OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)

„Colinele Dobrogei“

PGI-RO-A0612-AM05 – 27.2.2025

1.   Ime proizvoda

„Colinele Dobrogei“

2.   Vrsta geografske označbe

☐	Zaščitena označba porekla (ZOP)

☒	Zaščitena geografska označba (ZGO)

☐	Geografska označba

3.   Sektor

☐	Kmetijski proizvodi

☒

Vina

☐	Žgane pijače

4.   Država, ki ji pripada geografsko območje

Romunija

5.   Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Državni urad za vinogradništvo in proizvode vinske trte (ONVPV)

6.   Opredelitev kot standardna sprememba

Predlagana sprememba specifikacije proizvoda se nanaša na razširitev razmejenega območja ZGO na občini Ceamurlia de Jos (in vasi v njej) in Aliman (in vasi v njej). Območje proizvodnje bi bilo treba spremeniti, da se vključijo ti kraji, in ga ponovno razmejiti za pridelavo vina. Ta vrsta spremembe razmejenega območja spada v opredelitev standardne spremembe iz člena 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143 in ne vpliva na druge pogoje, določene za pridelavo vina z ZGO „Colinele Dobrogei“ (kot so trženje, povezava med območjem in proizvodom, ime ali kategorija proizvodov).

7.   Opis odobrenih sprememb

1.   Sprememba geografskega območja zaradi vključitve občine Ceamurlia de Jos (okrožje Tulcea)

Zahtevana je sprememba, da se občina Ceamurlia de Jos in vasi v njej (v okrožju Tulcea) vključijo v razmejeno območje za pridelavo vina z ZGO „Colinele Dobrogei“.

Občina Ceamurlia de Jos in vasi v njej – Ceamurlia de Jos in Lunca – ležijo v bližini drugih krajev, določenih kot del območja geografske označbe, tj. mesta Babadag, oddaljenega 20 km, in občine Baia, oddaljene 21 km; ta kraja sta bila določena kot opredeljeno območje proizvodnje geografske označbe in sta upravni ozemeljski meji z občino Ceamurlia de Jos.

Za občino Ceamurlia de Jos so značilne okoljske, talne in podnebne razmere, ki so primerne za gojenje vinske trte in so podobne tistim na območju ZGO „Colinele Dobrogei“, njeni vinogradniki pa vinograde upravljajo s poudarkom na pridelavi kakovostnega vina iz sort vinske trte, ki se pridelujejo.

Kar zadeva pokrajino, ležijo občina Ceamurlia de Jos in sosednje vasi na planoti Babadag, ki jo zaznamuje razčlenjen svet. Ima ugodno naravno okolje, saj je 46 % upravnega ozemlja pokritega z vodnimi telesi in ribniki. Zgodovinsko središče vasi Ceamurlia de Jos ima obliko nepravilnega mnogokotnika in leži na nižinskem območju z nadmorsko višino od 20 m do 40 m. Vas Lunca leži na jugozahodni meji jezera Golovița.

Občina je s podnebnega vidika pod vplivom celinskega stepskega podnebja z milejšimi poletji in zimami zaradi vpliva lagune Razim-Sinoe; povprečna letna temperatura je 10,8 °C, povprečna letna količina padavin pa 400 mm/m2. Na območju je več različnih vrst tal, in sicer kostanjeva prst (kastanozem) z različnimi podvrstami, sestavljena iz puhličastih usedlin z vodonosniki, ki segajo do globine 15 m, in usedlin lapornega apnenca.

Vino iz vinogradov vasi Ceamurlia de Jos in Lunca ima zelo podobne lastnosti kot vino, pridelano na razmejenem območju „Colinele Dobrogei“, saj sta obe vasi obdani z naselji, ki ležijo na območju geografske označbe „Colinele Dobrogei“.

