To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Languedoc“

PDO-FR-A0922-AM09

Datum obvestila: 15. januar 2025

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Črtanje dopolnilnega geografskega imena „Grès de Montpellier“

Pri ZOP „Grés de Montpellier“ je treba iz specifikacije proizvoda za označbo „Languedoc“ črtati vse določbe o dopolnilnem geografskem imenu „Languedoc- Grés de Montpellier“.

Oddelki specifikacije proizvoda, ki jih to črtanje zadeva, so naslednji:

v poglavju I:

—	oddelek II – Geografska imena in dodatni izrazi,

—	oddelek III – Barva in vrste proizvodov,

—	oddelek IV – Območja, na katerih se izvajajo različni postopki,

—	oddelek V – Trsni izbor,

—	oddelek VI – Vzgoja vinograda – Posebna pravila rezi in največja obremenitev na parcelo,

—	oddelek VII – Trgatev – Zrelost grozdja – Najnižja vsebnost sladkorja v grozdju in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola – Donos – Začetek uporabe pridelka mladih trt,

—	oddelek X – Predelava – Obdelava: Posebna pravila o zvrščanju vin – najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev – Enološki postopki – Trajanje zorenja – Datum dajanja vin na trg,

—	oddelek XI – Povezava s poreklom,

—	oddelek XII – Pravila o predstavitvi in označevanju.

Črtanje besedila o dopolnilnem imenu „Grés de Montpellier“ vpliva na pravila o označevanju iz točke Dodatni pogoji enotnega dokumenta.

2.   Geografsko območje in območje v neposredni bližini

V poglavju I specifikacije proizvoda, oddelek IV o geografskih območjih, je bil dodan sklic na uradni geografski kodeks iz leta 2023.

Ta sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po uradnem geografskem kodeksu v različici, veljavni leta 2023, ki ga je objavil inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

To pojasnilo je v enotni dokument vključeno v točki Geografsko območje in v točki Dodatni pogoji – območje v neposredni bližini.

3.   Razmejeno območje parcel

V poglavju I specifikacije proizvoda, oddelek IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, je bila dopolnjena točka 2 Razmejeno območje parcel, da se vključijo datumi, ko je pristojni nacionalni organ odobril razmejitev parcel za ZOP.

Ta posodobitev ne vpliva na enotni dokument.

4.   Nadzorni organ

V poglavju II specifikacije proizvoda je bil oddelek II Podatki o nadzornem organu posodobljen tako, da podrobneje določa, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda po odobrenem načrtu nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil inštitut INAO, tj. nadzorni organ.

5.   Območje v neposredni bližini

V oddelku 9 Drugi bistveni pogoji so bili popravljeni zatipki pri območju v neposredni bližini.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Languedoc

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vin

1.   Analitske lastnosti

KRATEK OPIS

Vina z označbo „Languedoc“ so suha mirna vina, ki so lahko rdeča, rosé in bela vina. – Imajo najmanj 11,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. – Rdeča vina, razen vin, za katera se lahko uporabita izraza „primeur“ ali „nouveau“ (novo) in ki so pripravljena za trženje neustekleničena ali ustekleničena, imajo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter. – Vina, pripravljena za trženje neustekleničena ali ustekleničena, vsebujejo naslednje vrednosti fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze): najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev: – bela, rosé in rdeča vina z več kot 14-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola: 4 g/l; – rdeča vina z največ 14-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola: 3 g/l; – vina, za katera se lahko uporabita izraza „primeur“ ali „nouveau“ (novo): 2 g/l. – Neustekleničena vina, za katera se lahko uporabita izraza „primeur“ ali „nouveau“ (novo), vsebujejo največ 10,2 meq hlapnih kislin na liter. – Vsebnosti skupnih kislin in hlapnih kislin v vinih, ki niso mlada vina, ter skupnega žveplovega dioksida so določene v zakonodaji Unije.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 13

