna razreda manjši od ocenjenih ponavljajočih se stroškov zagotavljanja skladnosti, ki jih imajo gospodarski subjekti in trgovci, ne bodo vplivali na splošno sorazmernost Uredbe. Enako velja za pričakovane stroške Evropske komisije, ocenjene na 16,5 milijona EUR v prvih šestih letih izvajanja.

V tej analizi niso upoštevani enkratni stroški, ki jih imajo gospodarski subjekti, kot so stroški priprave in uvedbe politike potrebne skrbnosti, nabave in namestitve potrebnih informacijskih sistemov ter obveščanja in usposabljanja osebja in partnerjev v dobavni verigi, saj ti stroški niso primerljivi na letni ravni. Pričakuje se, da se bodo ti stroški zmanjšali sorazmerno z zmanjšanjem števila edinstvenih gospodarskih subjektov, za katere se uporablja uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ki bo posledica sprememb obsega proizvodov.

5.2 Sorazmernost stroškov in okoljske koristi

Na podlagi podatkov za obdobje 2015–2020 ( 43 ) naj bi se z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, po izključitvi oznake HS 49 in vključitvi sprememb, predlaganih v delegiranem aktu, ustvarile gospodarske koristi v višini približno 7 milijard EUR letno z monetizacijo preprečenega krčenja gozdov na 208 000 hektarjih in 49 milijonov ton preprečenih emisij toplogrednih plinov v EU in vgrajenih v blagu, ki se uvaža. Tako ocenjene koristi znatno presegajo po poenostavitvi ocenjene stroške zagotavljanja skladnosti. Na sliki 3 je prikazana razčlenitev okoljskih koristi po primarnih proizvodih po spremembah, predlaganih v osnutku delegiranega akta.

Slika 3: Letne okoljske koristi novega obsega proizvodov v EU in pri uvozu, razčlenjene po primarnih proizvodih ( 44 ) 

Metodologija za izračun okoljskih koristi

Okoljske koristi so količinsko opredeljene na podlagi odtisa krčenja gozdov in emisij, povezanih z uvozom blaga, zajetega z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ter krčenja gozdov in emisij, povezanih s proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov v EU. Odtis krčenja gozdov predstavlja površino zemljišč, katerih raba je bila zaradi proizvodnje zadevnega primarnega proizvoda spremenjene iz gozdne v kmetijsko. Emisijski odtis odraža neto razliko v zalogah ogljika, povezano s to spremembo rabe zemljišč. Ta metodologija ne zajema okoljskih koristi zmanjšanja degradacije gozdov. Kazalniki krčenja gozdov in emisij se monetizirajo ločeno ter se nato združijo za oceno skupnih okoljskih koristi. Vplivi krčenja gozdov se vrednotijo s pristopom ekosistemskih storitev, emisije pa s ceno ogljika, izpeljano iz sistema trgovanja z emisijami (ETS). Vrednost ekosistemskih storitev ( 45 ) v višini 10 000 EUR na hektar na leto je prevzeta iz študije avtorjev Brander idr. (2024) ( 46 ) kot reprezentativna vrednost za tropske, subtropske in zmerne gozdove, medtem ko je cena ogljika v višini 100 EUR na tono CO₂ prevzeta v skladu s prvotno oceno učinka ( 47 ).

Odtis krčenja gozdov in z njim povezane emisije, povezane z uvozom, relevantnim za uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, so ocenjeni na podlagi različnih virov literature. Prvič, ocene skupnega krčenja gozdov na ravni držav, povezanega s proizvodnjo sedmih primarnih proizvodov, ki spadajo na področje uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, so pridobljene iz študije avtorjev Singh in Persson (2026) ( 48 ). Na podlagi podatkov o proizvodnji iz podatkovne zbirke FAOstat se za vsako kombinacijo država–primarni proizvod izračuna intenzivnost krčenja gozdov, opredeljena kot razmerje med krčenjem gozdov in nacionalno proizvodnjo zadevnega primarnega proizvoda.

Vgrajeno krčenje gozdov, povezano z uvozom pridobljenih proizvodov, se nato izračuna tako, da se intenzivnost krčenja gozdov pomnoži s količino pridobljenega proizvoda, uvoženega v EU (COMEXT, COMTRADE), in z masnim deležem primarnega proizvoda, ki ga vsebuje končni proizvod.