Veliko sonca in dobra osončenost in toplota ter malo padavin omogočajo dobro zorenje grozdja in ustrezno vsebnost sladkorjev. Bližina jezer Razim in Sinoe in tla, ugodna za vinsko trto, prinašajo uravnoteženost med alkoholom in kislinami ter dobro izražene organoleptične lastnosti. Bela vina z območja proizvodnje občine Ceamurlia de Jos z vasema – Ceamurlia de Jos in Lunca – imajo raznovrstne vonje – od cvetličnih not, na primer po cvetovih vinske trte in akacije, do sadnih not, na primer po breskvi, marelici in agrumih, pri čemer so vse obogatene z mineralnim pridihom. Rdeča vina so zelo intenzivne barve, imajo mehke tanine in polno telo ter sadni vonj in okus, v katerih je zaznati dobro dozorelo rdeče in črno jagodičje. Vina rosé so sveža z aromami gozdnih sadežev (divjih jagod, robid, malin), rdečega jagodičja (češenj, jagod), cvetnih listov vrtnice in aromatičnih rastlin.

Spremenjena sta bila poglavje III specifikacije proizvoda in točka 6 enotnega dokumenta.

2.   Sprememba geografskega območja zaradi vključitve občine Aliman (okrožje Konstanca)

Zahtevana je sprememba, da se občina Aliman in vasi v njej (v okrožju Konstanca) vključijo v razmejeno območje za pridelavo vina z ZGO „Colinele Dobrogei“.

Občina Aliman, sestavljena iz vasi Aliman, Dunăreni, Vlahii in Floriile, leži v okrožju Konstanc. Na severu meji na občino Rasova, ki leži na opredeljenem območju geografske označbe „Colinele Dobrogei“, na jugu na občino Ion Corvin, na vzhodu na občino Adamclisi, ki prav tako leži na opredeljenem območju geografske označbe „Colinele Dobrogei“, na zahodu pa na reko Donavo.

Vrhunsko kakovost vina, pridelanega v teh krajih, podpirajo talni in podnebni dejavniki, pri čemer ima odločilno vlogo toplotna zmogljivost. Ker so ta območja zelo svetla in topla, je vino sveže in ima različne sadne arome, kot so sveže in intenzivne arome agrumov, začimbne ali cvetlične note, kot so note po divjih cvetlicah, ter eksotične zeliščne zaznave. Je polnega telesa in ima lastnosti, značilne za aromatične sorte, ki dosegajo učinkovitost gojenih sort in izražajo obstoječi potencial za pridelavo vina na območju geografske označbe „Colinele Dobrogei“. To je značilno vino s kislinami in mineralnostjo, ki mu dajeta dodatno svežino.

Za krajevno podnebje ob Donavi je značilna povprečna letna temperatura približno 11 °C. Povprečna mesečna temperatura je najvišja julija, in sicer 22 °C, najnižja pa januarja, in sicer 10 °C. Temperatura zraka se čez dan in skozi vse leto zelo razlikuje.

Na vzorce vetrov vpliva reka Donava, katere dnevni in nočni vetrovi so podobni vetrovom na obalnem območju. Padavine so ključni podnebni dejavnik za gospodarstvo na pretežno kmetijskem ozemlju, kot je območje Dumbrăveni - Valea Urluia - Lacul Vederoasa. Padavin je razmeroma malo, saj jih na leto v povprečju pade približno 460 mm, in so neenakomerno porazdeljene. Najbolj deževna meseca sta maj in junij, najbolj suh mesec pa marec. Poletja so zgodnja, topla, včasih vroča, in dolga, pogosto pa jih spremljajo suhi vetrovi. Jeseni so dolge in suhe, kar ustvarja ugodne razmere za zorenje grozdja in kopičenje aromatskih spojin.

Prevladujejo tla, značilna za sušno podnebje, pri čemer je najpogostejši černozjom. Ta tla so naravno rodovitna in primerna za gojenje vinske trte. Černozjom so tla s srednjo teksturo v celotnem profilu in dobro strukturo, imajo dobro prepustnost za vodo in zrak ter se zlahka obdelujejo. Ta s humusom bogata tla so rahlo alkalna in bogata s hranili. So zelo rodovitna in primerna za gojenje vinske trte.