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

2.   Organoleptične lastnosti

KRATEK OPIS

Rdeča vina, ki so vedno pridobljena z zvrščanjem več sort vinske trte, imajo srednje do globoko intenzivno barvo, paleto arom, ki sega od rdečega in črnega jagodičja do not po začimbah in praženem, ter poudarjeno strukturo z zrelimi tanini. Njihov potencial za staranje v povprečju znaša od dve do pet let, razen pri vinih, za katera se uporabita izraza „primeur“ ali „nouveau“ (novo), ki se morajo zaužiti v prvih mesecih po pridelavi. – Vina rosé so pridobljena z zvrščanjem vsaj dveh sort vinske trte, zlasti sort syrah N, cinsaut N in grenache N. Pridobijo se z neposrednim stiskanjem, kratko maceracijo ali iztokom samotoka (saignée) in imajo naravno sijočo barvo. Ponašajo se z aromatično kompleksnostjo ter s prijetnim in zaokroženim okusom. – Tudi bela vina so suha. Pridobijo se z zvrščanjem. Najpogosteje so bistra in izražajo značilno languedoško zaokroženost in arome, ki spominjajo na eksotično sadje, citruse, belo cvetje ali suho sadje.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

1.

Posebni enološki postopek — Pri obdelavi vin rosé proizvajalec lahko samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporablja oglje za enološko uporabo, in sicer izključno za prešani mošt in vino, ki še vre, v deležu, ki ne sme biti večji od 20 % celotne količine vina rosé, ki jo proizvajalec vina pridela v zadevni trgatvi, in v količini, ki ni večja od 30 g/hl za obdelano količino. — Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije in zakonika o kmetijstvu.

2.

Gojitvena metoda Pridelovalna praksa Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 m. Vsak trs ima na voljo največ 2,50 kvadratnega metra površine. Ta površina se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi v isti vrsti. Rez se opravi pred fenofazo E (pred razvojem listov), ko se na prvih dveh očesih razprejo trije listi. Vinska trta se obrezuje v kratko rez z rezniki in največ 12 očesi na trs; vsak reznik ima največ dve očesi. — Sorta syrah N se lahko obrezuje v rez na enojni guyot z največ desetimi očesi na trs; od tega z največ šestimi očesi na šparon in enim ali dvema nadomestnima reznikoma z enim ali največ dvema očesoma. — Pri sorti grenache N se lahko trsi, ki so podvrženi osipanju zaradi slabega vremena, obrežejo z enim šparonom z največ petimi očesi. — Namakanje je lahko dovoljeno v skladu z določbami člena D. 645-5 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

3.

Gojitvena metoda Pridelovalna praksa Ob trgatvi se grozdi na trsu ne dotikajo nobene druge rastline razen vinske trte. — Plastična zastirka je prepovedana. — Da se ohranijo značilnosti fizičnega in biološkega okolja, ki je bistveni element rastišča: — je prepovedano kemično zatiranje plevela na ozarah, — se zasajena ali samorasla zatravljenost medvrstnih prostorov uravnava z mehanskimi ali fizičnimi sredstvi ali pašo, razen v vinogradih, v katerih medvrstna razdalja ne presega 1,8 metra.

5.2   Največji donosi

1.

Donos rdečega vina in vina rosé 60 hektolitrov na hektar

2.

Donos belega vina 70 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

(a)

