EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.3.2025

COM(2025) 137 final

2025/0071(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2021/2115 in (EU) št. 251/2014 glede nekaterih tržnih pravil in sektorskih podpornih ukrepov v vinskem sektorju in za aromatizirane vinske proizvode

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.    OZADJE PREDLOGA

•    Razlogi za predlog in njegovi cilji

Čeprav Unija ostaja vodilna v svetu na področju pridelave, porabe in vrednosti izvoza vina, družbene in demografske spremembe vplivajo na količino, kakovost in vrste porabljenega vina. Poraba vina v Uniji se nenehno zmanjšuje in je na najnižji ravni v zadnjih treh desetletjih, na tradicionalne izvozne trge za vina Unije pa vpliva kombinacija zmanjšanja porabe in geopolitičnih dejavnikov, zato so vzorci izvoza bolj negotovi.

Poleg tega postaja pridelava nepredvidljiva, saj je vinski sektor ranljiv zaradi podnebnih sprememb. Ker posledično prekomerna ponudba povzroča pritisk na cene, so dohodki, ki bi jih vinogradniki lahko vložili v svoje poslovanje, nižji, prav tako pa so nizke finančne rezerve, iz katerih lahko črpajo, če njihovo regijo prizadenejo vse pogostejši in pogosto lokalo omejeni ekstremni vremenski dogodki.

Ustanovljena je bila skupina na visoki ravni za vinsko politiko, namenjena razpravi o teh izzivih in opredelitvi morebitnih priložnosti za vinski sektor Unije. V skupino na visoki ravni za vinsko politiko so bili vključeni generalni direktorji kmetijskih ministrstev držav članic Unije, na prvo srečanje pa so bili povabljeni tudi predstavniki glavnih organizacij deležnikov, da bi predstavili svojo analizo stanja. Glavna tema razprav je bila, kako bolje podpreti sektor glede na trenutne strukturne izzive z usmerjanjem pridelovalne zmogljivosti, povečanjem konkurenčnosti in izkoriščanjem novih tržnih priložnosti. Po štirih srečanjih je skupina decembra 2024 potrdila dokument s priporočili o politiki 1 . Deležniki in poslanci Evropskega parlamenta so priporočila na splošno pozdravili na seji Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (COMAGRI) 13. januarja 2025.

Glede na pozitiven odziv na priporočila skupine na visoki ravni se zdaj pričakuje, da se bodo najnujnejša priporočila za posamezne sektorje čim prej preoblikovala v zakonodajne predloge, ki bodo vinskemu sektorju pomagali pri soočanju z resnimi izzivi in krepitvi konkurenčnosti. Če Komisija ne bo hitro ukrepala, se bodo razmere še poslabšale, posledice za številna podeželska območja v smislu opuščenih vinogradov ter izgube možnosti za rast in zaposlovanje pa bodo nepopravljive.

•    Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Uredba (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov vsebuje določbe o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte, ki bo s tem predlogom spremenjen v skladu s priporočili skupine na visoki ravni za upravljanje pridelovalne zmogljivosti, da bodo države članice lažje obravnavale oziroma preprečevale tveganja presežne pridelovalne zmogljivosti na nekaterih območjih in v nekaterih tržnih segmentih. S predlagano uredbo se spreminjajo tudi veljavna pravila o označevanju, da bi se olajšala pridelava vinskih proizvodov z nižjo vsebnostjo alkohola in omogočili novi načini obveščanja potrošnikov o lastnostih vina, ki ga kupujejo.

Uredba (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov se prav tako spremeni, da se upoštevajo spremembe Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi z vini z nižjo vsebnostjo alkohola in tako omogoči pridelava aromatiziranih vinskih proizvodov na osnovi takih vin z nižjo vsebnostjo alkohola. Da bi zagotovili ustrezno obveščenost potrošnikov o naravi aromatiziranih vinskih proizvodov z nižjo vsebnostjo alkohola, se pravila o označevanju spremenijo tudi v skladu s pravili o proizvodih vinske trte.

S tem predlogom se spremeni tudi Uredba (EU) 2021/2115 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, da se državam članicam omogoči, da učinkovito prestrukturirajo vinograde in hkrati upoštevajo potrebo po preprečevanju povečanja proizvodnje, kot priporoča skupina na visoki ravni. Poleg tega bodo skupine proizvajalcev, ki upravljajo zaščitene označbe porekla in geografske označbe, lahko izkoristile podporo za razvoj vinskega turizma v svoji regiji, podaljšano pa bo tudi najdaljše trajanje podpore za dejavnosti promocije in komuniciranja, ki se izvajajo v tretjih državah. Za okrepitev sodelovanja v vinskem sektorju bodo nekatere naložbe, ki jih izvedejo organizacije proizvajalcev, upravičene do najvišje stopnje finančne pomoči Unije. Da bi podprle pridelovalce pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, bodo imele države članice možnost, da zvišajo najvišjo finančno pomoč Unije, ki se lahko zagotovi za naložbe v ta namen.

Predlagane ukrepe politike bi bilo treba izvajati v usklajenem nacionalnem strateškem okviru, da bi čim bolj povečali njihovo učinkovitost. Države članice morajo oceniti njihov učinek ter tako zagotoviti uspešnost, stroškovno učinkovitost in dolgoročne koristi. Med ključne prednostne naloge spadajo preprečevanje tržnih neravnovesij, ohranjanje krajine, ohranjanje delovnih mest na podeželju ter krepitev konkurenčnosti vinogradnikov in pridelovalcev vina.

•    Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog omogoča lažjo pridelavo vinskih proizvodov in aromatiziranih vinskih proizvodov z nižjo vsebnostjo alkohola ter tako potrošnikom nudi možnost, da zmanjšajo vnos alkohola med uživanjem vina. Omogočanje dostopa skupinam proizvajalcev, ki upravljajo zaščitene označbe porekla in geografske označbe, do podpore za razvoj vinskega turizma v njihovi regiji je v skladu s ciljem ustvarjanja priložnosti za zaposlovanje in rast na podeželskih območjih.

2.    PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•    Pravna podlaga

Pogodba o delovanju Evropske unije ter zlasti prvi pododstavek člena 42 in člena 43(2) Pogodbe.

•    Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Določbe, ki jih je treba spremeniti za izvajanje priporočil skupine na visoki ravni, so določene v uredbah Evropskega parlamenta in Sveta, zato države članice teh priporočil ne morejo izvajati, če se zakonodaja Unije ustrezno ne spremeni. V skladu z načelom subsidiarnosti se z več določbami iz tega predloga nacionalnim organom zagotavlja širši manevrski prostor, da lahko pridelovalno zmogljivost bolje prilagodijo posebnim razmeram v vinorodnih regijah.

•    Sorazmernost

Odločitve glede politike iz tega predloga temeljijo na priporočilih skupine na visoki ravni, ki predstavljajo soglasno potrjen kompromis, dosežen po štirih krogih razprav o različnih možnostih politike, podpirajo pa jih vse države članice. Razprave skupine na visoki ravni so potekale na osnovi poglobljene analize, ki so jo opravili strokovnjaki iz Opazovalnice za trg vina 2 . Ti strokovnjaki so v obdobju od decembra 2023 do drugega četrtletja 2024 organizirali tri posebne seje, da bi ocenili stanje na trgu vina, proučili različne možnosti politike za reševanje trenutnih izzivov in pomagali sektorju izkoristiti morebitne priložnosti v prihodnosti. Ta predlog ostaja v mejah tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev, ki se že uresničujejo s spremenjenimi obstoječimi pravili.