Spremenjena sta bila poglavje III specifikacije proizvoda in točka 6 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Colinele Dobrogei

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—	22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204  – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vina

1.   Bela vina in vina rosé

KRATEK OPIS

Bela vina in vina rosé

Barva: zelenkasto rumena, ki včasih prehaja v zlato, slamnato rumena, bleda/srednje intenzivna lososno rožnata. Vonj in okus: aroma po sveže pokošeni travi in cvetih akacije, cvetica s pridihom sladkih mandljev; vina z notami breskve, marelice in manga imajo zaradi dobrega kopičenja sladkorjev polno telo in so zaokrožena; okus je uravnotežen, pri čemer polnost telesa ne izstopa; vonj vin razkriva note travniških cvetlic, medu, praženja in vrtnic; za naravno aromatične sorte je značilen rahel pridih agrumov, za starejša aromatična vina pa dolgotrajnejše note satja.

Za najvišjo vsebnost skupnih kislin veljajo mejne vrednosti, določene v zakonodaji Evropske unije.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 15,00

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 10,00

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 18

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 200

2.   Rdeča vina

KRATEK OPIS

Rdeča vina

Barva: rubinasto, granatno, škrlatno in temno rdeča. Vonj in okus: vina imajo zelo intenzivno barvo, zaradi česar se razvijejo sveže arome gozdnih sadežev z notami suhih sliv; v ustih so žametna in oljnata, z aromami svežih malin, rdečega ribeza, brusnic, višenj, nageljnovih žbic, robid in borovnic; imajo taninsko strukturo in značaj, poudarjeno cvetico, ki spominja na borovnice in nageljnove žbice, z notami popra in začimb, vanilje (ob kratkem staranju) in črne češnje ter optimalno vsebnost kislin; primerna so za staranje v hrastovih sodih.

Za najvišjo vsebnost skupnih kislin veljajo mejne vrednosti, določene v zakonodaji Evropske unije.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 15,00

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 10,00

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 20

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 150

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

1.

Proizvodnja zunaj razmejenega območja Pomembna omejitev pri vinifikaciji Vina z ZGO „Colinele Dobrogei“ se lahko proizvajajo tudi na območju v bližini razmejenega območja, in sicer v isti upravni enoti, sosednji upravni enoti ali na sosednjih območjih z geografskimi označbami. Nacionalni organ za vinogradništvo in proizvode vinske trte (Oficiul Național al Viei și Produselor Vitivinicole – ONVPV) je treba o uporabi tega odstopanja obvestiti 48 ur vnaprej.

2.	Postopek pridelave Posebni enološki postopek Zvrščanje je dovoljeno. Potekati mora v skladu z veljavno zakonodajo.

3.	Enološki postopek Posebni enološki postopek Vina rosé se lahko pridelajo tudi iz sort vinske trte, ki se uporabljajo za pridelavo rdečih vin, in sicer z uporabo tehnike kratke maceracije in ohranitvijo sortnih lastnosti.

4.