Trgatev, vinifikacija in obdelava rdečega vina in vina rosé po uradnem geografskem kodeksu z dne 1. januarja 2023 potekajo na ozemlju naslednjih občin: — departma Aude: Aigues-Vives, Ajac, Albas, Alet-les-Bains, Alzonne, Antugnac, Aragon, Argeliers, Argens-Minervois, Armissan, Arquettes-en-Val, Azille, Badens, Bages, Bagnoles, Barbaira, Bizanet, Bize-Minervois, Blomac, Bouilhonnac, Bouriège, Boutenac, Cabrespine, Campagne-sur-Aude, Camplong-d’Aude, Canet, Capendu, Cascastel-des-Corbières, Cassaignes, Castelnau-d’Aude, Castelreng, Caunes-Minervois, Caunettes-en-Val, Caves, Cépie, Comigne, Conilhac-Corbières, Conques-sur-Orbiel, Couiza, Cournanel, Coustaussa, Coustouge, Cruscades, Cucugnan, Davejean, Dernacueillette, La Digne-d’Amont, La Digne-d’Aval, Douzens, Duilhac-sous-Pyerepertuse, Durban-Corbières, Embres-et-Castelmaure, Escales, Espéraza, Fabrezan, Felines-Termenès, Ferrals-les-Corbières, Festes-et-Saint-André, Feuilla, Fitou, Fleury, Floure, Fontcouverte, Fontiès-d’Aude, Fontjoncouse, Fournes-Cabardès, Fraisse-Cabardès, Fraissé-des-Corbières, Gaja-et-Villedieu, Gardie, Ginestas, Gruissan, Homps, Les Ilhes, Jonquières, Labastide-en-Val, Ladern-sur-Lauquet, Lagrasse, Laroque-de-Fa, Lastours, Laure-Minervois, Leucate, Lézignan-Corbières, Limousis, Limoux, Loupia, Luc-sur-Aude, Luc-sur-Orbieu, Magrie, Mailhac, Maisons, Malras, Malves-en-Minervois, Marseillette, Mayronnes, Mirepeisset, Montazels, Montbrun-des-Corbières, Montgaillard, Montirat, Montlaur, Montolieu, Montredon-des-Corbières, Montséret, Monze, Moussoulens, Moux, Narbonne, Névian, Port-la-Nouvelle, Ornaisons, Padern, Palairac, La Palme, Paraza, Pauligne, Paziols, Pennautier, Pépieux, Peyriac-de-Mer, Peyriac-Minervois, Peyrolles, Pezens, Pieusse, Pomas, Portel-des-Corbières, Pouzols-Minervois, Puichéric, Quintillan, La Redorte, Ribaute, Rieux-en-Val, Rieux-Minervois, Roquecourbe-Minervois, Roquefort-des-Corbières, Roquetaillade-et-Conilhac, Roubia, Rouffiac-d’Aude, Rouffiac-des-Corbières, Rustiques, Saint-André-de-Roquelongue, Saint-Couat-d’Aude, Saint-Couat-du-Razès, Sainte-Eulalie, Saint-Frichoux, Saint-Hilaire, Saint-Jean-de-Barrou, Saint-Laurent-de-la-Cabrerisse, Saint-Nazaire-d’Aude, Saint-Pierre-des-Champs, Saint-Polycarpe, Sainte-Valière, Sallèles-Cabardès, Salles-d’Aude, Salsigne, La Serpent, Serres, Serviès-en-Val, Sigean, Talairan, Taurize, Termes, Thézan-des-Corbières, Tournissan, Tourouzelle, Tourreilles, Trassanel, Trausse, Trèbes, Treilles, Tuchan, Val-de-Dagne, Val-du-Faby (v delu, ki ustreza ozemlju pooblaščene občine Fa), Ventenac-Cabardès, Ventenac-en-Minervois, Vignevieille, Villalier, Villanière, Villardonnel, Villar-en-Val, Villar-Saint-Anselme, Villarzel-Cabardès, Villebazy, Villedubert, Villegailhenc, Villegly, Villelongue-d’Aude, Villemoustaussou, Villeneuve-les-Corbières, Villeneuve-Minervois, Villerouge-Termenès, Villesèque-des-Corbières, Villetritouls in Vinassan, — departma Gard: Aspères, Aujargues, Brouzet-lès-Quissac, La Cadière-et-Cambo, Calvisson, Cannes-et-Clairan, Carnas, Combas, Conqueyrac, Corconne, Crespian, Fontanès, Gailhan, Junas, Langlade, Lecques, Liouc, Montmirat, Montpezat, Moulézan, Nages-et-Solorgues, Nîmes, Orthoux-Sérignac-Quilhan, Saint-Clément, Saint-Hippolyte-du-Fort, Saint-Mamert-du-Gard, Salinelles, Sardan, Sommières, Souvignargues, Vic-le-Fesq in Villevieille, — departma Hérault: Adissan, Agel, Aigne, Aigues-Vives, Alignan-duVent, Aniane, Arboras, Argelliers, Aspiran, Assas, Assignan, Aumelas, Autignac, Azillanet, Babeau-Bouldoux, Bassan, Beaufort, Beaulieu, Berlou, Béziers, Boisseron, Le Bosc, Boujan-sur-Libron, Brignac, Brissac, Cabrerolles, Cabrières, Campagne, Canet, Cassagnoles, Castelnau-le-Lez, Castries, La