This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52024XC06284
Publication of a communication of approval of a standard amendment to the product specification for a name in the wine sector as referred to in Article 17(2) and (3) of Commission Delegated Regulation (EU) 2019/33
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
PUB/2024/760
UL C, C/2024/6284, 17.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6284/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2024/6284 |
17.10.2024 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2024/6284)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Zuid-Holland“
PGI-NL-A0965-AM07
Datum obvestila: 19.7.2024
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
Opis standardne spremembe in razlogi zanjo
S to spremembo je bil zaradi veljavne prakse posodobljen trsni izbor za ZGO „Zuid-Holland“, kot je naveden v specifikaciji proizvoda in enotnem dokumentu.
Opis
V trsni izbor za to ZGO je bilo dodanih 12 sort, in sicer:
amigne B,
donauriesling B,
grüner veltliner B,
merlot kanthus N,
merlot khorus N,
pineau d’aunis N,
pinot kors N,
riesel B,
sauvignon nepsis B,
savagnin blanc B (traminer),
trousseau gris G,
voltis B.
Razlogi: razvijajo se nove sorte grozdja, ki se po dolgem obdobju razvoja in obsežnih postopkih odobritve dodajo v katalog sort OIV, ko so odobrene. Če so te sorte vključene v katalog sort OIV, so lahko upravičene tudi do vključitve v trsni izbor za to ZGO.
Ta sprememba je standardna sprememba, ker se ne nanaša na ime ZGO, kategorijo proizvoda, povezavo ali omejitve trženja.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Zuid-Holland
2. Vrsta geografske označbe
ZGO – zaščitena geografska označba
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
|
4. |
Peneče vino |
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
|
8. |
Biser vino |
|
9. |
Gazirano biser vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tar. št. 2009 |
4. Opis vin
1. Vino kategorije 1: vino
KRATEK OPIS
Organoleptične lastnosti
Bela vina imajo sveže kisline, so zelo sadna in imajo zelene arome.
Za rdeča vina je značilna aroma rdečega jagodičja in so zelo sadna.
Analitske lastnosti
Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:
|
— |
največji delež skupnega alkohola, |
|
— |
najvišjo vsebnost hlapnih kislin, |
|
— |
najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida, |
|
— |
največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
2. Vino kategorije 4: peneče vino
KRATEK OPIS
Organoleptične lastnosti
Bela vina imajo sveže kisline, so zelo sadna in imajo zelene arome.
Za rdeča vina je značilna aroma rdečega jagodičja in so zelo sadna.
Analitske lastnosti
Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:
|
— |
največji delež skupnega alkohola, |
|
— |
najvišjo vsebnost hlapnih kislin, |
|
— |
najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida, |
|
— |
največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
3. Vino kategorije 5: kakovostno peneče vino
KRATEK OPIS
Organoleptične lastnosti
Bela vina imajo sveže kisline, so zelo sadna in imajo zelene arome.
Za rdeča vina je značilna aroma rdečega jagodičja in so zelo sadna.
Analitske lastnosti
Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:
|
— |
največji delež skupnega alkohola, |
|
— |
najvišjo vsebnost hlapnih kislin, |
|
— |
najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida, |
|
— |
največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
4. Vino kategorije 8: biser vino
KRATEK OPIS
Organoleptične lastnosti
Bela vina imajo sveže kisline, so zelo sadna in imajo zelene arome.
Za rdeča vina je značilna aroma rdečega jagodičja in so zelo sadna.
Analitske lastnosti
Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:
|
— |
največji delež skupnega alkohola, |
|
— |
najvišjo vsebnost hlapnih kislin, |
|
— |
najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida, |
|
— |
največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
5. Vino kategorije 9: gazirano biser vino
KRATEK OPIS
Organoleptične lastnosti
Bela vina imajo sveže kisline, so zelo sadna in imajo zelene arome.
Za rdeča vina je značilna aroma rdečega jagodičja in so zelo sadna.
Analitske lastnosti
Opredelitve iz uredb EU / nizozemskih ministrskih odlokov se uporabljajo za naslednje lastnosti:
|
— |
največji delež skupnega alkohola, |
|
— |
najvišjo vsebnost hlapnih kislin, |
|
— |
najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida, |
|
— |
največjo obogatitev, razkisanje in dokisanje po odobritvi. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 6,5 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 59,85 miliekvivalenta na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
Posebni enološki postopek
|
|
BELO – trganje, prebiranje, stiskanje, predbistrenje, vrenje, bistrenje/staranje, polnjenje |
|
|
RDEČE – trganje, prebiranje, drozganje/pecljanje, primarno vrenje, stiskanje, jabolčno-mlečnokislinsko vrenje, bistrenje/staranje, polnjenje |
5.2 Največji donosi
|
1. |
Belo grozdje 95 hektolitrov na hektar |
|
2. |
Rdeče grozdje 80 hektolitrov na hektar |
6. Razmejeno geografsko območje
Pokrajina Južna Holandija, razmejena z mejami pokrajin, določenimi v skladu z ustavo.