Enološki postopek Posebni enološki postopek Proizvodnja belih vin iz rdečih sort Številni pridelovalci nameravajo uvesti tehnike za izkoriščanje aromatičnega potenciala sort, kot je pridelava belih vin iz rdečega grozdja (blanc de noirs). Pri takem načinu pridelave belih vin iz rdečega grozdja se izkorišča potencial teh sort, rezultat pa so nekoliko močnejša vina, za katera je značilen rahlo rastlinski okus s prevladujočimi nežnimi aromami robid, limete, grenivke in mirabel. Vsebnost kislin poudarja svežino vina. Mirna vina rosé iz belega grozdja – grozdje sort pinot gris, băbească gri ali traminer roz ima kožice v odtenkih svetlo vijoličaste, ki so pri sortah pinot gris in băbească gri vijoličasto sivi in sivo modri, pri sorti traminer roz pa biserno rožnati in sivkasto rožnati. Te sorte dajejo mirna vina z rumenkasto belimi, slamnato rumenimi do rožnatimi odtenki. Vinarji se lahko odločijo za pridelavo tako mirnih belih vin kot tudi vin rosé, pri čemer se slednja pridobivajo z maceracijo. Mirna oranžna vina iz belega grozdja Tehnologija za pridelavo teh vin vključuje postopek maceracije kožic v grozdnem moštu iz belega grozdja, pri čemer je čas maceracije odvisen od intenzivnosti barve, ki jo želi vinar doseči pri končnem vinu. Barva: jantarno rumena/jantarna, s kompleksno strukturo in aromatično cvetico, ki spominja na cvetove limete, med, pomarančno lupino in suho sadje. Okus: bogat, polnega telesa in z zelo izrazitimi kislinami, ki jih še poudarja intenzivna mineralnost.

5.2   Največji donosi

1.	Sorti vinske trte – petit verdot in sangiovese 14 000 kilogramov grozdja na hektar

2.	Sorta vinske trte – viognier 14 500 kilogramov grozdja na hektar

3.	Sorte vinske trte – negru de drăgășani, crâmpoșie selecționată in băbească gri 15 000 kilogramov grozdja na hektar

4.	Sorte vinske trte – cabernet sauvignon, malbec in mourvèdre 15 400 kilogramov grozdja na hektar

5.	Sorta vinske trte – busuioacă de bohotin 16 000 kilogramov grozdja na hektar

6.	Sorti vinske trte – chardonnay in pinot gris 16 300 kilogramov grozdja na hektar

7.	Sorta vinske trte – sémillon 16 600 kilogramov grozdja na hektar

8.	Sorte vinske trte – muscat ottonel, pinot noir, syrah, burgund mare in băbească neagră 17 100 kilogramov grozdja na hektar

9.	Sorte vinske trte – sauvignon, riesling italian, riesling de rhin, merlot, fetească neagră, fetească regală, fetească albă in tămâioasă românească 18 000 kilogramov grozdja na hektar

10.	Sorte vinske trte – traminer aromat, traminer roz, crâmpoșie, columna, aligoté, iordană, aromat de iași in rkațiteli 18 000 kilogramov grozdja na hektar

11.	Sorte vinske trte – saint emilion, novac, mamaia, cristina in alicante bouschet 18 000 kilogramov grozdja na hektar

12.	Sorti vinske trte – petit verdot in sangiovese 105 hektolitrov na hektar

13.	Sorta vinske trte – viognier 109 hektolitrov na hektar

14.	Sorte vinske trte – negru de drăgășani, crâmpoșie selecționată in băbească gri 112 hektolitrov na hektar

15.	Sorte vinske trte – cabernet sauvignon, malbec in mourvèdre 115 hektolitrov na hektar

16.	Sorta vinske trte – busuioacă de bohotin 120 hektolitrov na hektar

17.	Sorti vinske trte – chardonnay in pinot gris 122 hektolitrov na hektar

18.	Sorta vinske trte – sémillon 124 hektolitrov na hektar

19.	Sorte vinske trte – muscat ottonel, pinot noir, syrah, burgund mare in băbească neagră 128 hektolitrov na hektar

20.	Sorte vinske trte – sauvignon, riesling italian, riesling de rhin, merlot, fetească neagră, fetească regală, fetească albă in tămâioasă românească 135 hektolitrov na hektar

21.	Sorte vinske trte – traminer roz, traminer aromat, crâmpoșie, columna, aligoté, iordană, aromat de iași in rkațiteli 135 hektolitrov na hektar

22.	Sorte vinske trte – saint emilion, novac, mamaia, cristina in alicante bouschet 135 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Okrožje Konstanca:

