EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52024XC00694

Obvestilo Komisije – Vprašanja in odgovori o izvajanju pravil EU o dealkoholizaciji vin

C/2024/43

UL C, C/2024/694, 15.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/694/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/694/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/694

15.1.2024

OBVESTILO KOMISIJE

Vprašanja in odgovori o izvajanju pravil EU o dealkoholizaciji vin

(C/2024/694)

Ta dokument vsebuje tehnične odgovore na vprašanja, ki so jih prejele službe Komisije in o katerih se je razpravljalo s strokovnjaki iz držav članic, v zvezi z uporabo pravil o dealkoholizaciji vin.

Ta dokument naj bi bil v pomoč nacionalnim organom in podjetjem pri uporabi te zakonodaje EU. Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije.

1)    Drugi stavek naslednje določbe se razume kot omejitev: „Postopek dealkoholizacije ne sme povzročiti organoleptičnih napak proizvoda vinske trte. Odstranitev etanola iz proizvodov vinske trte se ne izvede istočasno s povečanjem vsebnosti sladkorja v grozdnem moštu.“ (Uredba (EU) št. 1308/2013  (1) , Priloga VIII, del I, oddelek E)

S tem se strinjamo. Sozakonodajalca sta to določbo uvedla, ker se je zdelo nedosledno povečati vsebnost alkohola v vinu z obogatitvijo mošta, nato pa z dealkoholizacijo odstraniti alkohol. To je tudi v skladu s spisom 3.5.16 Kodeksa enoloških postopkov OIV.

2)    Na prvi pogled se zdi logično, da se odstranitev etanola iz proizvodov vinske trte ne izvaja istočasno s povečanjem vsebnosti sladkorja v grozdnem moštu. Vendar trg za tovrstna vina še ne obstaja (v začetku leta 2022). Proizvajalci bi zato morali počakati na naslednjo trgatev, saj je večina osnovnega vina iz Nemčije pridelana z obogatitvijo.

Strinjamo se z analizo zadevnega primera, predstavljenega v vprašanju. Če pri trgatvi leta 2021 ne bi bilo osnovnega vina, pridelanega brez obogatitve, v obdobju 2021–2022 ne bi bilo mogoče proizvajati dealkoholiziranih vin. To bi bilo mogoče šele od trgatve leta 2022. Proizvajalci vina so odgovorni za vsakoletno načrtovanje svoje proizvodnje v skladu s povpraševanjem na trgu.

3)    To določbo bo morda treba razumeti na naslednji način: „Odstranitev etanola iz proizvodov vinske trte se ne izvede istočasno s povečanjem vsebnosti sladkorja v grozdnem moštu.“, lahko pa se izvede istočasno s povečanjem vsebnosti sladkorja v grozdju ali mladem vinu, ki je še v vrenju. (Utemeljitev: (a) grozdni mošt in mlado vino, ki je še v vrenju, sta različni kategoriji proizvodov vinske trte v skladu s skupno ureditvijo trgov, Priloga VII, del II, ter (b) grozdni mošt in grozdje sta različni kategoriji vinskih proizvodov v skladu s Prilogo I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934  (2) ).

V skladu z drugim pododstavkom oddelka E, del I, Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 dealkoholizacija ni dovoljena, če je grozdni mošt obogaten. Ne nanaša se na dodajanje sladkorja (ali mošta) grozdju ali mlademu vinu, ki je še v vrenju, za obogatitev.

Vendar se v zvezi s tem pojavlja vprašanje, ali bi bila obogatitev grozdja ali mladega vina, ki je še v vrenju, v skladu z zgoraj navedeno zakonodajo.

Službe Komisije menijo, da ne, saj utemeljitev zgornje določbe, tj. da je treba izključiti enološke postopke, ki sledijo nasprotujočim si ciljem, ne podpira te razlage.

