To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Palette“

PDO-FR-A0185-AM02

Datum obvestila: 15. januar 2025

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

Poglavje I specifikacije proizvoda za označbo „Palette“ je v oddelku IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, točka 1 Geografsko območje, brez nadaljnjih sprememb dopolnjeno s sklicem na uradni geografski kodeks z dne 1. januarja 2023.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po uradnem geografskem kodeksu, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, v različici za leto 2023 in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

V enotnemu dokumentu je bil ta sklic vstavljen v točko Geografsko območje.

2.   Pridelovalna praksa

Poglavje I specifikacije proizvoda za označbo „Palette“ je bilo v oddelku VI Vzgoja vinograda dopolnjeno:

—	v točki 2°(b) Druge pridelovalne prakse: dodana je bila določba, da je kakršno koli kemično zatiranje plevela prepovedano,

—

v točki 3° Namakanje: natančneje so bile opredeljene določbe, ki urejajo namakanje. Fertigacija zunaj dovoljenega obdobja namakanja in podzemni namakalni sistemi so prepovedani. Največja povprečna obremenitev na parcelo za namakane parcele je bila zmanjšana s 6 000 kg/ha na 5 500 kg/ha, da se ohrani kakovost grozdja.

Te določbe so bile dodane v točko enotnega dokumenta Enološki postopki.

3.   Datum dajanja vin v promet

Poglavje I specifikacije proizvoda za označbo „Palette“ je v oddelku IX Predelava in stekleničenje vin spremenjeno. V točki 5° je bil črtan datum, od katerega se lahko vina dajo v promet trgovcem in posrednikom, da se omogoči dajanje vin v promet med vsemi gospodarskimi subjekti in odpravi tveganje nelojalne konkurence.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4.   Inšpekcijske obveznosti pri proizvajalcih

Poglavji II in III specifikacije proizvoda o prijavnih obveznostih proizvajalcev in glavnih točkah, ki jih je treba preverjati, sta bili usklajeni z načrtom inšpekcijskih pregledov za označbo.

Ta posodobitev ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Palette

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—	22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vina

KRATEK OPIS

Označba porekla „Palette“ se lahko uporablja samo za mirna rdeča in bela vina ter vina rosé.

—	Volumenski delež naravnega alkohola je najmanj 11,5 %.

—	Rdeča vina ob stekleničenju vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

—	Po vrenju lahko bela vina in vina rosé vsebujejo največ 4 grame fermentirnih sladkorjev na liter.

—	Po vrenju lahko rdeča vina vsebujejo največ 3 grame fermentirnih sladkorjev na liter.

—	Vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v zakonodaji EU.

Rdeča vina so temne barve z nežno in elegantno cvetico rdečega sadja, pogosto z notami usnja in kakava ter intenzivnimi in zaokroženimi tanini. To so dobro obstojna vina, ki jih je treba dolgo zoreti v lesenih sodih, da se donegujejo.

Vina rosé so dobro uravnotežena in prefinjena, njihova cvetica spominja na cvetje in sadje, v ustih pa imajo dobro strukturo, kar jim omogoča, da so primerna za staranje.

Bela vina so kompleksna in dobro uravnotežena ter imajo na splošno cvetlično cvetico z notami balzamičnega kisa in pinjol, elegantno živahnost, dober dolgotrajen pookus in so izjemno primerna za staranje.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

1.   Pridelovalna praksa

—	Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami je največ 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa najmanj 0,80 metra.

—	Trsi se obrezujejo s kratko rezjo (kotlasta ali kordonska gojitvena oblika royat) z največ 12 očesi na trs. Vsak reznik ima največ dve očesi. Izjemoma ima lahko sorta syrah N največ 18 očes z največ tremi očesi na reznik.

—	Vinske trte, starejše od 50 let (51. brstenje), se lahko obrežejo na več kot 12 očes na trs.

—	V rastni dobi vinske trte je namakanje dovoljeno samo ob dolgotrajni suši, ki ovira ustrezni fiziološki razvoj vinske trte in dobro zorenje grozdja.

—	Fertigacija je zunaj dovoljenega obdobja namakanja prepovedana.

—	Podzemni namakalni sistemi so prepovedani.

—	Kadar se namakanje dovoli, je največja povprečna obremenitev na parcelo za namakane parcele določena na 5 500 kg na hektar.

