EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.6.2025

COM(2025) 332 final

Priporočilo

SKLEP SVETA

o odobritvi začetka pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško v zvezi z upravnim sodelovanjem na področju neposrednih davkov

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PRIPOROČILA

•Razlogi za priporočilo in njegovi cilji

Kraljevina Norveška (Norveška) je leta 2024 izrazila interes za začetek pogajanj z Unijo za sklenitev sporazuma o okrepitvi upravnega sodelovanja z državami članicami na področju neposrednih davkov. Sporazum bi zagotovil pravno podlago za delno razširitev Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 1 (direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, v nadaljnjem besedilu: DAC) na Norveško, vključno z naknadnimi spremembami DAC.

DAC vzpostavlja celovit okvir upravnega sodelovanja med davčnimi organi držav članic na področju neposrednega obdavčevanja. Določa tri vrste izmenjave informacij (avtomatično, na zaprosilo in na lastno pobudo) ter napredna orodja za lažje sodelovanje med davčnimi organi držav članic (sočasni davčni nadzor, skupne revizije, prisotnost v upravnih uradih in preiskave) za boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom.

Norveška je članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) ter podpisnica več mednarodnih instrumentov o upravnem sodelovanju na področju neposrednega obdavčevanja in izjave o dvostebrni rešitvi za reševanje davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva 2 . Sedanji okvir upravnega sodelovanja na področju neposrednega obdavčevanja med državami članicami EU in Norveško temelji na dveh glavnih stebrih, in sicer dvostranskih davčnih sporazumih, sklenjenih med Norveško in posameznimi državami članicami, ter instrumentih večstranskega sodelovanja, dogovorjenih v okviru OECD. Sporazum z Unijo bi vzpostavil globlji in bolj povezan okvir sodelovanja med pogodbenicama na področju neposrednega obdavčevanja skladno z ureditvijo, ki se že uporablja med državami članicami EU.

Natančneje, cilj je zagotoviti vzajemno avtomatično izmenjavo davčnih podatkov med državami članicami in Norveško v zvezi s tremi glavnimi področji DAC o: (i) čezmejnih aranžmajih, ki bi lahko škodovali davkom, v skladu z Direktivo Sveta 2018/822 z dne 25. maja 2018 3 (DAC6); (ii) kategorijah prihodkov in sredstev, navedenih v členu 8 4 DAC, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2021/514 z dne 22. marca 2021 5 (DAC7) in Direktivo Sveta 2023/2226 z dne 17. oktobra 2023 6 (DAC8), ter (iii) davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih v skladu z Direktivo Sveta 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 7 (DAC3).

Poleg avtomatične izmenjave informacij bi lahko vključili tudi druge oblike upravnega sodelovanja, ki jih zajema DAC, če bi se to zdelo koristno za boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom ter zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev.

Da bi v celoti zagotovili usklajenost sporazuma z ustreznimi določbami DAC , bi moral sporazum vključevati mehanizem pregleda, ki bi od pogodbenic zahteval, da ga spremenijo tako, da bo odražal morebitne prihodnje spremembe DAC v zvezi s področji, ki jih zajema sporazum.

Ker je Norveška že podpisnica več mednarodnih instrumentov o upravnem sodelovanju, se nekatere določbe DAC ne štejejo za neposredno relevantne za okrepitev sodelovanja na področju neposrednega obdavčevanja med Unijo in Norveško, zato v tem predlogu niso zajete. V tem smislu razširitev Direktive Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 8 (DAC2) ni potrebna, saj si države članice in Norveška že izmenjujejo enakovredne informacije v okviru večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih (CRS MCAA) 9 . Prav tako ni predvidena razširitev direktiv DAC7 in DAC8, saj bi to za deležnike povzročilo podvajanje zahtev glede poročanja. Države članice EU in Norveška si namreč že lahko izmenjujejo ustrezne informacije na podlagi vzorčnih pravil OECD o operaterjih digitalnih platform oziroma okvira za poročanje o kriptosredstvih (CARF) 10 .