4)    Komisija je poudarila, da mešanje vin z dealkoholiziranim vinom za proizvodnjo delno dealkoholiziranega vina ni dovoljeno, ker ni navedeno v Prilogi VIII, oddelek E, k skupni ureditvi trgov. Ali bi ta postopek lahko spadal pod opredelitev rezanja? V členu 7(1) Uredbe (EU) 2019/934 je določeno, da „rezanje“ pomeni mešanje vin ali moštov različnega izvora, različnih sort vinske trte, različnih letnikov trgatve ali različnih kategorij vina ali mošta. V določbah skupne ureditve trgov so dealkoholizirana in delno dealkoholizirana vina razvrščena v splošno kategorijo vin. Zato se zdi, da je mešanje vina z dealkoholiziranim vinom (na primer iz drugega letnika trgatve) mogoče enačiti z rezanjem. Ali lahko Komisija potrdi to razlago?

V skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 morajo biti za dajanje vina na trg kot „delno dealkoholiziranega“ izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

Osnovno vino (pred dealkoholizacijo) mora izpolnjevati vse značilnosti ene od kategorij proizvodov vinske trte iz točke (1) in točk (4) do (9) dela II Priloge VII k navedeni uredbi.

2.

Vsebnost alkohola v končnem proizvodu mora biti več kot 0,5 % in manj kot 8,5 % ali 9 % za vina iz točke (1) dela II Priloge VII k navedeni uredbi.

3.

Za zmanjšanje vsebnosti alkohola v osnovnem vinu je treba izvesti postopek dealkoholizacije.

4.

Na označbi proizvoda mora biti naveden izraz „delno dealkoholiziran“.

Kadar se serija popolnoma dealkoholiziranega vina zmeša s serijo vina, ki ni dealkoholizirano, se nastala alkoholna pijača lahko imenuje „vino“, če je vsebnost alkohola enaka ali večja od 8,5–9 %, saj se to lahko šteje za mešanje ali rezanje.

Če pa je vsebnost alkohola v pridobljeni pijači manjša od 8,5–9 %, se pijača ne more imenovati „vino“, ker najmanjša vsebnost alkohola za opredelitev kot vino ni dosežena. Prav tako pijače ni mogoče imenovati „delno dealkoholizirano vino“, ker je zmanjšanje vsebnosti alkohola posledica mešanja in ne delnega postopka dealkoholizacije (glej pogoj 3 zgoraj).

Mešanje in rezanje se ne smeta uporabljati za izogibanje pravilom o dealkoholizaciji, prav tako pa se proizvod, pridobljen z mešanjem vina in dealkoholiziranega vina, kar se izvaja z namenom proizvodnje delno dealkoholiziranega vina brez uporabe postopka dealkoholizacije, ne sme dajati na trg kot „delno dealkoholizirano vino“. Kot je navedeno zgoraj, veljavna zakonodaja EU ne dovoljuje izvajanja tovrstnega postopka. Proizvod iz tovrstne mešanice se lahko daje na trg le, če ni označen kot „delno dealkoholizirano vino“ in je potrošnik ustrezno obveščen o značilnostih tega proizvoda v skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (3), zlasti s členom 7 Uredbe.

Proizvod, pridobljen z mešanjem serije delno dealkoholiziranega vina z drugo serijo delno dealkoholiziranega vina, pa bi se lahko imenoval „delno dealkoholizirano vino“, ker ustreza mešanici vin, ki so bila delno dealkoholizirana.

5)    Peneča vina:

a.    Zakaj ni mogoče proizvajati penečega vina z nizko vsebnostjo alkohola s sekundarnim alkoholnim vrenjem dealkoholiziranega vina?