•    Izbira instrumenta

Pravila, ki jih je treba spremeniti za izvajanje priporočil skupine na visoki ravni, so določena v treh uredbah Evropskega parlamenta in Sveta. Zato mora izbrani instrument prav tako biti uredba Evropskega parlamenta in Sveta.

3.    REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•    Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno

•    Posvetovanja z deležniki

Zaradi nujnosti sprejetja pobude ni predvideno, da se izvede poziv k predložitvi dokazov ali javno posvetovanje.

•    Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Priporočila skupine na visoki ravni so rezultat obsežne in poglobljene razprave z analizo, ki se je že pred ustanovitvijo skupine na visoki ravni začela med strokovnjaki za vino iz Opazovalnice za trg vina in deležniki, nato pa je potekala v okviru skupine na visoki ravni z generalnimi direktorji kmetijskih ministrstev vseh držav članic. Na enega od sestankov skupine na visoki ravni so bili povabljeni tudi ključni deležniki, da predstavijo svoja stališča. Zakonodajni predlog temelji na priporočilih skupine na visoki ravni, ki so jih soglasno potrdile države članice in podprli deležniki, pozdravil pa jih je tudi Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja (COMAGRI).

•    Ocena učinka

Zaradi nujnosti sprejetja pobude ocena učinka ne bo izvedena. Stroški in koristi pobude bodo ocenjeni v delovnem dokumentu služb Komisije, ki bo objavljen v treh mesecih po njenem sprejetju.

•    Primernost in poenostavitev ureditve

Cilj tega predloga je čim bolj zmanjšati stroške zagotavljanja skladnosti za MSP, poleg že obstoječe možnosti, da se seznam sestavin in označba hranilne vrednosti zagotovita v elektronski obliki, s čimer se poenostavi trgovina med državami članicami Unije. Trenutno je opredelitev povezave (npr. koda QR) na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, do elektronske oblike, ki vsebuje seznam sestavin in označbo hranilne vrednosti z besedami (npr. „sestavine“ in/ali „označba hranilne vrednosti“), za pridelovalce vina zapletena, pravila za opredelitev pa se med državami članicami razlikujejo. S predlagano uredbo bo Komisija pooblaščena, da v sodelovanju z državami članicami oblikuje pravila za skupni pristop k taki opredelitvi, kar bo zmanjšalo stroške in upravno breme, zlasti za male pridelovalce, ki bodo lahko svoja vina prodajali z isto oznako v različnih državah. Po vsej Uniji se uskladijo tudi prodajna poimenovanja vin z zmanjšano vsebnostjo alkohola, ki bodo bolj jasna, saj se bodo uporabili izrazi, ki jih bodo potrošniki bolje poznali.

 •    Temeljne pravice

V predlogu se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.    PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima opredeljivih proračunskih posledic. Vse spremembe finančne pomoči Unije za intervencije v okviru strateškega načrta se izvedejo v okviru nacionalnih finančnih sredstev.

5.    DRUGI ELEMENTI

•    Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Glede na krizo, s katero se trenutno sooča vinski sektor Unije, bi moral ukrep začeti veljati čim prej, razen novih pravil o označevanju, ki jih je treba začeti uporabljati pozneje, da bi imeli pridelovalci dovolj časa za prilagoditev in prodajo proizvodov, označenih v skladu s prej veljavnimi pravili, do porabe zalog.

Opazovalnica za trg vina redno spremlja ponudbo in povpraševanje po različnih vrstah vina na trgu Unije ter bo zagotovila vpogled v razvoj tržnega segmenta vin z nizko vsebnostjo alkohola, ki naj bi ga predlagana uredba podprla. Učinki sprememb sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte se bodo spremljali v okviru obveznih letnih sporočil o izvajanju tega sistema, ki jih predložijo države članice.

•    Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno

•    Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Če se vinograd izkrči, lahko vinogradnik zaprosi za dovoljenje za ponovno zasaditev, ki velja tri leta (oziroma 6 let, če ponovna zasaditev poteka na isti zemljiški parceli). Skupina na visoki ravni je priporočila daljšo veljavnosti vseh dovoljenj za ponovno zasaditev, in sicer osem let, da bi vinogradniki v teh negotovih razmerah imeli več časa za proučitev možnosti zasaditve sort, ki bolj ustrezajo tržnemu povpraševanju oziroma spreminjajočim se podnebnim razmeram, ali za uporabo novih tehnik upravljanja vinogradov.

Poleg tega bi bilo treba zaradi zmanjšanja pritiska na vinogradnike odpraviti upravne kazni, ki se uporabljajo, kadar se dovoljenje za ponovno zasaditev ne uporabi v obdobju njegove veljavnosti. Nasprotno pa se je skupina na visoki ravni strinjala z ohranitvijo upravne kazni v primeru, če dovoljenja za novo zasaditev ostanejo neuporabljena, da bi se izognili špekulativnim vlogam pridelovalcev, ki nimajo namena zasaditi vinograda. Vendar bi bilo treba glede na trenutno zmanjšanje povpraševanja po vinu vinogradnikom, ki imajo še vedno veljavna in neuporabljena dovoljenja za nove zasaditve, izdana pred 1. januarjem 2025, dovoliti, da se do določenega datuma odrečejo tem dovoljenjem, ne da bi jim bila pri tem naložena upravna kazen, s čimer bi se odpravila spodbuda za zasaditev vinogradov, saj morda ni povpraševanja po vinu, ki bi ga pridelali.

Države članice že imajo možnost, da regionalno omejijo dovoljenja za novo zasaditev za določena območja, upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla, za območja, upravičena do pridelave vin z zaščiteno geografsko označbo, ali za območja brez geografske označbe. Prav tako pa bi jim bilo treba omogočiti, da na regionalni ravni omejijo izdajanje dovoljenj za novo zasaditev za določena območja s presežno ponudbo, kjer se izvajajo ali so se izvajali nacionalni ukrepi ali ukrepi Unije za zmanjšanje ponudbe, kot so destilacija, zelena trgatev ali izkrčitev vinogradov, da se prepreči nadaljnje povečanje pridelovalne zmogljivosti v regijah, kjer ponudba že presega povpraševanje.

Kadar pa se država članica odloči, da bo določila regionalne omejitve za določena območja, da bi se izognila prekomernemu povečanju pridelovalne zmogljivosti, bi morala biti prav tako pooblaščena, da zahteva, da se dovoljenja, izdana za območje, na katero se omejitev nanaša, uporabijo na tem območju, saj sicer obstaja tveganje za popolno izključenost novincev, kar bi odvrnilo nove udeležence in mlade kmete.

Čeprav ponovna zasaditev izkrčenega vinograda ne poveča celotne vinogradniške površine, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da določijo pravila za ponovno zasaditev, s katerimi bi bolje upravljale ozemeljsko porazdelitev vinogradov. Dovoljenja za ponovno zasaditev se lahko uporabijo na istem vinogradniškem gospodarstvu, kjer se je izvedla izkrčitev. Ker so lahko vinogradi kmetijskih gospodarstev v različnih regijah, bi morale imeti države članice možnost, da se izognejo spremembi lokacije vinogradov med regijami, če je ohranjanje vinogradništva v prvotni geografski regiji pomembno iz družbeno-gospodarskih ali okoljskih razlogov, na primer za ohranjanje vinogradov na pobočjih in terasah ali ohranjanje krajine in preprečevanje erozije tal. Države članice bi prav tako morale imeti možnost, da določijo posebne pogoje za dovoljenja za ponovno zasaditev, da bi spodbudile uporabo sort in načine pridelave, ki ne povečujejo povprečnih donosov.

V okviru zmanjševanja porabe je spremljanje celotne pridelovalne zmogljivosti zelo pomembno za prihodnje ravnotežje na trgu. To spremljanje naj bi potekalo prek sistema dovoljenj za zasaditev, ki bi se moral uporabljati v vseh državah članicah s tradicijo pridelave vina, ko je dosežena določena vinogradniška površina.