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

To priporočilo je v celoti skladno s ciljem Komisije, da poveča davčno preglednost in izmenjavo informacij ne le v Uniji, temveč tudi s tretjimi državami, in sicer z namenom boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom. Ta zaveza je izrecno izražena v sporočilu o akcijskem načrtu za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje z dne 15. julija 2020 11 , ki spodbuja učinkovito sodelovanje s tretjimi državami in tesnejši dialog z mednarodnimi partnerji, da se zagotovi učinkovitost davčne politike Unije.

Komisija je v zvezi s tem pokazala dosleden pristop, kar dokazuje sklenitev sporazumov med Evropsko unijo in petimi državami 12 , ki niso članice EU, na področju avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih med letoma 2015 in 2016 za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni. O teh sporazumih trenutno potekajo ponovna pogajanja zaradi uskladitve z razvojem DAC in ustreznimi mednarodnimi standardi.

To priporočilo je tudi v celoti skladno z ukrepom, ki ga je EU sprejela za vzpostavitev trdnega okvira za davčno sodelovanje z Norveško na področju davka na dodano vrednost (DDV). EU je leta 2018 sklenila sporazum z Norveško, ki je bil posodobljen leta 2024 13 . V tem okviru so države članice in Norveška vzpostavile prakso ustreznih mehanizmov davčnega sodelovanja, ki bodo zagotovili trdno podlago za okvir sodelovanja na področju neposrednih davkov.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

To priporočilo upošteva politike Unije na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki imajo več medsebojnih povezav z DAC. V skladu z DAC6 se oblikovanje prepoznavnih značilnosti, na podlagi katerih nastane obveznost poročanja za čezmejne aranžmaje, v določeni meri opira na pravni okvir Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. To zadeva zlasti prepoznavne značilnosti, povezane z avtomatično izmenjavo informacij o dejanskem lastništvu 14 .

To priporočilo upošteva tudi politike Unije na področju spoštovanja temeljnih pravic, zlasti glede varstva osebnih podatkov. V tem smislu bo predlagani sporazum usklajen z zahtevami Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 15 (Splošna uredba o varstvu podatkov).

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga 

• Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

To priporočilo zadeva sprejetje ukrepov na Norveškem, ki so enakovredni sistemu, vzpostavljenemu v zakonodaji EU na istem področju, zlasti v okviru DAC.

Člen 3(2) PDEU določa, da ima poleg področij, ki so v izključni pristojnosti Unije in so navedena v členu 3(1) PDEU, Unija „tudi izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kadar je ta sklenitev predvidena v zakonodajnem aktu Unije ali je potrebna, da se Uniji omogoči izvajanje njene notranje pristojnosti, ali kolikor lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe“.

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča 16 lahko sporazum vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe, če zajema področja, na katerih obstajajo harmonizacijski ukrepi. Predmet urejanja predlaganega sporazuma, ki razširja obstoječe določbe direktive o upravnem sodelovanju na Norveško, je zato v izključni pristojnosti Unije.

•Sorazmernost

•Izbira instrumentov

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

V drugi polovici leta 2024 so potekala neformalna posvetovanja med službami Komisije in ustreznimi norveškimi organi. Države članice so bile 26. februarja 2025 obveščene o rezultatih neformalnih posvetovanj na sestanku delovne skupine na visoki ravni, na katerem so se načelno dogovorile o začetku pogajanj.

•Ocena učinka

V skladu z orodjem št. 7 iz zbirke orodij za boljše pravno urejanje 17 ocena učinka ni potrebna, kadar so predvideni učinki majhni, kadar učinkov ni mogoče jasno opredeliti vnaprej ali kadar ima Komisija v zadevi na voljo malo izbire ali te sploh nima.