S sekundarnim alkoholnim vrenjem se proizvajata ogljikov dioksid in etanol. Glede na vrste fermentirajočih kvasovk, ki se trenutno uporabljajo, bi z dodajanjem vrelnega likerja popolnoma dealkoholiziranemu penečemu vinu verjetno nastalo peneče vino z dejansko vsebnostjo alkohola nad 0,5 %, kar ne bi ustrezalo opredelitvi „dealkoholiziranega vina“. Končnega proizvoda zato ne bi bilo mogoče označiti kot „dealkoholizirano vino“, ampak bi najverjetneje spadal pod opredelitev „delno dealkoholizirano vino“ in bi ga bilo treba označiti kot takega.

b.    Zakaj je zakonito, da se proizvod označi kot „dealkoholizirano peneče vino“, če tovrstnega vina ni mogoče dealkoholizirati?

V skladu z obstoječim pravnim okvirom je mogoče proizvajati dealkoholizirana gazirana peneča vina, in sicer z uporabo dealkoholiziranega osnovnega vina, kateremu se doda ogljikov dioksid iz zunanjih virov.

Vendar razpoložljivi postopki dealkoholizacije trenutno ne zagotavljajo odstranitve etanola iz penečih vin ob hkratnem ohranjanju vsebnosti ogljikovega dioksida. Poleg tega s trenutnimi tehnikami alkoholnega vrenja ni mogoče izvajati sekundarnega vrenja brez nastanka alkohola. Z inovacijami v prihodnosti pa se to lahko spremeni. Pravni okvir je že vzpostavljen za spodbujanje vinskega sektorja k razvoju inovacij, potrebnih za tehnike dealkoholizacije. Glej tudi odgovor na vprašanje 5a.

6)    Nejasno je, ali pravni okvir, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/2117  (4) , zadostuje ali bo Komisija v prihodnjih mesecih pripravila spremembo sekundarne zakonodaje (Delegirana uredba (EU) 2019/33  (5) ).

Vprašanje, ki se pogosto pojavlja med podjetji, je, ali lahko označba dealkoholiziranega vina vključuje neobvezno navedbo letnika in/ali sorte.

Povedano drugače, ali z vidika pravila o označevanju v skladu z veljavnimi določbami iz Delegirane uredbe (EU) 2019/33 velja načelo, da ima (dealkoholiziran ali delno dealkoholiziran) proizvod v sebi vse značilnosti/pogoje, ki jih je imelo osnovno vino (npr. letnik „2020“, sorta „Pinot Grigio“), ali bo način, kako so ti elementi predstavljeni na dealkoholiziranih proizvodih, izrecno opredeljen v sekundarni zakonodaji?

Komisija ne pripravlja sekundarne zakonodaje o dealkoholiziranih vinih, niti v zvezi z označevanjem. V skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/2117, bo morala biti na označbi delno dealkoholiziranih in popolnoma dealkoholiziranih vin navedena kategorija vina z izrazom „delno dealkoholizirano“ oziroma „dealkoholizirano“. Druga pravila o označevanju iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Delegirane uredbe (EU) 2019/33 ostajajo veljavna in se uporabljajo za dealkoholizirane vinske proizvode. Če so izpolnjeni ustrezni pogoji, je mogoče na označbi navesti informacije, kot sta letnik ali ime sorte. Če torej v zakonodaji za vinski sektor niso navedena posebna pravila, se uporabljajo splošna pravila o označevanju in predstavitvi iz Uredbe (EU) št. 1169/2011.

7)    V uredbi je določeno, da morajo izraza „dealkoholizirano“ in „delno dealkoholizirano“ spremljati nekatere kategorije proizvodov vinske trte (npr. vino, peneče vino, biser vino itd.), pod pogojem, da imajo določene značilnosti.

Proizvajalce vina zanima, ali se lahko poleg (ali namesto) izrazov iz navedene uredbe uporabijo tudi druga prodajna poimenovanja (npr. brezalkoholno vino, „alcohol free wine“ v angleščini, „alkoholfreier Wein“ v nemščini), ali bo treba to naknadno določiti v sekundarni zakonodaji?