Da bi se upoštevale razlike med državo proizvodnje in državo izvora, se za surovine in pridobljene proizvode uporabijo različne intenzivnosti krčenja gozdov. Za surovine intenzivnost krčenja gozdov temelji izključno na krčenju gozdov in proizvodnji v državi izvora, kot je opisano zgoraj. Za pridobljene proizvode se intenzivnost krčenja gozdov izračuna kot tehtano povprečje, ki odraža tokove proizvodnje, uvoza in izvoza zadevne surovine, s čimer se približno določi geografska mešanica nabave višje v dobavni verigi.

Odtis krčenja gozdov in z njim povezane emisije, povezane s proizvodnjo primarnih proizvodov, relevantnih za uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v EU, so izenačeni s povprečnim krčenjem gozdov in povprečnimi emisijami zaradi spremembe rabe zemljišč v obdobju 2015–2020, pri čemer se implicitno predpostavlja, da bo krčenje gozdov, povezano s proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov v EU, v celoti ustavljeno, ko se bo uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, začela uporabljati.

Po zgoraj opisani metodologiji se ocenjuje, da se bo s posodobljenim obsegom proizvodov iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, preprečilo krčenje gozdov na 208 000 hektarjih in s tem 49 milijonov ton emisij toplogrednih plinov iz proizvodnje v EU in vgrajenih v blagu, ki se uvaža.

(1) ()    Sklopa dokumentov, sestavljena iz smernic, pogosto zastavljenih vprašanj ter izvedbenih in delegiranih aktov s poenostavitvenimi učinki, sta bila objavljena jeseni  2024 in aprila 2025 .

(2) ()    Objavljen za pridobitev povratnih informacij javnosti na portalu Objavljene pobude .

(3) ()    Ocenjene na približno 7 milijard EUR na leto z monetizacijo preprečenega krčenja gozdov na 208 000 hektarjih in 49 milijonov ton preprečenih emisij toplogrednih plinov na leto.

(4) ()    Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, Pariški sporazum, FCCC/CP/2015/L.9/Rev/1 (12. december 2015), https://unfccc.int/sites/default/files/english_paris_agreement.pdf .

(5) () Združeni narodi, Konvencija o biološki raznovrstnosti (odprta za podpis 5. junija 1992, začela veljati 29. decembra 1993), 1760 UNTS 79, https://www.cbd.int/convention/text/ .

(6) ()    Vlada Združenega kraljestva (predsedstvo COP26), deklaracijo svetovnih voditeljev o gozdovih in rabi zemljišč iz Glasgowa (2. november 2021), https://ukcop26.org/glasgow-leaders-declaration-on-forests-and-land-use/ .

(7) ()    Združeni narodi, Transforming Our World: The 2030 Agenda for Sustainable Development (Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030), dokument ZN A/RES/70/1 (25. september 2015), https://sdgs.un.org/2030agenda .

(8) ()     Vlada Brazilije (predsedstvo COP30), Roadmap to Halting and Reversing Deforestation and Forest Degradation by 2030 (Časovni načrt za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja in degradacije gozdov do leta 2030) (maj 2024), https://www.cop30.br/en/forests-roadmap .

(9) ()     Globalna ocena gozdnih virov 2025 .

(10) ()    Vendar pa obstajajo regionalne razlike, saj na nekaterih geografskih območjih prihaja do neto povečanja gozdnih površin.

(11) ()    FAO. 2022. The State of the World’s Forests 2022. Forest pathways for green recovery and building inclusive, resilient and sustainable economies (Stanje svetovnih gozdov 2022. Gozdne poti za zeleno okrevanje ter vzpostavljanje vključujočih, odpornih in trajnostnih gospodarstev), na voljo na spletni povezavi https://doi.org/10.4060/cb9360en .

(12) ()    Kastner, T., idr. (2013) Analysis of the Impacts of EU Consumption on Deforestation: Comprehensive Analysis of the Impact of EU Consumption on Deforestation (Analiza vplivov potrošnje EU na krčenje gozdov: celovita analiza vpliva potrošnje EU na krčenje gozdov). Mednarodni inštitut za uporabno sistemsko analizo (IIASA), Laxenburg, Avstrija, https://pure.iiasa.ac.at/id/eprint/14868/1/1.%20Report%20analysis%20of%20impact.pdf .

(13) ()    Evropska unija, Uredba (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije (UL L 150, 9.6.2023), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32023R1115 .

(14) () Singh, C., Persson, U.M. Global patterns of commodity-driven deforestation and associated carbon emissions (Svetovni vzorci krčenja gozdov, ki ga povzročajo primarni proizvodi, in povezanih emisij ogljika). Nat Food 7, 138–151 (2026), https://doi.org/10.1038/s43016-026-01305-4.