—	mesto Murfatlar – Murfatlar in vas Siminoc,

—	občina Valu lui Traian – vas Valu lui Traian,

—	občina Poarta Albă – vasi Poarta Albă in Nazarcea,

—	mesto Ovidiu – občina Ovidiu in vas Poiana,

—	občina Ciocârlia – vas Ciocârlia,

—	mesto Medgidia – Medgidia ter vasi Remus Opreanu in Valea Dacilor,

—	občina Castelu – vasi Castelu, Cuza Vodă in Nisipari,

—	občina Siliștea – vas Siliștea,

—	občina Tortoman – vas Tortoman,

—	občina Peştera – vasi Peştera in Ivrinezu Mic,

—	občina Mircea Vodă – vasi Mircea Vodă, Satu Nou, Țibrinu, Saligny, Ștefan cel Mare in Gherghina,

—	občina Adamclisi – vasi Adamclisi, Abrud, Hațeg, Urluia in Zorile,

—	mesto Cernavodă – občina Cernavodă,

—	občina Seimeni – vasi Seimeni in Seimenii Mici,

—	občina Rasova – vasi Rasova in Cochirleni,

—	občina Aliman – vasi Aliman, Dunăreni, Vlahii in Floriile.

—	občina Mihai Viteazu – vasi Mihai Viteazu in Sinoie,

—	občina Istria – vasi Istria in Nuntaşi,

—	občina Cogealac – vasi Cogealac, Tariverde in Fântânele,

—	mesto Mangalia – Mangalia,

—	mesto Hârșova – Hârșova,

—	občina Chirnogeni – vas Chirnogeni,

—	občina 23 August – vas 23 August,

—	občina Horia – vasi Horia in Tichilești,

—	občina Crucea – vas Crucea,

—	občina Topalu – vas Topalu,

—	občina Ciobanu – vas Ciobanu,

—	občina Gârliciu – vas Gârliciu,

—	občina Saraiu – vas Saraiu,

—	občina Cobadin – vas Viișoara.

Okrožje Tulcea:

—	mesto Babadag – Babadag,

—	občina Sarichioi – vasi Enisala, Visterna, Zebil in Sabangia,

—	občina Valea Nucarilor – vasi Valea Nucarilor, Agighiol in Iazurile,

—	mesto Tulcea – Tulcea;

—	občina Ostrov – vasi Ostrov in Piatra,

—	občina Somova – vasi Somova, Mineri in Parcheș,

—	občina Niculițel – vas Niculițel,

—	občina Izvoarele – vasi Izvoarele in Alba,

—	občina Valea Teilor – vas Valea Teilor,

—	občina Frecăței – vasi Telița in Poșta,

—	mesto Isacea – Isacea;

—	občina Luncavița – vas Luncavița,

—	občina Văcăreni – vas Văcăreni,

—	občina Jijila – vas Jijila,

—	mesto Măcin – Măcin;

—	občina Greci – vas Greci,

—	občina Cerna – vas Cerna,

—	občina Turcoaia – vas Turcoaia,

—	občina Carcaliu – vas Carcaliu,

—	občina Baia – vas Baia,

—	občina Ceamurlia de Jos – vasi Ceamurlia de Jos in Lunca.

7.   Sorte vinske trte

Alicante bouschet N – alicante henri bouschet

Aligoté B – plant de trois, plant gris, vert blanc in troyen blanc

Aromat de iași B

Burgund mare N – grosser burgunder, blaufrankisch, kekfrankos, frankovka in limberger

Busuioacă de bohotin Rs – schwarzer muscat, muscat fioletovîi, muscat violet cyperus in muscat rouge de frontignan

Babeasca gri G

Băbească neagră N – grossmuttertraube, hexentraube, crăcana, rară neagră, căldărușă in serecsia