V skladu z drugim pododstavkom člena 118 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se označevanja proizvodov iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 v delu II Priloge VII ne sme dopolniti z drugimi navedbami kot z navedbami iz te uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 1169/2011. Uporaba izrazov, kot so „brez alkohola“, „alcohol free“ ali „alkoholfrei“, kot dodatnih navedb pri popolnoma dealkoholiziranem vinu, ki vsebuje 0 % alkohola, bi se načeloma lahko štela za združljivo s členom 7 Uredbe (EU) št. 1169/2011 in vsemi ustreznimi nacionalnimi pravili, ki so v skladu s členom 4(4) (6) Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (7). Poudariti je treba, da morajo vse dodatne navedbe, ki jih prostovoljno navedejo izvajalci dejavnosti, vedno izpolnjevati zahteve iz Uredbe (EU) št. 1169/2011, zlasti zahteve iz člena 36 in člena 37 navedene uredbe. Dodatne prostovoljne navedbe na označbah ne smejo zavajati potrošnika in biti dvoumne ali nejasne, hkrati pa morajo po potrebi temeljiti na ustreznih znanstvenih podatkih. Poleg tega se navedejo tako, da ne zavzemajo prostora, namenjenega obveznim informacijam o živilih. Take izraze bi bilo torej pod navedenimi pogoji mogoče navesti na označbi popolnoma dealkoholiziranih vin (z 0 % alkohola), ohraniti pa bi bilo treba izraz „dealkoholizirano“, ki je obvezen za taka vina.

8)    Komisija je v zvezi z enološkimi postopki pojasnila, da so trenutno dovoljeni le enološki postopki, ki so določeni v veljavni zakonodaji EU (v Uredbi (EU) št. 1308/2013 in Delegirani uredbi (EU) 2019/934).

Ali to pomeni, da se lahko ti postopki izvajajo na osnovnem vinu, ki se uporablja za dealkoholizacijo, in tudi po pridobitvi dealkoholiziranega oziroma delno dealkoholiziranega proizvoda?

Na primer, del D Dodatka 10 Delegirane uredbe (EU) 2019/934 ureja omejitve in pogoje za dosladkanje vin. Če uredba določa, da je dosladkanje vin dovoljeno na določen način, ali lahko sklepamo, da se pod enakimi pogoji, kot so navedeni v delu D Dodatka 10, ta postopek lahko izvede tudi na dealkoholiziranem ali delno dealkoholiziranem proizvodu?

Nova pravila o dealkoholizaciji ne prepovedujejo uporabe obstoječih dovoljenih enoloških postopkov po dealkoholizaciji. Nekatere od teh (npr. dosladkanje, dodajanje CO2) bi lahko bile koristne za izboljšanje kakovosti delno ali popolnoma dealkoholiziranih vin.

Poleg tega nova pravila dovoljujejo možnost dealkoholizacije vinskih proizvodov, ki pred tem vsebujejo določeno količino nefermentiranih sladkorjev, če taka osnovna vina izpolnjujejo veljavne zahteve za svojo kategorijo. Povedano drugače, sladko ali polsladko vino (brez obogatitve) je mogoče proizvajati z ustavitvijo vrenja. Če se to vino pozneje dealkoholizira, lahko naravni sladkorji, ki ostanejo v njem, izravnavajo povečano kislost, ki je posledica dealkoholizacije.

9)    Kakšno je razmerje med dovoljenim odstopanjem pri navedbi dejanske vsebnosti alkohola, tj. 0,5 vol. % (in 0,8 % za proizvode vinske trte z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, ki se hranijo v steklenicah več kot tri leta, peneča vina, kakovostna peneča vina, gazirana peneča vina, biser vina, gazirana biser vina, likerska vina in vina iz prezrelega grozdja), ter omejitvami vsebnosti alkohola, določenimi za dealkoholizirana in delno dealkoholizirana vina?