—	Kemično zatiranje plevela je popolnoma prepovedano.

—	Prepovedana je uporaba strojev za trganje grozdja ali katerih koli drugih metod trgatve, ki ne omogočajo prevoza grozdja v vinsko klet v celih grozdih.

—	Prebiranje potrganega grozdja je obvezno, da je grozdje, uporabljeno za proizvodnjo vina, optimalne kakovosti.

—	Potrgano grozdje se prevaža v zabojih z največjo zmogljivostjo 50 kilogramov grozdja.

2.   Posebni enološki postopek

—	Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

—	Pri obdelavi vin rosé je uporaba oglja za enološko uporabo dovoljena za mošt in prešano mlado vino še v vrenju v mejah 10 % količine vina rosé, ki jo proizvajalec vina proizvede v zadevni trgatvi, največji odmerek pa je 60 gramov na hektoliter.

Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje EU ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2   Največji donosi

45 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo v delih naslednjih občin departmaja Bouches-du-Rhône po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023: Aix-en-Provence, Meyreuil in Le Tholonet.

7.   Sorte vinske trte

Bourboulenc B – doucillon blanc

Brun fourca N

Cabernet sauvignon N

Carignan N

Castets N

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Clairette rose Rs

Colombaud B – bouteillan

Durif N

Furmint B

Grenache N

Grenache blanc B

Mourvèdre N – monastrell

Muscat d’Alexandrie B – muscat, moscato

Muscat de Hambourg N – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rg – muscat, moscato

Pascal B

Picardan B – araignan

Piquepoul blanc B

Syrah N – shiraz

Terret gris G

Tibouren N

Téoulier N

Ugni blanc B

8.   Opis povezave

8.1   Podatki o geografskem območju

(a)   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje, ki leži tik ob občini Aix-en-Provence, tvori krog, obdan z gozdom, iz katerega voda odteka v reko Arc, in ki ga pred vetrovi ščitijo griči Barres de Langesse in Grand Cabri ter gora Cengle, ob vznožju mogočne skalnate gmote gore Saint-Victoire.

Ime zaščitene označbe porekla „Palette“ izhaja iz istoimenskega zaselka v občini Tholonet.

Parcele, ki se uporabljajo za gojenje grozdja, ležijo natanko na lutecijskih terciarnih apnenčastih formacijah, kar v tem sektorju ustreza formacijam jezerskega apnenca Montaiguet in Langesse, na katerih leži del občin Meyreuil, Tholonet in Aix-en-Provence, ki jih zajema geografsko območje.

Geologi za opis teh formacij uporabljajo tudi izraz talni horizont vinorodnega območja „Palette“.

Kamnita, dobro izsušena glinasto-apnenčasta tla so nastala predvsem na jezerskih apnencih Langesse in Montaiguet ter na obrobnih naplavinah.

Rezultat topografije so izrazito sredozemsko podnebje, zaščiteno pred hladnimi severnimi vetrovi, in območja na pobočjih in vznožjih, ki imajo povprečno 3 000 sončnih ur na leto in povprečno letno količino padavin 650 milimetrov. Že tako ugodne podnebne razmere so dodatno izboljšane s hladilnim učinkom območja, na katerem se dolina reke Arc razširi v laguno Etang de Berre. Od tam prihajajo vetrovi z morja, ki poleti blažijo morebitne previsoke temperature in prispevajo k ohranjanju rahle vlažnosti ponoči, s čimer se ustvarijo optimalne razmere za zorenje grozdja.

Vinogradi so postavljeni sredi veličastnega podeželja, ki je s črnimi vreteni cipres, vinske trte, oljčnih nasadov in borovcev, ki se dvigajo iz rdeče zemlje, navdihnilo francoskega slikarja Cézanna.

(b)   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Vinska trta, ki se je v daljni preteklosti gojila v pokrajini Aix, je bila v času vladavine kralja Renéja, znanega kot Le bon roi René – dobri kralj René, ki je bil kralj vinarjev, vojvoda Anžujski in grof Provanse, zasajena bolj sistematično. Kralj René je v Provanso uvedel sorte panse in muškatno grozdje, ki še vedno uspevajo na geografskem območju, kjer se proizvaja vino „Palette“. V tem obdobju so vina, pridelana na pobočjih doline Arc, uživala izjemen sloves, po njih pa je povpraševal tudi kralj René.