Povpraševanje potrošnikov po proizvodih vinske trte z zmanjšano vsebnostjo alkohola v zadnjih letih nenehno narašča. V zvezi s takimi proizvodi potrošniki poznajo izraze, kot so brezalkoholne pijače in pijače z nizko vsebnostjo alkohola, ki pa jih države članice urejajo različno. Če posebni predpisi Unije glede prehranskih trditev, ki veljajo za nizke vrednosti alkohola oziroma zmanjšanje ali nevsebnost alkohola ali energijske vrednosti v pijačah, ki sicer običajno vsebujejo alkohol, ne obstajajo, se lahko v skladu s členom 4(4) Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (uredba o trditvah) uporabljajo ustrezni nacionalni predpisi. Zato je treba po vsej EU uskladiti uporabo teh izrazov in opredeliti vsebnost alkohola, povezano z vsakim posameznim izrazom. To bi bilo treba upoštevati tudi pri pravilih o označevanju vinskih proizvodov, da bi bili potrošniki bolje obveščeni o lastnostih in načinih pridelave proizvodov vinske trte z zmanjšano vsebnostjo alkohola, kar bi vinskemu sektorju Unije omogočilo, da izkoristi to povečano povpraševanje potrošnikov in hkrati ohrani visoke standarde pridelave.

Veliko povpraševanje potrošnikov po penečih vinskih proizvodih z nižjo vsebnostjo alkohola ali brez alkohola je priložnost za sektor, vendar na podlagi obstoječih pridelovalnih pravil, ki urejajo dealkoholizacijo, obstajajo tehnološke omejitve za njihovo pridelavo. Po trenutno veljavnih pravilih morajo vinski proizvodi pred postopkom dealkoholizacije imeti lastnosti in najmanjšo dejansko vsebnost alkohola, določeno za kategorijo. S postopkom dealkoholizacije se iz penečih vin odstrani CO2. Zato bi bilo treba dovoliti pridelavo penečih in gaziranih vin iz dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih mirnih vin s sekundarnim alkoholnim vrenjem ali dodajanjem CO2, pod pogojem, da so označena na način, ki ne zavaja potrošnika.

Možnost, da izvajalci seznam sestavin in označbo hranilne vrednosti zagotovijo v elektronski obliki, se je izkazala kot učinkovito orodje pri zagotavljanju informacij potrošnikom, hkrati pa sta delovanje notranjega trga in izvoz vina postala lažja, zlasti za male pridelovalce. Vendar zaradi odsotnosti usklajenih pravil o opredelitvi elektronske oblike na fizični etiketi države članice uporabljajo različne rešitve, kar povzroča razdrobljenost enotnega trga in ovira ustrezno trženje vin po vsej Uniji. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v sodelovanju z državami članicami oblikuje pravila o opredelitvi elektronske oblike za zagotavljanje informacij potrošnikom, zlasti prek brezjezičnega sistema, da se čim bolj zmanjšajo stroški in upravno breme za izvajalce ter zagotovi skupni pristop na celotnem trgu Unije, pri čemer se upošteva, da je treba potrošnikom omogočiti dostop do informacij. S tem osnutkom uredbe je Komisija pooblaščena tudi za prilagajanje pravil o elektronskem označevanju novim potrebam, ki izhajajo iz hitrega in nenehnega napredka digitalizacije ter vse večje količine informacij, ki bi morale biti dostopne potrošnikom.

Države članice imajo možnost, da sprejmejo pravila trženja za uravnavanje ponudbe v vinskem sektorju ter tako izboljšajo in stabilizirajo delovanje skupnega trga vina. V sedanjih razmerah strukturnega zmanjšanja porabe in ponavljajočih se primerov prekomerne ponudbe v nekaterih regijah in tržnih segmentih je primerno pojasniti, da lahko taka pravila vključujejo določitev največjega donosa grozdja in upravljanje zalog vina. Poleg tega imajo lahko organizacije proizvajalcev pomembno vlogo pri krepitvi položaja vinogradnikov v verigi preskrbe s hrano in prilagajanju ponudbe tržnim gibanjem. Zato bi morale imeti države članice tudi možnost, da sprejmejo pravila trženja v vinskem sektorju ob upoštevanju predlogov, ki jih sprejmejo priznane organizacije proizvajalcev ali priznane medpanožne organizacije, kadar so slednje reprezentativne na zadevnem gospodarskem območju.

V primeru tržnih neravnovesij imajo države članice trenutno dovoljenje, da pridelovalcem vina izplačajo nacionalna plačila za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina. Namen tega predloga je dovoliti nacionalna plačila za prostovoljno zeleno trgatev in prostovoljno izkrčitev rodnih vinogradov kot dodatnih orodij za upravljanje ponudbe, ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti umika presežka vina s trga pred njegovo pridelavo. Določijo se omejitve za skupni znesek nacionalnih plačil, ki se v državi članici dovolijo za destilacijo in zeleno trgatev v določenem letu, da se prepreči izkrivljanje konkurence. Pri izkrčitvi bo zaradi strukturne narave ukrepa in njegovih višjih stroškov omejitev za nacionalna plačila določena za vsak primer posebej na podlagi posebnih tržnih razmer v državi članici in vinorodnih regijah, v katerih bi se ukrep izvajal.

Aromatizirani vinski proizvodi pomenijo še eno pomembno možnost prodaje proizvodov vinske trte. Vendar veljavna zakonodaja ne dovoljuje uporabe prodajnih poimenovanj, rezerviranih za aromatizirane vinske proizvode, za pijače, ki ne dosegajo minimalne vsebnosti alkohola za vsako kategorijo proizvodov. Glede na vse večje povpraševanje potrošnikov po inovativnih alkoholnih pijačah z manjšim dejanskim volumenskim deležem alkohola bi bilo treba dovoliti pridobivanje aromatiziranih vinskih proizvodov iz dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin. Za zagotovitev ustrezne obveščenosti potrošnikov o naravi aromatiziranih vinskih proizvodov z nižjo vsebnostjo alkohola je primerno določiti pravila za označevanje dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin, tako da se lahko pri predstavitvi in označevanju teh aromatiziranih vinskih proizvodov uporabljajo enaki opisni izrazi kot pri proizvodih vinske trte z ustreznim deležem alkohola. Da bi bile informacije za potrošnike bolj jasne, bi bilo treba določbe v zvezi z navedbo označbe hranilne vrednosti in seznama sestavin v elektronski obliki na aromatiziranih vinskih proizvodih uskladiti z določbami, ki se uporabljajo za proizvode vinske trte.

Da bi zadostili novemu povpraševanju potrošnikov in potrebi po inovacijah pri proizvodih, se spremenijo zahteve za kategorijo aromatiziranih vinskih proizvodov „Glühwein“ in tako omogoči uporaba vina rosé. Hkrati se sprejmejo določbe, ki prepovedujejo uporabo izraza „rosé“ pri označevanju vina „Glühwein“, pridelanega z mešanjem rdečega in belega vina ali katerega koli od teh vin z vinom rosé. Uvedeno je odstopanje za označevanje, da se pri predstavitvi in označevanju alkoholnih pijač, pridelanih po enakih zahtevah, kot veljajo za „Glühwein“, vendar z uporabo sadnega vina namesto proizvodov vinske trte kot glavne sestavine, omogoči uporaba prodajnega poimenovanja „Glühwein“, da se zadosti povpraševanju potrošnikov po takih proizvodih.