Tretji pododstavek člena 44 Delegirane uredbe (EU) 2019/33 določa, da dejanska vsebnost alkohola na označbi ne sme odstopati za več kot 0,5 (ali 0,8) vol. % od deleža, določenega z analizo. To odstopanje velja samo za razliko med vsebnostjo alkohola na označbi in dejansko vsebnostjo alkohola, določeno z analizo. Ta določba o odstopanju vrednosti, navedenih na označbi, se uporablja za označevanje vseh vrst vin, vključno z dealkoholiziranimi in delno dealkoholiziranimi vini, in sicer v mejah, določenih za vsako kategorijo ali vrsto vinskega proizvoda. Zato se odstopanje ne bi smelo uporabljati za izogibanje mejnim vrednostim vsebnosti alkohola iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, Priloga VII, del II, točka (1) ter točke (4) do (9), in člen 119(1)(a)(i) in (ii), ki se uporabljajo za vsako kategorijo ali vrsto vinskega proizvoda.

Na primer, dealkoholizirano vino, ki vsebuje 0,2 % alkohola, kot je bilo določeno z analizo, ter je označeno z „0 %“, če je vrednost zaokrožena navzdol, ali z „0,5 %“, če je vrednost zaokrožena navzgor, bi spadalo pod zgoraj navedeno pravilo odstopanja pri označevanju in ga ni treba ponovno označiti. Če pa analiza pokaže, da vsebuje 0,6 % alkohola ali več, ga je treba ponovno označiti kot „delno dealkoholizirano vino“, ker izmerjena dejanska vsebnost alkohola presega najvišjo dovoljeno za dealkoholizirana vina, označena vsebnost alkohola pa bi morala biti nad 0,5 %.

Ob upoštevanju medsebojnega vpliva zahteve glede označevanja (delež enote ali polovica enote), odstopanja pri označevanju (več ali manj kot 0,5 %) in zahtevane najmanjše dejanske vsebnosti alkohola za delno dealkoholizirana vina bi moralo biti na označbi delno dealkoholiziranega vina, ki vsebuje več kot 0,5 % in manj kot 1 % alkohola, vedno naveden 1 %, saj bi 0,5 % vedno ustrezalo dealkoholiziranemu vinu.

Opozoriti je treba, da se to odstopanje pri označevanju uporablja brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1169/2011, zlasti člen 7 navedene uredbe, ki določa, da informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče.

10)    Kakšna je pravilna razlaga člena 119(1)(a)(ii) Uredbe (EU) št. 1308/2013 za delno dealkoholizirana vina z označbo porekla ali geografsko označbo?

V tem členu je navedeno, da poimenovanje kategorije spremlja „izraz ‚delno dealkoholiziran‘, če je dejanska vsebnost alkohola proizvoda nad 0,5 vol. % in pod najmanjšo dejansko vsebnostjo alkohola za kategorijo pred dealkoholizacijo“.

Za vina brez označbe porekla ali geografske označbe se zdi jasno, da je vsebnost alkohola delno dealkoholiziranih vin med 0,5 % in 8,5 % (ali 9 %, odvisno od vinorodnega območja).

Kaj pa vina z označbo porekla ali geografsko označbo, za katera so v specifikacijah proizvoda včasih navedeni najmanjši deleži naravnega alkohola? V francoski označbi porekla Bourgueil je na primer določeno, da mora biti volumenski delež naravnega alkohola najmanj 10,5 %. V tem primeru si razlagamo pravila tako, da je dejanska vsebnost alkohola v delno dealkoholiziranem vinu Bourgueil med 0,5 % in 10,5 % (in ne 8,5 % ali 9 %). Ali lahko to potrdite?

Beseda „kategorija“ v točki (ii) člena 119(1)(a) se nanaša na „[k]ategorije proizvodov vinske trte, navedene v točki (1) in točkah (4) do (9)“, kot je navedeno v drugem uvodnem stavku člena 119(1)(a).