Leta 1455 je postal lastnik gradu in posestva Gardanne, ki leži na južnem robu ozemlja Meyreuil.

Zunaj kraljevega posestva in na okoliškem podeželju je kralj René spodbujal sajenje vinogradov. Prenose zemljišč med fizičnimi osebami v Gardanne je dovolil le, če so bile parcele zasajene z vinsko trto (arhiv departmaja Bouches-du-Rhône – 1472).

Iz starodavnih zapisov velikega reda karmeličanov iz Aixa (arhivi departmaja) je razvidno, da so ti menihi, ki so prišli iz Provanse, leta 1551 postali lastniki posestva Bastide de Meyreuil. Pri obdelovanju tega posestva so se osredotočali na pridelavo oljčnega olja ter zlasti grozdja in vina, hkrati pa so si prizadevali za izboljšanje kakovosti pridelanega vina in žganih pijač. Vina, priznana kot izjemna, so že zorela v podzemnih kleteh, ki so leta 2009 še vedno obstajale in ki so jih menihi sami izkopali v griču.

Ker je posestvo večkrat zamenjalo lastnike, sta te tradicije na posestvu ohranili družina Pascalis in nato družina Rougier. Posestvo Domaine de la Simone je nastalo z različnimi nakupi zemljišč, ki so jih opravili oče, dedek in pradedki Jeana Rougierja. Prvi od teh nakupov je bil opravljen leta 1838, zadnji pa leta 1896. S temi nakupi je bilo mogoče ponovno združiti in nato razviti to, kar je bilo prej posestvo (bastide) karmeličanov in ena od kraljevih rezidenc kralja Renéja. Izbira sort, ki jo je opravila ta družina, natančen enološki postopek in naravno staranje v podzemnih kleteh na posestvu so bili razlog za vse večjo priljubljenost vin „Château Simone“ v Franciji in tujini. Leta 1946 je družina Rougier zaprosila za priznanje posestva kot kontrolirane označbe porekla. Ker se kontrolirana označba porekla šteje za kolektivno pravico, je bilo predlagano priznanje nekdanjega imena „Palette“ ob upoštevanju, da to zajema okoliške zaselke (Les Trois Sautets, Languesse itd.), v katerih se ta znana vina prav tako proizvajajo (pod imenom Domaine du Montaiguet, La Dominante itd.).

Vinorodno območje „Palette“, ki je bilo zasajeno pred 500 leti, tako izstopa zaradi raznolikosti sort, ki jih vsebuje in ki jih sestavljajo klasične sredozemske sorte: bourboulenc B, clairette B, cinsaut N, grenache N, mourvèdre N, pa tudi starejše sorte, kot so: brun fourca N, colombaud B, panse muscade B in panse du roy rené, ki so prispevale k slovesu vin „Palette“, ki so od 28. aprila 1948 priznana pod kontrolirano označbo porekla.

Leta 2009 je površina vinogradov obsegala 43 hektarjev, letna proizvodnja pa je znašala 1 600 hektolitrov, razdeljenih med pet proizvajalcev.

8.2   Informacije o kakovosti ali lastnostih proizvoda

Rdeča vina in vina rosé so zvrstna vina.

Rdeča vina se proizvajajo predvsem iz sort vinske trte grenache N in mourvèdre N v povezavi z nekaterimi starejšimi sortami, ki so danes izginile s preostalega dela južne Francije.

Ta vina so temne barve z nežno in elegantno cvetico rdečega sadja, pogosto z notami usnja in kakava ter intenzivnimi in zaokroženimi tanini. To so dobro obstojna vina, ki jih je treba dolgo zoreti v lesenih sodih, da se donegujejo.

Vina rosé se proizvajajo predvsem iz sort grenache N in cinsaut N, ki se zvrščata z nekaterimi zelo starimi sortami.

Ta vina so uravnotežena in prefinjena, njihova cvetica spominja na cvetje in sadje, v ustih pa imajo dobro strukturo, kar jim omogoča, da so primerna za staranje.

Bela vina se proizvajajo predvsem iz sort clairette B in clairette rose Rs, ki se zvrščata z naborom sort, ki se na tem območju sadijo že stoletja.

So kompleksna in harmonična, imajo na splošno cvetlično cvetico z notami balzamičnega kisa in pinjol, elegantno živahnost, dober dolgotrajen pookus ter se lahko izjemno dobro starajo.