V okviru strateških načrtov SKP se lahko podpreta prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov. Da bi dosegli ravnovesje med potrebo po tem, da države članice zagotovijo učinkovito prestrukturiranje vinogradov, in potrebo po preprečevanju povečanja pridelave, ki bi lahko vodilo v prekomerno ponudbo, bodo države članice lahko določile pogoje za izvajanje intervencij za prestrukturiranje in preusmeritev, da bi se izognile povečanju donosa in s tem povečanju pridelave za vinograde, za katere se uporabljajo tovrstne intervencije.

Za razvoj vinskega turizma v vinorodnih regijah z zaščitenimi označbami in zaščitenimi geografskimi označbami so lahko skupine proizvajalcev, ki upravljajo zaščitene označbe porekla in geografske označbe, zdaj upravičene do vrste intervencij, ki spodbujajo vinski turizem v proizvodnih regijah.

Deležniki in države članice so večkrat izjavili, da je trenutno veljavno najdaljše obdobje treh let za podporo za dejavnosti promocije in komuniciranja, ki se izvajajo v tretjih državah v zvezi s konsolidacijo možnosti prodaje, prekratko za dosego tega cilja. Najdaljše trajanje se zato podaljša s treh na pet let.

Da bi se zagotovila dodatna spodbuda za sodelovanje v vinskem sektorju, bodo nekatere naložbe, ki jih izvajajo priznane organizacije proizvajalcev, upravičene do enake najvišje stopnje finančne pomoči Unije, kot trenutno že velja za mikro, mala in srednja podjetja.

Za nadaljnjo podporo pridelovalcem pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje imajo države članice možnost, da zvišajo najvišjo finančno pomoč Unije, ki se lahko zagotovi za naložbe v ta namen, in sicer na do 80 % upravičenih stroškov naložb.

Za pojasnitev pogojev, ki se uporabljajo za finančno pomoč Unije za naložbe v inovacije, je izrecno navedeno, da se takšna finančna pomoč Unije ne dodeli podjetjem v težavah v smislu sporočila Komisije z naslovom Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah.

2025/0071 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2021/2115 in (EU) št. 251/2014 glede nekaterih tržnih pravil in sektorskih podpornih ukrepov v vinskem sektorju in za aromatizirane vinske proizvode

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 42, prvi pododstavek, in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 3 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 4 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Čeprav Unija ostaja vodilna v svetu na področju pridelave, porabe in vrednosti izvoza vina, družbene in demografske spremembe vplivajo na količino, kakovost in vrste porabljenega vina. Poraba vina v Uniji je na najnižji ravni v zadnjih treh desetletjih, na tradicionalne izvozne trge za vina Unije pa vpliva kombinacija zmanjšanja porabe in geopolitičnih dejavnikov, zato so vzorci izvoza bolj negotovi. Poleg tega postaja pridelava nepredvidljiva, saj je vinski sektor ranljiv zaradi podnebnih sprememb. Zaradi posledično prekomerne ponudbe, ki povzroča pritisk na cene, so dohodki, ki bi jih vinogradniki lahko vložili v svoje poslovanje, nižji, prav tako pa so nizke finančne rezerve, iz katerih lahko črpajo, če njihovo regijo prizadenejo vse pogostejši in pogosto lokalo omejeni ekstremni vremenski dogodki.

(2)Ustanovljena je bila skupina na visoki ravni za vinsko politiko, namenjena razpravi o teh izzivih in opredelitvi morebitnih priložnosti za vinski sektor Unije. Proučila je, kako bolje podpreti sektor glede na trenutne strukturne izzive z usmerjanjem pridelovalne zmogljivosti, povečanjem konkurenčnosti in izkoriščanjem novih tržnih priložnosti. Po štirih srečanjih je skupina na visoki ravni potrdila dokument s priporočili o politiki 5 .

(3)Da bi pridelovalcem vina, ki se s temi izzivi soočajo, zagotovili najboljšo možno podporo, je primerno, da se najnujnejša priporočila skupine na visoki ravni upoštevajo pri pravnem okviru, ki se uporablja za vina in aromatizirane vinske proizvode.

(4)Glede na trenutno zmanjšanje povpraševanja po vinu bi bilo treba vinogradnikom, ki imajo veljavna in neuporabljena dovoljenja za nove zasaditve in dovoljenja, ki izhajajo iz pretvorbe pravic do zasaditve in so bila izdana pred 1. januarjem 2025, dovoliti, da teh dovoljenj ne izkoristijo in jim pri tem ni naložena upravna kazen, s čimer bi se odpravila spodbuda za zasaditev vinogradov, saj morda ni povpraševanja po vinu, ki bi ga pridelali. Za dovoljenja za novo zasaditev, izdana po navedenem datumu, bi se morala upravna kazen še naprej uporabljati v primeru neuporabe teh dovoljenj, da bi vinogradnike, ki ne nameravajo zasaditi vinograda, odvrnili od špekulativnih vlog.

(5)V zvezi z upravljanjem pridelovalne zmogljivosti bi bilo treba predvideti daljšo veljavnost dovoljenj za ponovno zasaditev, da bi imeli pridelovalci več časa za proučitev možnosti zasaditve sort, ki bolj ustrezajo tržnemu povpraševanju oziroma spreminjajočim se podnebnim razmeram, ali za uporabo novih tehnik upravljanja vinogradov. Da bi se zmanjšal pritisk na vinogradnike, slednji prav tako ne bi smeli biti kaznovani z upravnimi kaznimi, če se odločijo, da ne bodo uporabili dovoljenja za ponovno zasaditev.

(6)Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da na regionalni ravni omejijo izdajanje dovoljenj za novo zasaditev za določena območja s presežno ponudbo, kjer se izvajajo ali so se izvajali nacionalni ukrepi ali ukrepi Unije za zmanjšanje ponudbe (tj. destilacija, zelena trgatev ali izkrčitev vinogradov), da se prepreči nadaljnje povečanje pridelovalne zmogljivosti.

(7)Kadar se država članica odloči, da bo določila regionalne omejitve za določena območja, da bi se izognila prekomernemu povečanju pridelovalne zmogljivosti, je primerno dovoliti, da države članice zahtevajo, da se dovoljenja, izdana za območje, na katero se nanaša regionalna omejitev, uporabijo na tem območju. Da bi se bolje upoštevali nedavni trendi v vinskem sektorju, bi morale imeti države članice možnost, da regionalne omejitve za določena območja določijo tudi na ravni 0 % in tako pridelovalno zmogljivost prilagodijo povpraševanju na trgu.

(8)Čeprav ponovna zasaditev izkrčenega vinograda ne poveča vinogradniške površine, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da določijo pravila za ponovno zasaditev, da bi bolje upravljale ozemeljsko porazdelitev vinogradov, na primer da bi preprečile spremembo lokacije vinogradov in njihovo premestitev v regije s tržnim neravnovesjem ali stran od pobočij in teras, kjer imajo pomembno vlogo pri ohranjanju krajine in preprečevanju erozije tal. Državam članicam bi bilo treba tudi omogočiti, da določijo pogoje za uporabo sort in načine pridelave, da bi se izognili povečanju donosa ter zagotovili ohranitev tradicionalnih sort vinske trte in načinov pridelave.

(9)Za zagotovitev sorazmernega pristopa k uporabi sistema dovoljenj za zasaditev in ob hkratnem upoštevanju resnih tveganj, ki jih prekomerna ponudba predstavlja za trg, je primerno določiti najvišji prag v hektarih zasajenih vinogradov, pri katerem so države članice izvzete iz obveznosti uporabe sistema dovoljenj za zasaditev.