Cabernet sauvignon N – petit vidure in burdeos tinto

Chardonnay B – gentil blanc, pinot blanc in chardonnay

Columna B

Cristina N

Crâmpoșie B

Crâmpoșie selecționată B

Fetească albă B – păsărească albă, poama fetei, madchentraube, leanyka in leanka

Fetească neagră N – schwarze madchentraube, poama fetei neagră, păsărească neagră in coada rândunicii

Fetească regală B – konigliche madchentraube, konigsast, ktralyleanka, dănășană in galbenă de ardeal

Iordană B – iordovană in iordan

Malbec N – cotes rouges, pied de perdrix in plant d’arles

Mamaia N

Merlot N – bigney rouge in plant medoc

Mourvedre N

Muscat ottonel B – muscat ottonel blanc

Negru de drăgăşani N

Novac N

Petit verdot N

Pinot gris G – affumé, grau burgunder, grauburgunder, grauer mönch, pinot cendré, pinot grigio in ruländer

Pinot noir N – blauer spätburgunder, blauer burgunder, burgund mic, burgunder roter in klävner morillon noir

Pinot noir N – spätburgunder in pinot nero

Riesling de rhin B – weisser riesling, white riesling, riesling renano in rheinriesling

Riesling italian B – olasz riesling, olaszriesling in welschriesling

Rkatiteli B – dedali rkatiteli in korolioc rkatiteli

Saint emilion B – trebbiano toscano, ugni blanc in trebbiano

Sangiovese N – brunello di montalcino in morellino

Sauvignon B – sauvignon blanc

Syrah N – shiraz in petit syrah

Semillon B – semillon blanc

Traminer roz Rs – rosetraminer, savagnin roz in gewürztraminer

Traminer aromat alb B

Tămâioasă românească B – busuioacă de moldova in muscat blanc à petit grains

Tămâioasă românească B – rumanische weihrauchtraube, tamianka in tămâioasă albă de drăgășani

Viognier B – petit vionnier, viogne, galopine in vugava bijela

8.   Opis povezave

8.1   Podatki o geografskem območju

Območje obsega ozemlje pokrajine Dobrudža v jugovzhodni Romuniji, ki jo razmejujejo spodnji tok Donave (na zahodu in severu), Črno morje (na vzhodu) in meja z Bolgarijo (na jugu). Zanjo so značilni planotast svet s puhličasto podlago ter okoljske, talne in podnebne razmere, ki se uvrščajo v kategoriji stepe in gozdne stepe. Vsi ti elementi prispevajo k oblikovanju ekološkega prostora, ki je ugoden za gojenje vinske trte.

Večina vinogradov leži na puhličasti geološki podlagi (debeli od 3 m do 40 m), ki jo deloma prekrivajo avtohtone ali nanesene trde stare kamnine (iz predpaleozojske, paleozojske, mezozojske in terciarne dobe).

V severni Dobrudži (griči in hribi z zavetrnimi depresijami) je pokrajina večinoma razgibana (od 100 m do 467 m n. v.), za južno Dobrudžo je značilna ploščata strukturna planota (od manj kot 200 m do 300 m n. v.), obe pokrajini pa ločuje večinoma gričevnata erozijska planota osrednje Dobrudže (od 250 m do 350 m n. v.).

V tej romunski regiji je najmanj padavin in podzemnih voda, dostopnost je neenakomerna, voda pa pogosto vsebuje več mineralnih snovi. Za ublažitev teh razmer se uporabljajo jezovi, vodni zbiralniki in namakanje.

Značilno celinsko podnebje delno omili bližina Črnega morja ter močvirij in delte reke Donave. Povprečna letna temperatura znaša približno 11 °C, pri čemer razlika med srednjo januarsko in srednjo julijsko temperaturo presega 25 °C, razlika med skrajnima vrednostma, izmerjenima v več letih, pa znaša več kot 75 °C. Povprečna letna količina padavin je pogosto manjša od 400 mm. Prednosti območja sta dobra osončenost in toplota, saj gre za eno najtoplejših romunskih regij (osončenost presega od 120 Kcal/cm2 do 125 Kcal/cm2 in traja več kot 2 200 ur, povprečne dnevne pozitivne temperature v letu pa dosegajo od 4 000 °C do 4 200 °C), kar omogoča zorenje in celo prezrelost grozdja.