Priporočilo Komisije v tej fazi ne zavezuje k določenemu stališču. Priporočilo bo vključevalo le „pooblastilo“ Sveta za začetek pogajanj z Norveško. Ker to priporočilo zagotavlja visoko stopnjo prožnosti v zvezi s področjem pogajanj, je drugi pogoj, naveden v orodju 7 iz zbirke orodij za boljše pravno urejanje, izpolnjen.

Poleg tega se bodo pogajanja osredotočila na razširitev uporabe orodij upravnega sodelovanja, ki že obstajajo v EU in v zvezi s katerimi so države članice pridobile dolgoletno prakso, na Norveško.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Priporočilo

SKLEP SVETA

o odobritvi začetka pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško v zvezi z upravnim sodelovanjem na področju neposrednih davkov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Države članice Unije imajo koristi od trdnega in dobro integriranega okvira upravnega sodelovanja za namene neposrednega obdavčenja, določenega v Direktivi Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva). Namen tega okvira je zagotoviti izpolnjevanje davčnih obveznosti v Uniji ter hkrati pomagati davčnim organom pri preprečevanju davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom ter boju proti njim.

(2)Kraljevina Norveška (v nadaljnjem besedilu: Norveška) je ključni trgovinski partner Unije in pogodbenica Sporazuma EGP. V interesu držav članic je, da razširijo okvir sodelovanja za davčne namene med Unijo in Norveško, ki je trenutno omejen na posredno obdavčitev.

(3)V ta namen bi bilo treba določiti sporazum, ki bi omogočal razširitev določenih delov Direktive na Norveško, da bi razširili področje uporabe vzajemne avtomatične izmenjave podatkov med državami članicami in Norveško. Ta razširitev bi morala zajemati predvsem določbe iz Direktive Sveta 2011/16/EU ter direktiv Sveta (EU) 2015/2376 in (EU) 2018/822.

(4)Strani bi morali imeti tudi možnost, da se med pogajalskim procesom po potrebi dogovorita o razširitvi področja uporabe sporazuma na druge določbe direktive, če se zdi potrebno, da se omogočijo boljše možnosti za boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom ter zagotovi enake konkurenčne pogoje.

(5)V ta namen bi bilo treba začeti pogajanja za sklenitev sporazuma med Unijo in Norveško na področju sodelovanja za davčne namene na področju neposrednih davkov.

(6)Da bi v celoti zagotovili usklajenost sporazuma z ustreznimi določbami Direktive, bi moral sporazum vključevati mehanizem pregleda, ki bi od pogodbenic zahteval, da ga spremenijo tako, da bo odražal morebitne prihodnje spremembe DAC v zvezi s področji, ki jih zajema sporazum.

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da se v imenu Unije pogaja o sporazumu v zvezi z upravnim sodelovanjem na področju neposrednih davkov med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško.

Člen 2

Pogajalske smernice so določene v Prilogi.

Člen 3

Pogajanja potekajo v posvetovanju s posebnim odborom, ki ga imenuje Svet v skladu s členom 218(4) PDEU.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1)    UL L 64, 11.3.2011, str. 1.

(2)     https://www.oecd.org/content/dam/oecd/en/topics/policy-issues/beps/statement-on-a-two-pillar-solution-to-address-the-tax-challenges-arising-from-the-digitalisation-of-the-economy-october-2021.pdf

(3)    UL L 139, 5.6.2018, str. 1.

(4)

   Dohodek iz zaposlitve; plačila direktorjem; produkti življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih pravnih instrumentih Unije o izmenjavi podatkov in v drugih podobnih ukrepih; pokojnine; lastništvo nepremičnin in iz njih izhajajoči dohodek; licenčnine, dohodek od neskrbniških dividend, razen dohodka od dividend, ki je oproščen davka od dohodkov pravnih oseb v skladu s členom 4, členom 5 ali členom 6 Direktive Sveta 2011/96/EU.