(10)Povpraševanje potrošnikov po proizvodih vinske trte z zmanjšano vsebnostjo alkohola, ki se trenutno pridelujejo z dealkoholizacijo z uporabo nekaterih tehnik, dovoljenih v Uniji, v zadnjih letih nenehno narašča. Potrošniki so seznanjeni z izrazi, kot so „0,0 %“, „brezalkoholna pijača“ in „nizkoalkoholna pijača“, ki se v državah članicah pogosto uporabljajo, vendar se urejajo različno. Zato je treba uskladiti uporabo teh izrazov po vsej Uniji. Pravila o označevanju vinskih proizvodov bi bilo zato treba spremeniti, da bi bili potrošniki bolje obveščeni o lastnostih proizvodov vinske trte z zmanjšano vsebnostjo alkohola, hkrati pa bi se ohranila obveznost zagotavljanja informacij o načinu pridelave, ki vključuje dealkoholizacijo. Tako bi se vinskemu sektorju Unije omogočilo, da izkoristi povečano povpraševanje potrošnikov in hkrati ohrani visokokakovostne proizvodne standarde.

(11)Veliko povpraševanje potrošnikov po penečih vinskih proizvodih z nižjo vsebnostjo alkohola ali brez alkohola je priložnost za sektor. Vendar so v veljavnih pravilih za pridelavo dealkoholiziranih vin določene nekatere tehnološke omejitve za njihovo pridelavo. Po trenutno veljavnih pravilih morajo vinski proizvodi pred postopkom dealkoholizacije imeti lastnosti in najmanjši delež alkohola ustrezne kategorije, kar pomeni, da se dealkoholizirana peneča vina lahko pridelujejo le iz penečih vin. Vendar postopek dealkoholizacije popolnoma odstrani CO2 iz prvotnega penečega vina. To pomeni, da je treba za pridelavo penečega vina z nižjo vsebnostjo alkohola ali brez alkohola z novim, ločenim postopkom ponovno vnesti CO2 v delno ali popolnoma dealkoholizirano vino, ki je izgubilo prvotno vsebnost CO2. Zato bi bilo treba dovoliti, da se dealkoholizirana peneča vina in dealkoholizirana gazirana peneča vina pridelujejo neposredno iz dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih mirnih vin s sekundarnim alkoholnim vrenjem oziroma dodajanjem CO2.

(12)Možnost, da izvajalci seznam sestavin in označbo hranilne vrednosti vinskih proizvodov zagotovijo v elektronski obliki, se je izkazala kot učinkovito orodje pri zagotavljanju pomembnih informacij potrošnikom, hkrati pa sta delovanje notranjega trga in izvoz vina postala lažja, zlasti za male pridelovalce. Vendar zaradi odsotnosti usklajenih pravil o opredelitvi elektronske oblike, ki zagotavlja seznam sestavin in/ali označbo hranilne vrednosti, na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, izvajalci uporabljajo različne prakse, nacionalni organi pa različna pravila, kar ovira ustrezno trženje vin. Da bi se stroški in upravno breme za izvajalce čim bolj zmanjšali ter zagotovil skupen pristop na celotnem trgu Unije, pri čemer se upošteva, da je treba potrošnikom omogočiti dostop do informacij, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v sodelovanju z državami članicami oblikuje pravila o opredelitvi elektronske oblike na embalaži ali oznaki, pritrjeni nanjo, ki potrošnikom na usklajen način zagotavlja seznam sestavin in označbo hranilne vrednosti, tudi brezjezično.

(13)Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da pravila o elektronskem označevanju prilagodi novim potrebam, ki izhajajo iz hitrega in nenehnega napredka digitalizacije, ter da upošteva druge obvezne ali ustrezne informacije za potrošnike, ki so lahko v elektronski obliki.

(14)Države članice imajo možnost, da sprejmejo pravila trženja za uravnavanje ponudbe v vinskem sektorju ter tako izboljšajo in stabilizirajo delovanje skupnega trga vina. V sedanjih razmerah strukturnega zmanjšanja porabe in ponavljajočih se primerov prekomerne ponudbe v nekaterih regijah in tržnih segmentih je primerno pojasniti, da lahko taka pravila vključujejo določitev največjega donosa grozdja in upravljanje zalog vina. Poleg tega imajo lahko organizacije proizvajalcev pomembno vlogo pri krepitvi položaja vinogradnikov, kar zadeva preskrbo s hrano, in prilagajanju ponudbe tržnim gibanjem. Zato bi morale imeti države članice tudi možnost, da sprejmejo pravila trženja v vinskem sektorju ob upoštevanju predlogov, ki jih sprejmejo priznane organizacije proizvajalcev ali priznane medpanožne organizacije, kadar so slednje reprezentativne na zadevnem gospodarskem območju.

(15)Države članice imajo trenutno dovoljenje, da pridelovalcem vina izplačajo nacionalna plačila za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina. Glede na stroškovno učinkovitost umika presežkov s trga, preden se vino pridela, je primerno zagotoviti tudi možnost, da se državam članicam v upravičenih kriznih primerih dovoli izplačilo nacionalnih plačil za prostovoljno zeleno trgatev in prostovoljno izkrčitev rodnih vinogradov. Ta uredba bi morala določiti omejitve za skupni znesek nacionalnih plačil, ki se v državi članici dovolijo za destilacijo in zeleno trgatev v določenem letu, da se prepreči izkrivljanje konkurence. Pri izkrčitvi zaradi strukturne narave ukrepa in njegovih višjih stroškov ni primerno določiti skupnega najvišjega zneska nacionalnih plačil. Vendar bi morale države članice v svojem uradnem obvestilu za vsak primer posebej utemeljiti omejitev za nacionalna plačila na podlagi svojih posebnih tržnih razmer oziroma tržnih razmer v vinorodnih regijah, v katerih naj bi se ukrep izvajal.

(16)Aromatizirani vinski proizvodi samoumevno predstavljajo možnost prodaje proizvodov vinske trte. Vendar Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 6 ne dovoljuje uporabe prodajnih poimenovanj, rezerviranih za aromatizirane vinske proizvode, za pijače, ki ne dosegajo minimalne vsebnosti alkohola, določene v navedeni uredbi za vsako kategorijo proizvodov. Glede na vse večje povpraševanje potrošnikov po inovativnih alkoholnih pijačah z manjšim dejanskim volumenskim deležem alkohola bi bilo treba dovoliti dajanje na trg pijač, pridobljenih iz dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin, pridelanih v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 7 , ki imajo v svoji predstavitvi in na etiketi prodajna poimenovanja, rezervirana za aromatizirane vinske proizvode.

(17)Za zagotovitev ustrezne obveščenosti potrošnikov o naravi aromatiziranih vinskih proizvodov z nižjo vsebnostjo alkohola je primerno določiti pravila v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 o označevanju dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin, tako da se pri predstavitvi in označevanju aromatiziranih vinskih proizvodov, pridelanih iz dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin, uporabljajo enaki izrazi kot pri proizvodih vinske trte z ustreznim deležem alkohola.

(18)Zgoraj izpostavljena vprašanja v zvezi s proizvodi vinske trte in opredelitev elektronske oblike, ki vsebuje označbo hranilne vrednosti in seznam sestavin, veljajo tudi za aromatizirane vinske proizvode. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v sodelovanju z državami članicami oblikuje pravila o opredelitvi elektronske oblike na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, za aromatizirane vinske proizvode. Za zagotovitev enostavnosti in jasnosti bi morala biti ta pravila enaka pravilom, ki se uporabljajo za proizvode vinske trte.