(15) ()    Brack, D., How the EUDR Is Already Driving Forest Governance Reform: From Market Signal to Systemic Impact (Kako uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, že spodbuja reformo upravljanja gozdov: od tržnega signala do sistemskega učinka), Forest Policy, Trade and Finance Initiative, april 2026, na voljo na spletni povezavi Kako uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, že spodbuja reformo upravljanja gozdov:– Forest Trends , april 2026.

(16) ()    Med nedavnimi študijami sta na primer naslednji: Brack, D., How the EUDR Is Already Driving Forest Governance Reform: From Market Signal to Systemic Impact (Kako uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, že spodbuja reformo upravljanja gozdov: od tržnega signala do sistemskega učinka), Trade and Finance Initiative, april 2026, na voljo na spletni povezavi Kako uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, že spodbuja reformo upravljanja gozdov:– Forest Trends , april 2026; Sotirov, M., Policy Brief - The EU Deforestation Regulation Is Already Delivering Results (Poročilo o politiki – Uredba EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, že prinaša rezultate), Deutsche Umwelthilfe, april 2026, na voljo na spletni povezavi Policy_Brief__Dr._Metodi_Sotirov__-_The_EU_Deforestation_Regulation_Is_Already_Delivering_Results_-_Why_further_weakening_during_the_Simplification_Review_risks_undermining_progress_in_global_forest_governance.pdf .

(17) () Kot je namenski tehnični instrument za vrednostne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ki ga financirajo EU in države članice v okviru pobude Ekipe Evropa za vrednostne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Drugi vodilni projekti pobude Ekipe Evropa vključujejo program za trajnostno kmetijstvo za gozdne ekosisteme (SAFE), ki podpira pripravljenost malih kmetov na uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v desetih prednostnih državah, program AL INVEST Verde, ki podpira prizadevanja za sledljivost v Latinski Ameriki, ter program za nadgradnjo dostopa do trga (MARKUP II), namenjen spodbujanju krepitve zmogljivosti v zvezi z uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v Afriki.

(18) ()    Sotirov, M., Policy Brief - The EU Deforestation Regulation Is Already Delivering Results (Poročilo o politiki – Uredba EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, že prinaša rezultate), Deutsche Umwelthilfe, april 2026.

(19) ()    Sotirov, M., Policy Brief - The EU Deforestation Regulation Is Already Delivering Results (Poročilo o politiki – Uredba EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, že prinaša rezultate), Deutsche Umwelthilfe, april 2026.

(20) ()    Poročilo o predhodnih preizkusih za sektor kave je na voljo na naslednji povezavi: Insights_EUDR-exercise_Coffee.pdf .

(21) ()    Bourgoin, C., Verhegghen, A., Carboni, S., Ameztoy, I., Degreve, L., Fritz, S., Herold, M., Tsendbazar, N., Lesiv, M., Achard, F., in Colditz, R.: GFC2020: svetovni zemljevid rabe gozdnih zemljišč za leto 2020 v podporo uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, Earth Syst. Sci. Data, 18, 1331–1365, https://doi.org/10.5194/essd-18-1331-2026, 2026.

(22) () Kot so Copernicus Global Land Cover and Tropical Forest Mapping and Monitoring Service, ESA World Cover, WRI Tropical Tree Cover, UMd Global Land Cover, Global Mangrove Watch in JRC Tropical Moist Forests.

(23) ()    Uredba (EU) 2025/2650 o spremembi Uredbe (EU) 2023/1115 glede nekaterih obveznosti gospodarskih subjektov in trgovcev (UL L, 2025/2650, 23.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2650/oj).

(24) ()    COM(2025) 652 final.

(25) ()    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/3084 o delovanju informacijskega sistema v skladu z Uredbo (EU) 2023/1115 o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije (UL L, 2024/3084, 6.12.2024, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/3084/oj ).

(26) ()    Na voljo na spletni povezavi Krčenje gozdov – Okolje – Evropska komisija .

(27) ()    Smernice za Uredbo (EU) 2023/1115 o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (UL C, C/2024/6789, 13.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6789/oj ).

(28) ()    https://circabc.europa.eu/ui/group/34861680-e799-4d7c-bbad-da83c45da458/library/e126f816-844b-41a9-89ef-cb2a33b6aa56/details.

(29) ()    https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/693156f0-5d3b-11f0-a9d0-01aa75ed71a1.

(30) ()    Uredba (EU) 2024/3234 o spremembi Uredbe (EU) 2023/1115 glede določb v zvezi z datumom začetka uporabe (UL L, 2024/3234, 23.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/3234/oj).