(5)    UL L 104, 25.3.2021, str. 1.

(6)    UL L, 2023/2226, 24.10.2023.

(7)    UL L 332, 18.12.2015, str. 1.

(8)    UL L 359, 16.12.2014, str. 1.

(9)    OECD (2017), Standard za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih v davčnih zadevah , druga izdaja, OECD Publishing, Pariz.

(10)    OECD (2023),  Standard za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih v davčnih zadevah: Okvir za poročanje o kriptosredstvih in posodobitev skupnega standarda poročanja za leto 2023 , OECD Publishing, Pariz.

(11)     Sporočilo o akcijskem načrtu za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje , 15. 7. 2020.

(12)    Sporazumi s Kneževino Lihtenštajn (UL L 339 z dne 24. decembra 2015, str. 1); Republiko San Marino, UL L 140 z dne 27. maja 2016, str. 1; Kneževino Andoro (UL L 268 z dne 1. oktobra 2016, str. 38); Švicarsko konfederacijo (UL L 333 z dne 19. decembra 2015, str. 10) in Kneževino Monako (UL L 280 z dne 18. oktobra 2016, str. 1.

(13)

    Sporazum med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o upravnem sodelovanju, boju proti goljufijam in izterjavi terjatev na področju davka na dodano vrednost  (UL L 195, 1.8.2018, str. 1), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta (EU) 2024/2888 z dne 5. novembra 2024 (UL L, 2024/2888, 19.11.2024).

(14)    Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018, del II Priloge IV. D

(15)    UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(16)    Mnenje Sodišča 3/15, ECLI:EU:C:2017:114, točka 118 in tam navedena sodna praksa.

(17)     Zbirka orodij za boljše upravljanje 2023 .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.6.2025

COM(2025) 332 final

PRILOGA

k

Priporočilo za Sklep Sveta

o odobritvi začetka pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško v zvezi z upravnim sodelovanjem na področju neposrednih davkov

PRILOGA

Unija bi si morala prizadevati za sklenitev sporazuma s Kraljevino Norveško (v nadaljnjem besedilu: Norveška), ki bi zajemal upravno sodelovanje na področju neposrednih davkov.

Cilj pogajanj bi moral biti zagotovitev pravne podlage za delno razširitev Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 1 (direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, v nadaljnjem besedilu: DAC) na Norveško, vključno z naknadnimi spremembami DAC.

Pogajanja bi morala zajemati zlasti naslednja področja:

–avtomatično izmenjavo informacij o čezmejnih aranžmajih, ki bi lahko škodovali davkom, v skladu z Direktivo Sveta 2018/822 z dne 25. maja 2018 2 (DAC6);

–avtomatično izmenjavo informacij o kategorijah prihodkov in sredstev, navedenih v členu 8 DAC, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2021/514 z dne 22. marca 2021 3 (DAC7) in Direktivo Sveta 2023/2226 z dne 17. oktobra 2023 4 (DAC8);

–avtomatično izmenjavo informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih v skladu z Direktivo Sveta 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 5 (DAC3).

Vključili bi lahko tudi druge oblike upravnega sodelovanja, ki jih zajema DAC, če bi se to zdelo koristno za boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom ter zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev.

Pogajanja bi morala zagotoviti, da se v sporazum vključi mehanizem pregleda, ki bi od pogodbenic zahteval, da ga spremenijo tako, da bo odražal morebitne prihodnje spremembe DAC v zvezi s področji, ki jih zajema sporazum.

Rezultati pogajanj bi morali biti popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) 6 .

(1)    UL L 64, 11.3.2011, str. 1.

(2)    UL L 139, 5.6.2018, str. 1.

(3)    UL L 104, 25.3.2021, str. 1.

(4)    UL L, 2023/2226, 24.10.2023.

(5)    UL L 332, 18.12.2015, str. 1.

(6)    UL L 119, 4.5.2016, str. 1.