7. Sorte vinske trte
Accent N
Acolon
Allegro N
Amigne B
Auxerrois B
Bacchus B
Baco noir
Baron N
Bianca B
Birstaler muscat
Bolero N
Bronner B
Cabaret noir N (VB-91-26-4)
Cabernet blanc B (VB-91-26-1)
Cabernet cantor N
Cabernet carbon N
Cabernet carol N
Cabernet cortis
Cabernet cubin
Cabernet dorio
Cabernet dorsa
Cabernet franc N
Cabernet jura
Cabernet mitos
Cabernet sauvignon
Cabertin N (VB-91-26-17)
Calandro N
Calardis blanc B
Carmenere
Chardonnay B
Dakapo
Divicio N
Divona B
Domina N
Donauriesling B
Dornfelder N
Dunkelfelder N
Excelsior
Faber B
Felicia B
Florental N
Frühburgunder N
Gamaret N
Gamay N
Gewürztraminer Rs
Golubok N
Grüner veltliner B
Hegel
Helios
Hibernal B
Huxelrebe B
Hölder B
Johanniter B
Juwel B
Kerner B
Kernling B
Landal N
Laurot N
Léon millot N
Maréchal foch N
Melody
Merlot
Merlot kanthus N
Merlot khorus N
Merzling B
Meunier N
Monarch
Morio muscat B
Muscaris B
Muscat blanc
Muscat blue
Müller thurgau B
Orion B
Ortega B
Palatina
Phoenix B
Pineau d’aunis N
Pinot grigio
Pinot gris G
Pinot kors N
Pinot blanc B
Pinot noir N
Pinotin N
Plantet N
Polo muscat B
Portugiezer N
Prior N
Rayon d’or B
Reberger
Regent N
Reichensteiner B
Riesel B
Riesling B
Rinot B
Rondo N
Roter elbling Rs
Ruländer G
Saphira N
Satin noir N (VB-91-26-29)
Sauvignac B (Cal 6-04)
Sauvignon blanc B
Sauvignon nepsis B
Sauvignon soyhieres B (VB-32-7)
Sauvitage B
Savagnin blanc B (traminer)
Scheurebe B
Schönburger Rs
Seyval B
Siegerrebe Rs
Silcher B
Sirius
Solaris
Souvignier gris
St. laurent
Staufer
Sylvaner B
Syrah
Tempranillo
Trousseau gris G
Villaris B
Viognier B
Voltis B
Würzer B
Zweigeltrebe N
8. Opis povezave
8.1 Geografsko območje: opis in podnebje
Na jugozahodu so nanosi holocenske morske gline in peska, ki pogosto ležijo na šotnem podtalju. Ob reki Lek in starih prispevnih območjih Rena (vključno s Starim Renom) so tla sestavljena iz rečne gline in peska, ki sta občasno pomešana s šoto.
V osrednjem delu so razširjeni holocenska šota na nanosih morske gline ter morska glina in pesek z vključki šote.
Vzdolž obalnih sipin (pesek) so nanosi, pogosto s pasom morskega peska, pomešanega z glino ali šoto (t. i. geestgronden, peščinske kmetijske površine).
Za podnebje je značilno naslednje:
|
— |
povprečna količina padavin 879 mm/leto, |
|
— |
1 675 ur sonca na leto (povprečje za Rotterdam/Valkenburg), |
|
— |
povprečna letna temperatura znaša 10,3 °C, povprečna poletna temperatura pa 16,9 °C, |
|
— |
septembra razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami znaša 7,9 °C. |
8.2 Vzročna povezava
Podnebje omogoča doseganje navedenega donosa in zrelosti. Zrelost se izraža v svežini in izraziti sadnosti vina z zelenimi notami, pri rdečem vinu pa v značilnih notah rdečega jagodičja.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
območje v neposredni bližini za vinifikacijo
Kar zadeva območje proizvodnje za vinifikacijo, so vse nizozemske pokrajine opredeljene kot območja v neposredni bližini.
Pogodbeni izvajalec lahko del osnovnega vina ali vse osnovno vino, pridelano na območju z ZGO ali območju v neposredni bližini, polni kot biser vino ali peneče vino.
Ime ZGO se ohrani tudi, če polnjenje poteka zunaj območja ZGO ali območja v neposredni bližini. V tem primeru se na etiketi navede tudi polnilnica, po možnosti z uporabo številčne oznake (polni … za …).
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://www.rvo.nl/sites/default/files/2024-07/BGA_Zuid_Holland_productdossier_2024.pdf
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6284/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)