Caunette, Causse-de-la-Selle, Causses-et-Veyran, Caussiniojouls, Caux, Cazedarnes, Cazevieille, Cazouls-lès-Béziers, Cébazan, Cessenon-sur-Orb, Cesseras, Ceyras, Claret, Clermont-l’Hérault, Combaillaux, Corneilhan, Cournonsec, Cournonterral, Creissan, Cruzy, Entre-Vignes, Faugères, Félines-Minervois, Ferrières-Poussarou, Fontanès, Fontès, Fos, Fouzilhon, Fozières, Gabian, Garrigues, Gignac, Guzargues, Jonquières, Juvignac, Lacoste, Lagamas, Laurens, Lauret, Lauroux, Lavalette, Lavérune, Liausson, Lieuran-Cabrières, La Livinière, Lodève, Lunel, Lunel-Viel, Magalas, Margon, Les Matelles, Mauguio, Mérifons, Minerve, Montagnac, Montarnaud, Montbazin, Montblanc, Montesquieu, Montouliers, Montoulieu, Montpellier, Montpeyroux, Moulès-et-Baucels, Mourèze, Murles, Murviel-lès-Béziers, Murviel-lès-Montpellier, Nébian, Neffiès, Nézignan-l’Évêque, Nissan-lez-Enserune, Nizas, Octon, Olmet-et-Villecun, Olonzac, Oupia, Paulhan, Pégairolles-de-Buèges, Pégairolles-de-l’Escalette, Péret, Pézenas, Pierrerue, Pignan, Plaissan, Poujols, Poussan, Pouzolles, Prades-le-Lez, Prades-sur-Vernazobre, Le Puech, Puéchabon, Puisserguier, Quarante, Restinclières, Roquebrun, Roquessels, Roujan, Saint-André-de-Buèges, Saint-André-de-Sangonis, Saint-Aunès, Saint-Bauzille-de-la-Sylve, Saint-Bauzille-de-Montmel, Saint-Chinian, Saint-Clément-de-Rivière, Sainte-Croix-de-Quintillargues, Saint-Drézéry, Saint-Félix-de-Lodez, Saint-Gély-du-Fesc, Saint-Geniès-des-Mourgues, Saint-Georges-d’Orques, Saint-Guiraud, Saint-Jean-de-Cuculles, Saint-Jean-de-la-Blaquière, Saint-Jean-de-Buèges, Saint-Jean-de-Fos, Saint-Jean-de-Minervois, Saint-Mathieu-de-Tréviers, Saint-Nazaire-de-Ladarez, Saint-Pargoire, Saint-Pons-de-Mauchiens, Saint-Privat, Saint-Saturnin-de-Lucian, Saint-Sériès, Saint-Thibéry, Saint-Vincent-de-Barbeyrargues, Saturargues, Sauteyrargues, Sauvian, Sérignan, Servian, Siran, Soubès, Soumont, Sussargues, Le Triadou, Usclas-du-Bosc, Vacquières, Vailhan, Vailhauquès, Valflaunès, Valmascle, Vendémian, Vendres, Vieussan, Villeneuve-lès-Maguelone, Villeneuvette, Villespassans in Villeveyrac, departma Pyrénées-Orientales: Amélie-les-Bains-Palalda, Ansignan, Arboussols, Argelès-sur-Mer, Bages, Baho, Baixas, Banyuls-dels-Aspres, Banyuls-sur-Mer, Bélesta, Bouleternère, Le Boulou, Brouilla, Cabestany, Caixas, Calce, Camélas, Canet-en-Roussillon, Canohès, Caramany, Cases-de-Pène, Cassagnes, Castelnou, Caudiès-de-Fenouillèdes, Cerbère, Céret, Claira, Les Cluses, Collioure, Corbère, Corbère-les-Cabanes, Corneilla-la-Rivière, Corneilla-del-Vercol, Elne, Espira-de-l’Agly, Espira-de-Conflent, Estagel, Estoher, Feilluns, Finestret, Fosse, Fourques, Ille-sur-Têt, Joch, Lansac, Laroque-des-Albères, Latour-Bas-Elne, Latour-de-France, Lesquerde, Llauro, Llupia, Marquixanes, Maureillas-las-Illas, Maury, Millas, Montalba-le-Château, Montauriol, Montescot, Montesquieu-des-Albères, Montner, Néfiach, Oms, Opoul-Périllos, Ortaffa, Palau-del-Vidre, Passa, Perpignan, Peyrestortes, Pézilla-de-Conflent, Pézilla-la-Rivière, Pia, Planèzes, Pollestres, Ponteilla, Port-Vendres, Prats-de-Sournia, Prugnanes, Rasiguères, Reynès, Rigarda, Rivesaltes, Rodès, Saint-André, Saint-Arnac, Sainte-Colombe-de-la-Commanderie, Saint-Cyprien, Saint-Estève, Saint-Féliu-d’Amont, Saint-Féliu-d’Avall, Saint-Génis-des-Fontaines, Saint-Hippolyte, Saint-Jean-Lasseille, Saint-Jean-Pla-de-Corts, Saint-Martin-de-Fenouillet, Saint-Michel-de-Llotes, Saint-Nazaire, Saint-Paul-de-Fenouillet, Saleilles, Salses-le-Château, Le Soler, Sorède, Sournia, Taillet, Tarerach, Tautavel, Terrats, Thuir, Tordères, Toulouges, Tresserre, Trévillach, Trilla, Trouillas, Villelongue-dels-Monts, Villemolaque, Villeneuve-de-la-Raho, Villeneuve-la-Rivière, Vinça, Vingrau, Vivès in Le Vivier.