8.3   Medsebojni vzročni vplivi

Splet suhe mezoklime z majhnimi temperaturnimi razlikami in pokrajine območja v obliki kroga, zaščitenega pred severnimi vetrovi, plitvih tal nad glinasto-apnenčastimi formacijami in podnebnih razmer na pobočjih pomeni, da imajo vsi vinogradi „Palette“ optimalne razmere za zorenje grozdja vseh sort.

Proizvajalci so raje ohranili široko biotsko raznovrstnost vinske trte in so se uprli vsem skušnjavam, da bi poenostavili izbor sort vinske trte. Za vina „Palette“ ta raznolikost sort omogoča najboljši izraz rastišča. Skrbno ohranjene stare sorte, povezane s tradicionalnimi sredozemskimi sortami, prispevajo k izvirnosti vin „Palette“ in njihovi posebni primernosti za staranje, ki upravičuje sloves teh vin.

S prepletom optimalnega upravljanja trsov, obvladovanja bujnosti in rodnosti za doseganje majhnih donosov s kratko rezjo ter optimalnih razmer za zorenje grozdja imajo proizvedena vina strukturo, ki jim omogoča tako zorenje, včasih dalj časa in v lesenih sodih, kot pri rdečih vinih.

Zaradi spoštovanja pridelovalnih praks ter kakovosti in lastnosti surovine se grozdje vedno trga ročno, tako da ga je mogoče v vinsko klet prevažati v celih grozdih.

Že leta 1772 je A. Reboul, odvetnik v francoskem parlamentu, v svojem delu Observations sur l’agriculture de Provence (Opažanja o kmetijstvu v Provansi) poudaril, da obstajajo nekateri glavni razlogi: „vpliv podnebja, kakovost tal, razlike v prevladujočih vetrovih, zaščita pred dežjem in meglo, dobro kroženje zraka, južna usmerjenost terena, odlična lega vinogradov …“, ki prispevajo h kakovosti vina.

Antoine David (v folio formatu, Aix – David 1772) navaja: „Monsieur Arnaud, upravitelj hotela Saint-Jacques v Aixu, lastnik bastide (provansalska beseda za podeželsko hišo ali kmetijo) blizu Aixa, v četrti Montaiguet, ki jo je delno zasadil z vinsko trto mourvèdre, delno pa z vinsko trto brun fourca, tam prideluje vino, ki ga imajo vsi gostje hotela raje kot katero koli drugo vino iz Provanse“.

Vina iz krajev Tholonet in Meyreuil so v tistem času uživala tako odličen sloves, da so imeli „prebivalci kraja Meyreuil od 18. stoletja naprej pravico do brezcarinskega vnosa vina v mesto Aix“ (Encyclopédie des Bouches-du-Rhône – XV 168 – Enciklopedija departmaja Bouches-du-Rhône – zvezek XV, str. 168).

Leta 1906 se je angleški kralj Edvard VII., ki je potoval skozi območje, tam posebej ustavil, da bi „poskusil odlična lokalna vina“.

Ta sloves je bil potrjen skozi stoletja. Tako je bilo leta 1948 v strokovnem poročilu, v katerem so vina „Palette“ priznana kot kontrolirana označba porekla, poudarjeno, „da se lahko vinom ‚Palette‘, ki temeljijo na zelo stari tradiciji, s ponosom podeli uradno priznanje njihovih splošno priznanih izjemnih značilnosti“.

Slava vin „Palette“ je prestala preizkus časa in potrdila strokovno znanje proizvajalcev.

Ker velik del tržnega deleža predstavljajo vrhunske restavracije, od katerih so nekatere zunaj Francije, in izvozni trg, ta zaščitena označba porekla potrjuje vrednost te proizvodnje.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z odstopanjem za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vin, zajema del ozemlja občin Meyreuil in Le Tholonet v departmaju Bouches-du-Rhône, ki ni vključen v razmejeno geografsko območje.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla „Palette“ se lahko navede večja geografska enota „Vin de Provence“. Črke za navedbo večje geografske enote po višini in širini merijo največ dve tretjini velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla. Večja geografska enota „Vin de Provence“ mora biti v istem vidnem polju kot zaščitena označba porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-9dfd1458-f6c1-4175-aa88-4175ff0255d6

---

(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.