Del II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 določa različne najmanjše dejanske vsebnosti alkohola glede na kategorijo vinskega proizvoda na naslednji način:

kategorija (1): 8,5 % (vinorodni coni A in B), 9 % (druga območja);

kategoriji (4) in (5): vsebnost alkohola ni določena, kar pomeni, da je implicitno enaka kategoriji (1);

kategorija (6): 6 %;

kategorija (7): vsebnost alkohola ni določena, kar pomeni, da je implicitno enaka kategoriji (1);

kategoriji (8) in (9): 7 %.

Te najmanjše dejanske vsebnosti alkohola glede na kategorijo predstavljajo zgornjo mejo dejanske vsebnosti alkohola za delno dealkoholizirana vina, ne glede na to, ali so zaščitena z ZOP ali ZGO ali ne.

Nasprotno pa se člen 119(1)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ne sklicuje na najmanjši delež alkohola, določen v specifikacijah vin z ZOP ali ZGO. Ta delež torej ne more predstavljati zgornje meje dejanske vsebnosti alkohola za delno dealkoholizirana vina.

11)    Ali bi se lahko dealkoholizirana in delno dealkoholizirana vina imenovala vina, čeprav nimajo najmanjše dejanske vsebnosti alkohola v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, Priloga VII, del II, kategorije (1) in (4) do (9)?

Vina ter delno dealkoholizirana in dealkoholizirana vina so zajeta z oznakami kombinirane nomenklature za vina, in sicer z oznako KN „ ex 2204 “ za vina in delno dealkoholizirana vina ter oznako KN „ ex 2202 99 19 “ za dealkoholizirana vina z volumenskim deležem alkohola, ki ne presega 0,5 vol. %.

Poleg tega je v členu 119(1)(a)(i) in (ii) Uredbe (EU) št. 1308/2013, kakor je bil spremenjen z Uredbo (EU) 2021/2117, določeno, da poimenovanje kategorije proizvodov vinske trte po dealkoholizaciji spremljajo:

„(i)

izraz ‚dealkoholiziran‘, če je dejanska vsebnost alkohola proizvoda največ 0,5 vol. %,

(ii)

izraz ‚delno dealkoholiziran‘, če je dejanska vsebnost alkohola proizvoda nad 0,5 vol. % in pod najmanjšo dejansko vsebnostjo alkohola za kategorijo pred dealkoholizacijo.“

Poleg tega bi bilo treba to določbo brati skupaj z uvodnim odstavkom, ki je bil k Prilogi VII, del II, Uredbe (EU) št. 1308/2013 dodan z Uredbo (EU) 2021/2117, v katerem je navedeno, da se „[k]ategorije proizvodov vinske trte, navedene v točki (1) in točkah (4) do (9), [...] lahko v celoti ali delno dealkoholizirajo v skladu z delom I, oddelek E, Priloge VIII, potem ko v celoti dosežejo svoje značilnosti, kot so opisane v navedenih točkah.“

V skladu s temi določbami so v določeni kategoriji vina možni različni razponi vsebnosti alkohola, npr. v kategoriji (1) več kot 8,5/9 % alkohola za vina, ki vsebujejo alkohol, do 0,5 % alkohola za dealkoholizirana vina ter med 0,5 % in 8,5/9 % alkohola za delno dealkoholizirana vina.

Glede na te določbe se lahko delno dealkoholizirana in dealkoholizirana vina štejejo za vina le, če so izpolnjeni pogoji glede njihove proizvodnje, med drugim, da se dealkoholizacija izvede po tem, ko je vino v celoti razvilo svoje značilnosti, in se uporabljajo dovoljeni postopki dealkoholizacije.

12)    Ali dealkoholizacija penečih vin ni negospodarna in ali ne bi bilo potrebno izvajanje posebnih nadzornih postopkov?