(b)	Trgatev, vinifikacija in obdelava belega vina potekajo na ozemlju občin, navedenih za trgatev, vinifikacijo in obdelavo rdečega vina in vina rosé, ter na ozemlju naslednjih občin departmaja Hérault: Castelnau-de-Guers, Florensac, Mèze, Pinet in Pomerols.

7.   Sorte vinske trte

Agiorgitiko N

Assyrtiko B

Bourboulenc B – doucillon blanc

Calabrese N

Carignan N

Carignan blanc B

Carignan gris G

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Clairette rose Rs

Counoise N

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Lledoner pelut N

Macabeu B – macabeo

Marsanne B

Marselan N

Morrastel N – minustellu, graciano

Mourvèdre N – monastrell

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Piquepoul blanc B

Piquepoul gris G

Piquepoul noir N

Rivairenc N – aspiran noir

Rivairenc blanc B – aspiran blanc

Rivairenc gris G – aspiran gris

Roussanne B

Syrah N – shiraz

Terret blanc B

Terret gris G

Terret noir N

Tourbat B

Vermentino B – rolle

Viognier B

8.   Opis povezave

Vinsko trto so v zgodovini languedoškega vinogradništva vse od njene zasaditve stalno gojili na suhih in kamnitih tleh pobočij gričev.