Na vinorodnih območjih močno prevladujejo conalna tla, in sicer stepski molisoli (kostanjeve prsti in černozjomi) in gozdnostepski molisoli (černozjomi, bogati s kalcijem, redkeje pa glinasti iluvialni černozjomi, rendzina in grejzemi), ki so večinoma na puhličasti podlagi.

8.2   Podatki o proizvodu

Vina z ZGO „Colinele Dobrogei“ so lahko bela, rdeča ali rosé.

Bela vina in vina rosé so bistra, zelenkasto rumene do zlato rumene barve oziroma bledo ali srednje intenzivne lososno rožnate barve ter imajo žameten okus.

V vonju in okusu prevladujejo cvetlične note. Zaradi dobrega kopičenja sladkorjev so vina dobro zaokrožena, z notami medu, vrtnic in agrumov pri naravno aromatičnih sortah in včasih satja pri starejših aromatičnih vinih.

Rdeča vina imajo žameten občutek v ustih in so rubinasto, temno granatno / škrlatno ali temno rdeče barve.

V vonju in okusu se zaznajo sveže arome zrelih gozdnih sadežev z notami sliv, žameten občutek v ustih in oljnatost ter arome svežih malin, rdečega ribeza, brusnic, robid in borovnic. Vina imajo taninski značaj, cvetico, ki spominja na borovnice in nageljnove žbice, in včasih izrazite note popra, vina, starana za kratek čas, pa aromo vanilje. Primerna so za staranje v hrastovih sodih.

8.3   Vzročna medsebojna povezava

Posebnost vin z ZGO „Colinele Dobrogei“ je mošt, ki se uporablja za njihovo pridelavo To je povezano s sortami vinske trte, ki jim ustrezata dobra osončenost (temperature so med najtoplejšimi v Romuniji) in malo padavin. Zaradi teh dejavnikov grozdje ustrezno dozori, mošt pa ima visoko vsebnost sladkorjev. Na tem območju se čuti tudi vpliv morja, ki je ugoden zlasti jeseni, saj uravnava temperaturo. Donava ima močan vpliv v mestu Cernavodă, zlasti na vinograde v neposredni bližini. Tla, bogata s kalcijevim karbonatom, so pomemben dejavnik kakovosti vin. H kakovosti vin prispevajo blagodejni vpliv bližnjih jezer Razim in Sinoe, tla, primerna za gojenje vinske trte, uravnoteženost alkohola in kislin v vinih ter izrazite organoleptične lastnosti vin (arome cvetlic in gozdnih sadežev, začimbne note).

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pogoji za končni proizvod

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina se lahko shranjujejo in stekleničijo zunaj območja, na katerem se goji vinska trta, če so o tem ustrezno obveščeni pristojni organi.

Polnjenje in stekleničenje lahko potekata v isti upravni enoti, sosednji upravni enoti ali na sosednjih območjih z geografskimi označbami.

V tem primeru je treba na etiketi navesti proizvajalca ali polnilnico in kraj polnjenja, kot je ustrezno.

V zvezi s stekleničenjem se po tržnih zahtevah trga EU in izvoznih trgov vina z ZGO „Colinele Dobrogei“ lahko prodajajo neustekleničena.

Organe je treba o pošiljkah neustekleničenega vina obvestiti prek lokalne inšpekcijske službe. Pošiljkam neustekleničenega vina morata biti priložena ustrezna dokumentacija in potrdilo o tem, da se zaščitena označba lahko uporablja in da se vino lahko trži.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.onvpv.ro/sites/default/files/caiet_de_sarcini_ig_colinele_dobrogei_modif_cf_cerere_1549_12.08.2024_no_track_changes.pdf

---

(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).