Kar zadeva proizvodnjo, je jasno, da razpoložljivi postopki dealkoholizacije trenutno ne zagotavljajo odstranitve etanola iz penečih vin ob hkratnem ohranjanju vsebnosti ogljikovega dioksida. Poleg tega s trenutnimi tehnikami vrenja ni mogoče izvajati sekundarnega vrenja brez nastanka alkohola (za razliko od piva). Z dodajanjem vrelnega likerja popolnoma dealkoholiziranemu penečemu vinu bi verjetno nastalo peneče vino z dejansko vsebnostjo alkohola nad 0,5 %, kar ne bi ustrezalo opredelitvi „dealkoholiziranega vina“. Končnega proizvoda zato ne bi bilo mogoče označiti kot „dealkoholizirano vino“, ampak bi najverjetneje spadal pod opredelitev „delno dealkoholizirano vino“ in bi ga bilo treba označiti kot takega.

Z inovacijami v prihodnosti pa se to lahko spremeni. Pravni okvir je že vzpostavljen za spodbujanje vinskega sektorja k razvoju inovacij, potrebnih za tehnike dealkoholizacije.

Nadzor za tovrstne proizvode bi bilo vsekakor treba prilagoditi.

13)    Ali ni člen 9(1)(k) Uredbe (EU) št. 1169/2011 v nasprotju z Uredbo (EU) št. 1308/2013 v zvezi z navedbo dejanske vsebnosti alkohola?

V členu 9(1)(k) Uredbe (EU) št. 1169/2011 je določeno, da mora biti dejanska vsebnost alkohola navedena na označbah pijač, katerih vsebnost alkohola presega 1,2 %. V členu 119(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 pa je določeno, da mora biti na označbi vin naveden dejanski delež alkohola, ne glede na njihovo vsebnost alkohola. V skladu s členom 1(4) Uredbe (EU) št. 1169/2011 se navedena uredba uporablja brez poseganja v zahteve glede označevanja, določene v posebnih določbah Unije. Zato se kot lex specialis za vina uporablja člen 119(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in ne splošno pravilo iz člena 9(1)(k) Uredbe (EU) št. 1169/2011. Na označbi delno dealkoholiziranih ali popolnoma dealkoholiziranih vin je zato treba vedno navesti dejansko vsebnost alkohola, tudi pri pijačah z vsebnostjo alkohola pod 1,2 %.

14)    Kako naj proizvajalec določi minimalni rok trajanja? Ali bodo pripravljene nekatere smernice o tem, kako določiti datum minimalne trajnosti za dealkoholizirane ali delno dealkoholizirane proizvode vinske trte?

Kar zadeva minimalni rok trajanja za dealkoholizirana ali delno dealkoholizirana vina, člen 1(32)(a)(ii) Uredbe (EU) 2021/2117 spreminja člen 119(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in uvaja obveznost navedbe tovrstnega datuma na označbi vin, ki so bila dealkoholizirana in imajo dejanski volumenski delež alkohola manj kot 10 %. Datum minimalne trajnosti bi moral biti naveden v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. 1169/2011. V členu 9(1)(f) navedene uredbe se zahteva, da ima živilo datum minimalne trajnosti ali datum uporabe. V členu 24 iste uredbe je določeno, v katerih primerih mora biti živilo označeno z datumom uporabe. Za odločitev o trajanju roka uporabnosti in vrsti uporabljenega datuma je odgovoren nosilec živilske dejavnosti. V Prilogi X k uredbi o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom je določeno, da se datum minimalne trajnosti navede kot datum „uporabno najmanj do“ in način navedbe datuma.

Opozoriti je treba, da je Evropska agencija za varnost hrane na zahtevo Komisije sprejela smernice v zvezi z označevanjem datuma (8), da bi podprla doslednost praks označevanja datuma na trgu. Evropska agencija za varnost hrane je v teh smernicah razvila pristop, ki temelji na tveganju, in ga morajo nosilci živilske dejavnosti upoštevati pri odločanju o vrsti označevanja datuma (tj. datum „uporabno najmanj do“ ali datum uporabe), določanju roka uporabnosti (tj. čas) in sorodnih informacijah na označbi za zagotavljanje varnosti hrane.