Vse od časa Rimljanov so zgodovinski vzponi in padci, vpliv samostanov in opatij, gospodarske omejitve vinogradov, zasajenih po gričih, in družbeni razvoj spodbujali raznovrstnost in razvoj proizvodov, tako da so skozi čas začeli proizvajati sladka vina, likerska vina ter suha rdeča in bela vina ali pridelovati namizno grozdje, za vse to pa je potrebno zelo zrelo grozdje.

Tako so na teh gričih iz roda v rod ugotovili cel razpon posebnih območij, ki so priznana zaradi kakovostnega in svojevrstnega pridelka.

S soncem obsijani griči, ki se razprostirajo od mesteca Collioure do rimskih vrat v mestu Nîmes, so že več kot 2 000 let zasajeni z vinsko trto, o kakovosti in prepoznavnosti vin pa pričajo številni zapisi.

Vina, ki se pridobivajo na teh gričih, so si skozi zgodovino ustvarila sloves, za katerega so bile pogosto zaslužne opatije (Caunes-Minervois, Valmagne, Lagrasse, Fontfroide itd.). „Tako je na primer pomočnik svetega Benedikta iz Aniane osnoval vinograda Saint-Saturnin in Cabrières. Montpeyroux je bilo od 14. stoletja posestvo in bivališče škofov iz Montpellierja, ki so tam pridelovali znamenita vina. Enako velja za Saint-Aignan (Saint-Chinian)“, je zapisal Jean Clavel v delu Histoire et Avenir des vins en Languedoc (Zgodovina in prihodnost vin v Languedocu; založba Privat, 1985).

Leta 1788 je oskrbnik Ballainvillers v poročilu kralju zapisal: „Vsa ta vina so vina z označbo, ki so bila pod splošnim imenom vina iz Narbonna zelo upravičeno cenjena zunaj regije in kraljestva, in sicer zlasti vina iz krajev Lapalme, Leucate, Fitou itd.“

Leta 1816 je A. Jullien v delu Topographie de tous les vignobles connus (Krajepis vseh znanih vinogradov) opozoril na posebnost teh vin, povezano z njihovim poreklom, in navedel vinorodna območja severno od reke Têt do krajev Espira-de-l’Agly in Rivesaltes, ter pridelek vinogradov „Saint-Christol“, „Saint-Georges d’Orques“ ali „Saint-Drézéry“: „Ta opojna in krepka vina imajo prijeten in čist okus, polno telo, po petih do šestih letih staranja pa postanejo izvrstna …“.

Da se doseže ta posebnost vin, ki izhaja iz njihovega porekla, razmejeno območje parcel za trgatev zajema parcele, katerih tla omogočajo dobro ukoreninjenje ter zmerno in redno oskrbo rastline z vodo, da vzdrži vroča in suha poletja. Zajema parcele z ugodno izpostavljenostjo, ki so terasasto razporejene od morske obale do 400 metrov nadmorske višine.

V njem imajo prednost parcele, ki ležijo na vzpetinah gričev v bližini morja ali na strmejših gričih predgorja, ki so ponekod terasasto urejeni.

Površina tega natančno razmejenega območja obsega manj kot tretjino celotne površine vinorodnega območja regije, z njo povezana proizvodnja pa manj kot 15 % regionalno pridelanih količin.

Podnebne razmere in narava tal so vplivale na izbiro sort vinske trte in lege njihove zasaditve. Imajo precej dolgo rastno dobo, so dovolj odporne proti suši in vročini ter najbolje izkoristijo veliko temperaturno vsoto. Uravnavanje pridelave, ki se kaže v določitvi zmernih donosov, omogoča, da pridelek pred jesenskim deževjem doseže zadostno zrelost, vetrovi pa prispevajo k ohranjanju kakovostnega fitosanitarnega stanja grozdja.

Zaradi posebnega vročega in suhega sredozemskega podnebja so v rdečih vinih prisotni zreli tanini, v vinih rosé in belih vinih pa se izraža značilna zaokroženost.