(19)Da bi zadostili novemu povpraševanju potrošnikov in potrebi po inovacijah pri proizvodih, bi bilo treba spremeniti pravila o pridelavi in označevanju za kategorijo aromatiziranih vinskih proizvodov „Glühwein“ in tako omogočiti uporabo vina rosé. Hkrati bi bilo treba prepovedati uporabo izraza „rosé“ pri predstavitvi in označevanju vina „Glühwein“, proizvedenega z mešanjem rdečega in belega vina ali katerega koli od teh vin z vinom rosé. Iz istih razlogov je primerno določiti tudi odstopanje, ki omogoča, da se pri predstavitvi in označevanju alkoholnih pijač, pridelanih po enakih zahtevah, kot veljajo za „Glühwein“, vendar z uporabo sadnega vina namesto proizvodov vinske trte kot glavne sestavine, uporablja prodajno poimenovanje Glühwein.

(20)Za razvoj vinskega turizma v vinorodnih regijah z zaščitenimi označbami in zaščitenimi geografskimi označbami je primerno, da se skupinam proizvajalcev, ki upravljajo zaščitene označbe porekla in geografske označbe v skladu z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta 8 , omogoči, da so upravičene do vrste intervencij iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (i), Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta 9 .

(21)Da bi dosegli ravnovesje med potrebo po tem, da države članice zagotovijo učinkovito prestrukturiranje vinogradov, in potrebo po preprečevanju povečanja pridelave, ki bi lahko vodilo v prekomerno ponudbo, bi morale imeti države članice možnost, da določijo pogoje za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115. Cilj teh pogojev bi moral biti izogibanje povečanju donosa in s tem povečanju pridelave za vinograde, za katere se uporabljajo tovrstne intervencije.

(22)Da bi se prilagodili tržnim gibanjem in izkoristili učinkovite tržne priložnosti, bi bilo treba najdaljše trajanje podpore za dejavnosti promocije in komuniciranja, ki se izvajajo v tretjih državah v zvezi s konsolidacijo možnosti prodaje, podaljšati s treh na pet let.

(23)Za okrepitev sodelovanja v vinskem sektorju bi morale biti naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, priznane na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, upravičene do najvišje stopnje finančne pomoči Unije iz člena 59(2) Uredbe (EU) 2021/2115, kot trenutno že velja za mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES 10 .

(24)Za nadaljnjo podporo pridelovalcem pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje je primerno državam članicam omogočiti, da povečajo najvišjo finančno pomoč Unije za naložbe v ta namen, in sicer na do 80 % upravičenih stroškov naložb.

(25)Poleg tega je treba pojasniti, da se finančna pomoč Unije za inovacije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (e), Uredbe (EU) 2021/2115 ne bi smela dodeliti podjetjem v težavah v smislu sporočila Komisije z naslovom Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah, kot to velja za finančno pomoč Unije za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), navedene uredbe.

(26)Uredbe (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 251/2014 in (EU) 2021/2115 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(27)Da bi imeli pridelovalci dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam glede poimenovanja proizvodov vinske trte z nizko vsebnostjo alkohola, bi se morale te nove zahteve začeti uporabljati 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Prav tako je primerno določiti prehodna pravila, ki omogočajo, da se proizvodi vinske trte, označeni pred uporabo novih zahtev, do porabe zalog še naprej dajejo na trg −

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 1308/2013

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

(1)člen 62(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Dovoljenja iz odstavka 1, izdana v skladu s členoma 64 in 68, veljajo tri leta od datuma izdaje. Pridelovalcu, ki dovoljenja, izdanega v skladu s členoma 64 in 68, ne uporabi v obdobju veljavnosti, se naložijo upravne kazni, določene v členu 90a(4).

Z odstopanjem od prvega pododstavka se za pridelovalce, ki imajo veljavna dovoljenja v skladu s členoma 64 in 68, izdana pred 1. januarjem 2025, ne uporabi upravna kazen iz člena 90a(4), pod pogojem, da pred iztekom veljavnosti dovoljenja in najmanj do 31. decembra 2026 pristojne organe obvestijo, da dovoljenja ne nameravajo uporabiti.

Dovoljenja, izdana v skladu s členom 66 za ponovne zasaditve, veljajo osem let od datuma izdaje. Pridelovalcem, ki dovoljenja, izdanega v skladu s členom 66, ne uporabijo v obdobju veljavnosti, se ne naložijo upravne kazni iz člena 90a(4).“;

(2)člen 63 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice lahko:

(a) na nacionalni ravni uporabijo odstotek, nižji od tistega, ki je določen v odstavku 1;

   (b) omejijo izdajo dovoljenj na regionalni ravni za določena območja, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla, za območja, upravičena do pridelave vin z zaščiteno geografsko označbo, ali za območja brez geografske označbe;

(c) omejijo izdajo dovoljenj za nove zasaditve na regionalni ravni za določena območja, kjer se v utemeljenih kriznih primerih izvajajo nacionalni ukrepi ali ukrepi Unije za destilacijo vina, zeleno trgatev ali izkrčitev.

Za namene točke (c) „zelena trgatev“ pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje donosa na zadevni površini na nič in izključuje opustitev trgatve s puščanjem komercialnega grozdja na trti na koncu običajnega proizvodnega ciklusa. Države članice, ki omejijo izdajo dovoljenj za nove zasaditve na regionalni ravni v skladu s prvim pododstavkom, točka (b) ali (c), lahko zahtevajo, da se taka dovoljenja uporabljajo v navedenih regijah.“;

(b)v odstavku 3, prvi pododstavek, se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„3. Katera koli od omejitev iz odstavka 2 prispeva k prilagoditvi pridelovalne zmogljivosti povpraševanju na trgu in je upravičena zaradi enega ali več naslednjih posebnih razlogov:“;

(3)v členu 66(3) se doda naslednji drugi pododstavek:

„Država članica lahko za izdajo dovoljenj za ponovno zasaditev iz odstavka 1 določi tudi enega ali več naslednjih pogojev:

(a) dovoljenje se uporablja na istem geografskem območju, na katerem so bile zadevne vinske trte, ki so bile izkrčene, če je ohranjanje vinogradništva na tem geografskem območju upravičeno iz družbeno-gospodarskih ali okoljskih razlogov;

(b) uporabljajo se samo sorte in načini pridelave, ki ne povečajo povprečnega donosa v primerjavi z izkrčenimi vinskimi trtami, ali samo tradicionalne sorte in načini pridelave v dani regiji, če je bila ustrezna izkrčena površina v pridelovalni regiji, ki jo je država članica opredelila kot prizadeto zaradi strukturnega tržnega neravnovesja, ali

(c) dovoljenje se ne uporablja v pridelovalni regiji, ki je različna od tiste, v kateri je izkrčena površina, kadar je država članica to različno pridelovalno regijo opredelila kot regijo, prizadeto zaradi strukturnega tržnega neravnovesja.“;

(4)člen 67 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 67 
De minimis

Sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte iz tega poglavja se ne uporablja v državah članicah, v katerih vinogradniška površina v vsaj treh od predhodnih petih tržnih let ni presegla 10 000 ha. Kadar tega pogoja država članica ne izpolnjuje več, se sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte v navedeni državi članici uporablja od začetka tržnega leta, ki sledi letu, v katerem pogoj ni več izpolnjen.“;

(5)člen 119(1) se spremeni:

(a)točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) poimenovanje kategorije proizvodov vinske trte v skladu s Prilogo VII, del II. Pri kategorijah proizvodov vinske trte, opredeljenih v Prilogi VII, del II, točka 1 ter točke 4 do 9, kadar se je postopek dealkoholizacije v skladu Prilogo VIII, del I, oddelek E, izvedel na celotnem ali na delu proizvoda, poimenovanje kategorije spremljajo:

(i) izraz ‚brezalkoholno‘, če dejanska vsebnost alkohola proizvoda ne presega 0,5 vol. %, skupaj z navedbo „0,0 %“, če dejanska vsebnost alkohola proizvoda ne presega 0,05 vol. %;

(ii) izraz „nizkoalkoholno“, če je dejanska vsebnost alkohola proizvoda nad 0,5 vol. % in najmanj 30 % pod najmanjšo dejansko vsebnostjo alkohola za kategorijo pred dealkoholizacijo;“;

(b)doda se naslednja točka (k):

„(k) za proizvode vinske trte iz točke (a), drugi stavek, izraz „proizvedeno z dealkoholizacijo“.“;

(6)v členu 122(1), točka (d), se dodata naslednji točki:

„(v) opredelitev elektronske oblike na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, iz člena 119(4) in (5), vključno s piktogramom ali simbolom namesto besed;

(vi) obliko in ureditvijo informacij, zagotovljenih v elektronski obliki, za poenostavitev njihove predstavitve, njihovo prilagoditev prihodnjemu tehnološkemu napredku, novim zahtevam glede informacij, pomembnih za potrošnike, kot je določeno v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji, ali za izboljšanje dostopnosti za potrošnike.“;

(7)v členu 167(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice pridelovalke lahko za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za vino, vključno z grozdjem, moštom in vinom, iz katerih se to vino pridobiva, določijo pravila trženja za urejanje ponudbe, vključno z določitvijo največjega donosa in pravil za upravljanje zalog. Države članice upoštevajo predloge, ki jih sprejmejo organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členoma 152 in 154, ali medpanožne organizacije, priznane v skladu s členoma 157 in 158, če se te organizacije štejejo za reprezentativne za vinski sektor v skladu s členom 164(3) na gospodarskem območju ali območjih, na katerih naj bi se pravila uporabljala.“;

(8)člen 216 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Nacionalna plačila za destilacijo vina, zeleno trgatev ali izkrčitev v utemeljenih kriznih primerih“

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice lahko pridelovalcem vina izplačujejo nacionalna plačila za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina, prostovoljno zeleno trgatev ali prostovoljno izkrčitev rodnih vinogradov v utemeljenih kriznih primerih.

Za namene tega člena „zelena trgatev“ pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje donosa na zadevni površini na nič in izključuje opustitev trgatve s puščanjem komercialnega grozdja na trti na koncu običajnega proizvodnega ciklusa.

Plačila iz prvega pododstavka ne presegajo stroškov proizvoda, kadar je to ustrezno, in zadevnih postopkov ter spodbude za take postopke, da se omogoči reševanje krize.

Skupni znesek, ki je v državi članici v določenem letu na voljo za nacionalna plačila za destilacijo in zeleno trgatev, ne presega 20 % celotnih sredstev, ki so na voljo za zadevno državo članico v zadevnem letu, kakor je določeno v Prilogi VII k Uredbi (EU) 2021/2115.“;

(c)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice, ki želijo uporabiti nacionalna plačila iz odstavka 1, Komisiji predložijo ustrezno utemeljeno uradno obvestilo. Države članice v svojih uradnih obvestilih utemeljijo ustreznost ukrepa, njegovo trajanje in zneske podpore ter druge pogoje na podlagi svojih posebnih tržnih razmer in razmer v vinorodnih regijah, v katerih bi se ukrep izvajal.

Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) odloči, ali so znesek, trajanje in drugi pogoji ukrepa odobreni in ali se plačila pridelovalcem vina lahko izplačajo.“;

(d)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 227 za dopolnitev tega člena z določitvijo pravil o minimalnih zahtevah za obstoj kriznih razmer in v zvezi z izračunom nacionalnih plačil.“;

(9)v delu II Priloge VII se uvodnemu besedilu kot drugi pododstavek doda naslednji odstavek:

„Proizvodi vinske trte iz kategorij iz točk 4 in 7 se lahko pridobijo tudi s sekundarnim vrenjem dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin iz točke 1 oziroma z dodajanjem ogljikovega dioksida tem vinom.“.

Člen 2
Spremembe Uredbe (EU) št. 251/2014

Uredba (EU) št. 251/2014 se spremeni:

(1)v členu 3 se doda naslednji odstavek:

„5. Z odstopanjem od omejitev za najmanjši delež alkohola iz odstavka 2, točka (g), odstavka 3, točka (g), in odstavka 4, točka (f), ter iz Priloge II za vsako kategorijo proizvodov imajo lahko aromatizirani vinski proizvodi nižji dejanski volumenski delež alkohola, kadar so pridobljeni iz proizvodov vinske trte, pri katerih se je na celotnem ali na delu proizvoda izvedel postopek dealkoholizacije v skladu z oddelkom E dela I Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.“;

(2)v člen 5 se vstavi naslednji odstavek:

„1a. Kadar so bili aromatizirani vinski proizvodi pridobljeni iz proizvodov vinske trte, pri katerih se je na celotnem ali na delu proizvoda izvedel postopek dealkoholizacije v skladu z oddelkom E dela I Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, se njihova prodajna poimenovanja pod enakimi pogoji dopolnijo z istimi izrazi, kot so za navedene proizvode vinske trte določeni v členu 119(1), točka (a), drugi stavek, in členu 119(1), točka (k), Uredbe (EU) št. 1308/2013.“;

(3)v členu 6a se doda naslednji odstavek:

„4a. Da se upoštevajo posebne lastnosti sektorja aromatiziranega vina, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34(2) za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a) opredelitvi elektronske oblike na embalaži ali etiketi, pritrjeni nanjo, iz odstavkov 2 in 3, vključno s piktogramom ali simbolom namesto besed;

(b) obliki in ureditvi informacij, zagotovljenih v elektronski obliki, za poenostavitev njihove predstavitve, njihovo prilagoditev prihodnjemu tehnološkemu napredku, novim zahtevam glede informacij, pomembnih za potrošnike, kot je določeno v zakonodaji Unije ali nacionalni zakonodaji, ali za izboljšanje dostopnosti za potrošnike.“;

(4)v delu B Priloge II se točka 8 nadomesti z naslednjim:

„8. Glühwein

Aromatizirana pijača na osnovi vina:

–ki se pridobiva izključno iz rdečega ali belega vina ali vina rosé ali njihove kombinacije,

–ki se aromatizira predvsem s cimetom ali klinčki ali obojim in

–ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 7 vol. %.

Brez poseganja v količine vode, ki izhajajo iz uporabe Priloge I, točka 2, je dodajanje vode prepovedano.

Kadar je pripravljena iz belega vina, se prodajno poimenovanje „Glühwein“ dopolni z besedami, ki označujejo belo vino, denimo z besedo „belo“.

Kadar je pripravljena izključno iz vina rosé, se prodajno poimenovanje „Glühwein“ dopolni z besedami, ki označujejo vino rosé, denimo z besedo „rosé“. Beseda „rosé“ pa se ne uporablja, kadar se Glühwein pridobiva s kombiniranjem rdečega vina z belim vinom ali katerega koli od teh vin z vinom rosé.

Z odstopanjem od člena 5(1) in (3) te uredbe se prodajno poimenovanje „Glühwein“ lahko uporablja pri predstavitvi in označevanju alkoholnih pijač, proizvedenih v skladu z zgornjimi zahtevami, ki pa so bile pridobljene iz fermentiranih pijač, pridobljenih iz sadja, ki ni grozdje. V tem primeru se prodajno poimenovanje „Glühwein“ dopolni z besedami, ki kažejo, da je bila pijača pridobljena iz sadnega vina, ali z enim od naslednjih izrazov: „Heidelbeer-Glühwein“, „Apfel-Glühwein“ ali „Frucht-Glühwein“.“.