(31) () Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1093 z dne 22. maja 2025 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama držav, ki predstavljajo nizko ali visoko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov, za katere zadevni proizvodi niso skladni s členom 3, točka (a) (C/2025/3279, UL L, 2025/1093, 23.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1093/oj).

(32) ()    Uredba (EU) št. 995/2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (Besedilo velja za EGP) (UL L 295, 12.11.2010, str. 23).

(33) ()     Povzetek zapisnika 38. srečanja večdeležniške platforme za zaščito in obnovo svetovnih gozdov s poudarkom na krčenju in degradaciji gozdov, 11. december 2025.

(34) ()     Pravila EU za zmanjšanje krčenja in degradacije gozdov – sprememba Priloge I k uredbi o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov .

(35) ()     Poenostavitev upravnega bremena v okoljski zakonodaji .

(36) ()     Infografika o dobavni verigi iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (3. izdaja) – Okolje .

(37) ()     Objavljene pobude

(38) ()    Proizvodi, za katere se predlaga izključitev s področja uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, so obnovljene pnevmatike iz gume za avtomobile (HS 40121100), obnovljene pnevmatike iz gume za avtobuse (HS 40121200), obnovljene pnevmatike iz gume za zrakoplove (HS 40121300), druge obnovljene pnevmatike iz gume (HS 40121900), polne pnevmatike ali pnevmatike z zračnimi komorami (40129020) in obodne trakove platišč iz gume (HS 40129090).

(39) ()    Oznake proizvodov za govedo, za katere se predlaga izključitev s področja uporabe uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, so surove kože goveda (HS 4101), strojene ali „crust“ kože goveda (HS 4104) ter usnje goveda, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi (HS 4107).

(40) ()    Ta količinska opredelitev zajema ponavljajoče se letne operativne stroške zagotavljanja skladnosti, ne vključuje pa naložb v osnovna sredstva, povezanih z razvojem sistema.

(41) ()    Ta metodologija temelji na študiji z naslovom Assessment of environmental reporting and the potential for simplification (Ocena okoljskega poročanja in možnosti za poenostavitev), ki jo je naročila Komisija in ki naj bi bila objavljena konec leta 2026. Računski koraki so bili posodobljeni tako, da vključujejo poenostavitve, predstavljene v delegiranem aktu, pogosto zastavljenih vprašanjih in smernicah, objavljenih skupaj s tem poročilom.

(42) ()    Evropska komisija (2020), Study on due diligence requirements through the supply chain (Študija o zahtevah glede potrebne skrbnosti v dobavni verigi).

(43) ()    Ker je nabor podatkov DeDuCE avtorjev Singh in Persson (2026), ki vsebuje ocene krčenja gozdov po državah in primarnih proizvodih, na voljo le do leta 2022 ter ima za leti 2021 in 2022 omejitve, se analiza osredotoča na obdobje 2015–2020. Glavne omejitve so povezane z zamudami pri nacionalnem sporočanju podatkov o rabi kmetijskih zemljišč in pospravljenih površinah, ki se uporabljajo kot vhodni podatki za model DeDuCE, in lahko izkrivljajo signale krčenja gozdov v letih 2021 in 2022.

(44) ()    Okoljske koristi za les so podcenjene, saj degradacija gozdov, to je spreminjanje naravnih gozdov v zasajene gozdove ali gozdne nasade, ni vključena v izračune.

(45) ()    Vrednost ekosistemske storitve je količinsko ovrednotena korist, ki jo ljudje pridobivajo iz naravnih ekosistemov, kot so čista voda, proizvodnja hrane, uravnavanje podnebja, rekreacija ter ohranjanje genskih virov, ki podpirajo izboljšanje kmetijskih rastlin, razvoj zdravil in odpornost ekosistemov.

(46) ()    Brander, L. M., De Groot, R., Schägner, J. P., Guisado-Goñi, V., Van't Hoff, V., Solomonides, S., … in Thomas, R. (2024). Economic values for ecosystem services: A global synthesis and way forward (Ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev: globalna sinteza in pot naprej). Ecosystem Services, 66, 101606.

(47) ()     Delovni dokument služb Komisije – Ocena učinka (2021) .

(48) ()    Singh, C., in Persson, U. M. (2026). Global patterns of commodity-driven deforestation and associated carbon emissions (Svetovni vzorci krčenja gozdov, ki ga povzročajo primarni proizvodi, in povezanih emisij ogljika). Nature Food, 7(2), 138–151.