Ker je bilo treba po drugi svetovni vojni obnoviti velik del vinogradov, zasajenih po gričih, je prevlada tradicionalnih sort vinske trte postala še bolj izrazita. S tem se je začel skupni pristop, ki temelji na obnovi zgodovinskega vinogradništva ter povezuje vinogradniške zadruge in neodvisna posestva, združena v sindikate.

Pridelovalne prakse so se razvile z uvajanjem mehanizacije in razvojem gojenja sorte vinske trte z dolgimi vejami, pri katerih je gojenje v špalirju obvezno, kot je sorta syrah N. Parcele vinske trte, ki je bila prej kvadratno zasajena in ni bila gojena v špalirju, so najpogosteje nadomestile parcele z največ 2,50-metrsko medvrstno razdaljo in najmanjšo gostoto zasaditve 4 000 trsov na hektar. Vseeno pa se je ohranila rez, za katero je bistveno, da je kratka in ima v vseh primerih omejeno število očes na trs.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

—	Ob imenu AOC „Languedoc“, ki se lahko dopolnita z izrazoma „primeur“ ali „nouveau“ (novo), se obvezno navede letnik.

—

Vina z AOC „Languedoc“, ki se lahko dopolni z dopolnilnimi geografskimi imeni „Cabrières“, „La Méjanelle“, „Montpeyroux“, „Pézenas“, „Quatourze“, „Saint-Christol“, „Saint-Drézéry“, „Saint-Georges-d’Orques“, „Saint-Saturnin“ in „Sommières“, navedenimi pod to označbo porekla, se po trgatvi ne smejo prijaviti, oglaševati, odposlati, dati v prodajo ali prodati, ne da bi bila v spremnih dokumentih, prijavi zalog, oglasih, prospektih, na etiketah, računih ali kakršni koli embalaži navedena ta označba porekla, ki se po potrebi dopolni z dopolnilnimi geografskimi imeni.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin, po uradnem geografskem kodeksu z dne 1. januarja 2023 zajema ozemlje naslednjih občin:

—	departma Aude:

Alaigne, Arques, Arzens, Auriac, Belcastel-et-Buc, Berriac, La Bezole, Bourigeole, Bram, Brousses-et-Villaret, Brugairolles, Bugarach, Camps-sur-l'Agly, Carcassonne, Castans, Caudebronde, Caunette-sur-Lauquet, Caux-et-Sauzens, Citou, Clermont-sur-Lauquet, Couffoulens, Coursan, Courtauly, Cubières-sur-Cinoble, Cuxac-Cabardès, Cuxac-d'Aude, Donazac, Fajac-en-Val, Fontiers-Cabardès, Granès, Greffeil, Labastide-Esparbairenque, Lairière, Lauraguel, Lespinassière, Leuc, Malviès, Marcorignan, Mas-Cabardès, Mas-des-Cours, Massac, Miraval-Cabardès, Missègre, Montclar, Monthaut, Montjardin, Montjoi, Montréal, Moussan, Mouthoumet, Ouveillan, Palaja, Pomy, Pradelles-Cabardès, Preixan, Puilaurens, Puivert, Quillan, Raissac-d'Aude, Raissac-sur-Lampy, Rennes-le-Château, Rennes-les-Bains, Roquefère, Routier, Saint-Benoît, Saint-Denis, Saint-Ferriol, Saint-Jean-de-Paracol, Saint-Louis-et-Parahou, Saint-Marcel-sur-Aude, Saint-Martin-des-Puits, Saint-Martin-de-Villereglan, Saint-Martin-le-Vieil, Saissac, Sallèles-d'Aude, Salza, Soulatgé, Terroles, Val du Faby (v delu, ki ustreza ozemlju pooblaščene občine Rouvenac), Valmigère, Véraza, Verzeille, Villarzel-du-Razès, Villedaigne, Villefloure, Villefort in Villesèquelande,

—	departma Gard:

Aigremont, Aigues-Mortes, Aigues-Vives, Aimargues, Aubais, Bernis, Boissières, Bouillargues, Bragassargues, Caissargues, La Calmette, Caveirac, Clarensac, Congénies, Cros, Dions, Domessargues, Durfort-et-Saint-Martin-de-Sossenac, Fons, Gajan, Gallargues-le-Montueux, Générac, Marguerittes, Milhaud, Monoblet, Montagnac, Mus, Parignargues, Pompignan, Poulx, Puechredon, Quissac, Rodilhan, Rogues, La Rouvière, Sainte-Anastasie, Saint-Côme-et-Maruéjols, Saint-Dionisy, Saint-Gilles, Saint-Roman-de-Codières, Saint-Théodorit, Sauve, Sumène, Uchaud in Vergèze,

Območje v neposredni bližini (nadaljevanje)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

—	departma Hérault:

Abeilhan, Agde, Agonès, Les Aires, Aumes, Baillargues, Balaruc-le-Vieux, Bédarieux, Bélarga, Bessan, Boisset, La Boissière, Bouzigues, Brenas, Buzignargues, Campagnan, Candillargues, Capestang, Cazilhac, Cazouls-d'Hérault, Celles, Cers, Clapiers, Colombiers, Coulobres, Le Crès, Le Cros, Dio-et-Valquières, Espondeilhan, Fabrègues, Ferrals-les-Montagnes, Ferrières-les-Verreries, Frontignan, Galargues, Ganges, Gigean, Gorniès, Grabels, La Grande-Motte, Hérépian, Jacou, Lansargues, Laroque, Lattes, Lespignan, Lézignan-la-Cèbe, Lieuran-lès-Béziers, Lignan-sur-Orb, Loupian, Lunas, Maraussan, Marseillan, Marsillargues, Mas-de-Londres, Maureilhan, Mireval, Mons, Montady, Montaud, Montels, Montferrier-sur-Lez, Mudaison, Notre-Dame-de-Londres, Olargues, Pailhès, Palavas-les-Flots, Pardailhan, Pérols, Pézènes-les-Mines, Les Plans, Poilhes, Popian, Portiragnes, Le Pouget, Pouzols, Puilacher, Puimisson, Puissalicon, Rieussec, Riols, Les Rives, Romiguières, Roqueredonde, Rouet, Saint-Bauzille-de-Putois, Saint-Brès, Saint-Étienne-d'Albagnan, Saint-Étienne-de-Gourgas, Saint-Félix-de-l'Héras, Saint-Geniès-de-Fontedit, Saint-Guilhem-le-Désert, Saint-Hilaire-de-Beauvoir, Saint-Jean-de-Cornies, Saint-Jean-de-Védas, Saint-Just, Saint-Martin-de-Londres, Saint-Maurice-Navacelles, Saint-Michel, Saint-Nazaire-de-Pézan, Saint-Paul-et-Valmalle, Saint-Pierre-de-la-Fage, Saint-Pons-de-Thomières, Salasc, Saussan, Saussines, Sète, Teyran, Thézan-lès-Béziers, Tourbes, Tressan, Usclas-d'Hérault, La Vacquerie-et-Saint-Martin-de-Castries, Valergues, Valras-Plage, Valros, Vélieux, Vendargues, Vias, Vic-la-Gardiole, Villeneuve-lès-Béziers, Villetelle, Viols-en-Laval in Viols-le-Fort,

—	departma Pyrénées-Orientales:

L'Albère, Alénya, Arles-sur-Tech, Baillestavy, Le Barcarès, Bompas, Boule-d'Amont, Calmeilles, Campoussy, Casefabre, Eus, Fenouillet, Glorianes, Los Masos, Molitg-les-Bains, Montbolo, Mosset, Le Perthus, Prunet-et-Belpuig, Rabouillet, Saint-Laurent-de-Cerdans, Saint-Laurent-de-la-Salanque, Sainte-Marie-la-Mer, Saint-Marsal, Taurinya, Théza, Torreilles, Valmanya, Villelongue-de-la-Salanque in Vira.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-0b8f0e08-a73c-40ac-9b15-30d4cd5191b3

---

(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.