Člen 3
Spremembe Uredbe (EU) 2021/2115

Uredba (EU) 2021/2115 se spremeni:

(1)člen 58(1) se spremeni:

(a)točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i) ukrepi, ki jih izvajajo medpanožne organizacije, ki so jih države članice v vinskem sektorju priznale v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, ali skupine proizvajalcev, ki upravljajo zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe v skladu u Uredbo (EU) 2024/1143*, namenjeni povečanju ugleda vinogradov Unije s promocijo vinskega turizma v proizvodnih regijah;

_______________________;

* Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L, 2024/1143, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1143/oj ).“;

(b)za prvim pododstavkom se vstavi naslednji drugi pododstavek:

„Za namene prvega pododstavka, točka (a), lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo posebne agronomske, vinogradniške ali kakršne koli druge pogoje, ki zagotavljajo, da se donos za vinograd, na katerega se nanašajo te vrste intervencij, po zamenjavi sorte, spremembi lokacije vinograda, ponovni zasaditvi vinograda ali izboljšavi tehnik upravljanja vinograda ne poveča.“;

(c)drugi pododstavek postane tretji pododstavek in se nadomesti z naslednjim:

„Prvi pododstavek, točka (k), se uporablja le za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte. Dejavnosti promocije in komuniciranja za konsolidacijo možnosti prodaje so omejene na obdobje največ petih let, ki ga ni mogoče podaljšati, in zadevajo le sheme kakovosti Unije, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe.“;

(2)člen 59 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Finančna pomoč Unije za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), ne presega:

(a) 50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;

(b) 40 % upravičenih stroškov naložb v regijah, ki niso manj razvite regije;

(c) 75 % upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;

(d) 65 % upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih.

Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se odobri samo mikro, malim in srednjim podjetjem v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES** in organizacijam proizvajalcev, priznanim po Uredbi (EU) št. 1308/2013. V najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih pa se lahko odobri vsem podjetjem.

V primeru podjetij, ki niso organizacije proizvajalcev, priznane po Uredbi (EU) št. 1308/2013, ter ki niso zajeta v členu 2(1) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali letni promet, nižji od 200 milijonov EUR, se najvišje ravni finančne pomoči Unije iz prvega pododstavka razpolovijo.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko finančna pomoč Unije za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (b), poveča na do 80 % upravičenih stroškov naložb za naložbe, povezane s ciljem prispevanja k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje iz člena 57, točka (b).

Finančna pomoč Unije se ne odobri podjetjem v težavah v smislu sporočila Komisije „Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah***.

_______________________;

** Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2003/361/oj ).“;

*** UL C 249, 31.7.2014, str. 1, ELI: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52014XC0731(01) .

(b)v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

Vendar se lahko finančna pomoč Unije za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (m), poveča na do 80 % upravičenih stroškov naložb za naložbe, povezane s ciljem prispevanja k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje iz člena 57, točka (b).“;

(c)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.    Finančna pomoč Unije za inovacije iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (e), ne presega:

(a) 50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;

(b) 40 % upravičenih stroškov naložb v regijah, ki niso manj razvite regije;

(c) 80 % upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;

(d) 65 % upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih.

Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se odobri samo mikro, malim in srednjim podjetjem v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES in organizacijam proizvajalcev, priznanim po Uredbi (EU) št. 1308/2013. Lahko pa se odobri vsem podjetjem v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih.

V primeru podjetij, ki niso organizacije proizvajalcev, priznane po Uredbi (EU) št. 1308/2013, ter ki niso zajeta v členu 2(1) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali letni promet, nižji od 200 milijonov EUR, se najvišje ravni finančne pomoči Unije iz prvega pododstavka razpolovijo.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko finančna pomoč Unije za naložbe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (e), poveča na do 80 % upravičenih stroškov naložb za naložbe, povezane s ciljem prispevanja k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje iz člena 57, točka (b).

Finančna pomoč Unije se ne odobri podjetjem v težavah v smislu sporočila Komisije „Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah“.“

Člen 4
Prehodne določbe

Proizvodi vinske trte, ki so bili označeni v skladu s členom 119(1), točka (a), drugi stavek, Uredbe (EU) št. 1308/2013 pred [specifični datum – 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti], se lahko še naprej dajejo na trg do porabe zalog.

Člen 5
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se člen 1(5) uporablja od [specifični datum – 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti].

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1OKVIR PREDLOGA/POBUDE+ 3

1.1Naslov predloga/pobude+ 3

1.2Zadevna področja+ 3

1.3Cilji+ 3

1.3.1Splošni cilji+ 3

1.3.2Specifični cilji+ 3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice+ 3

1.3.4Kazalniki smotrnosti+ 3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1    Naslov predloga/pobude

1.2    Zadevna področja 

1.3    Cilji

1.3.1    Splošni cilji

1.3.2    Specifični cilji

1.3.3    Pričakovani rezultati in posledice

–Vinski sektor EU bo imel še naprej vodilno vlogo na svetovnem trgu vina.

–Ponovno se bo vzpostavilo ravnovesje med pridelovalno zmogljivostjo vin in trendi povpraševanja na domačem in mednarodnem trgu.

–Države članice bodo imele večjo prožnost pri sprejemanju ukrepov za reševanje izzivov in težav.

–Kmetje in organizacije proizvajalcev bodo imeli koristi od prožnejšega okvira politike za sprejemanje odločitev, usklajenih s tržnimi gibanji.

–Vinski sektor EU bo imel večjo zmogljivost za izboljšanje svojega položaja na nastajajočih in novih trgih ter za diverzifikacijo virov dohodka.

–Vinski sektor EU se bo lahko bolje spopadel z negotovostmi, ki vplivajo na trg, vključno s podnebnimi spremembami.

1.3.4    Kazalniki smotrnosti

1.4    Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 11  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5    Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1    Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2    Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3    Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4    Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5    Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6    Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

·izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

·ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7    Načrtovani načini izvrševanja proračuna 12  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

· z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

· prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

· tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

· mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

· Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

· organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

· subjektom javnega prava

· subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

· subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

· organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

· subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

2    UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1    Pravila o spremljanju in poročanju

2.2    Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1    Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2    Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3    Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

–Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

–Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2    Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1    Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

·    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

·    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1    Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2    Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3    Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

·    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

·    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.4    Ocenjene potrebe po človeških virih 

·    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

·    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1    Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

3.2.5    Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

3.2.6    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

·    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

·    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

·    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7    Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

·    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

·    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 
3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

·    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

·    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

(3)za lastna sredstva

    za druge prihodke

    prihodki, dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke, zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.    Digitalne razsežnosti

4.1    Zahteve digitalnega pomena

4.2    Podatki

4.3    Digitalne rešitve

4.4    Ocena interoperabilnosti

4.5    Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

(1)     https://agriculture.ec.europa.eu/document/download/f9ee9420-2b95-4788-8dc2-faa3cfb8171a_en?filename=policy-recommendations-wine-sector-hlg_en.pdf

(2)     https://agriculture.ec.europa.eu/document/download/83588b14-0c75-43a4-b8ab-c5718bee6b01_en?filename=future-prospects-of-the-eu-wine-sector-june-2024.pdf

(3)    UL C , , str. .

(4)    UL C , , str. .

(5)     https://agriculture.ec.europa.eu/document/download/f9ee9420-2b95-4788-8dc2-faa3cfb8171a_en?filename=policy-recommendations-wine-sector-hlg_en.pdf  

(6)    Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/251/oj ).

(7)    Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/oj ).

(8)    Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L, 2024/1143, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1143/oj ).

(9)    Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2115/oj ).

(10)    Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2003/361/oj ).

(11)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(12)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(13)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(14)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(15)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(16)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(17)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(18)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(19)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.