15)    Obstajajo negotovosti glede označevanja vina, v katerem je bila vsebnost alkohola zmanjšana za več kot 20 %, vendar še vedno presega najmanjšo dovoljeno vrednost za kategorijo „vino“ v končnem proizvodu. Ali lahko sklepamo, da tovrstnega izdelka sploh ni mogoče dati na evropski trg?

Vina, katerih vsebnost alkohola je bila zmanjšana za več kot 20 %, vendar še vedno presega najmanjšo dovoljeno vrednost za določeno kategorijo vina, ne morejo biti označena kot vina, ker ne izpolnjujejo pogojev za vino ali dealkoholizirano/delno dealkoholizirano vino. Lahko pa se dajo na trg EU, vendar pod drugačno trgovsko oznako, ki se ne nanaša na vino, pod pogojem, da to potrošnika ne zavaja glede prave narave proizvoda.

16)    Kar zadeva dealkoholizacijo vin z geografsko označbo, obstaja negotovost glede tega, ali morajo proizvajalci v specifikaciji proizvoda navesti, da je za njihovo vino z geografsko označbo dovoljena delna dealkoholizacija, če jo želijo uporabiti. Prosimo za potrditev, da je to prava razlaga in da morajo proizvajalci spremeniti svoje specifikacije geografskih označb.

Razlikovati je treba med enološko obdelavo, s katero se popravi vsebnost alkohola v vinih, in obdelavo, ki vodi do dealkoholiziranih ali delno dealkoholiziranih vin.

Prva je v EU dovoljena od leta 2013 za vse vrste vin, razen za ekološka vina. Njen cilj je izboljšati ravnovesje okusa vin in omejiti zmanjšanje alkohola na največ 20 % (9). Namen slednje obdelave, ki je bila v EU odobrena nedavno, je ustvariti različne vrste vin, in sicer popolnoma in delno dealkoholiziranih vin. Za tovrstno obdelavo Uredba (EU) št. 1308/2013 ne določa najvišjega odstotka zmanjšanja alkohola. Vendar se vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO) ne morejo popolnoma dealkoholizirati, temveč le delno (10). V členu 94(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je določeno, da „[k]adar se lahko vino ali vina delno dealkoholizirajo, specifikacija proizvoda smiselno vsebuje tudi opis delno dealkoholiziranega vina ali vin v skladu z drugim pododstavkom, točka (b), in po potrebi posebne enološke postopke, ki se uporabljajo za pridelavo delno dealkoholiziranega vina ali vin, ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi.“ Proizvajalci morajo zato spremeniti specifikacije proizvoda svojih vin z ZOP ali ZGO, če želijo proizvajati delno dealkoholizirano različico tovrstnih vin.


(1)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/oj).

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede vinorodnih območij, na katerih je mogoče delež alkohola povečati, dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, povezanih s pridelavo in konzerviranjem proizvodov vinske trte, najmanjšega odstotnega deleža alkohola za stranske proizvode in njihovega odstranjevanja ter objave spisov OIV (UL L 149, 7.6.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/934/oj).

(3)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (Besedilo velja za EGP) (UL L 304, 22.11.2011, str. 18, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/1169/oj).

(4)  Uredba (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 435, 6.12.2021, str. 262, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2117/oj).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo (UL L 9, 11.1.2019, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/33/oj).

(6)   „Če posebni predpisi Skupnosti glede prehranskih trditev, ki veljajo za nizke vrednosti alkohola ali zmanjšanje ali nevsebnost alkohola ali energijske vrednosti v pijačah, ki sicer običajno vsebujejo alkohol, ne obstajajo, se lahko v skladu z določbami Pogodbe uporabljajo ustrezni nacionalni predpisi.“

(7)  Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L 404, 30.12.2006, str. 9, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1924/oj).

(8)  https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2020.6306

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/934, Priloga I, del A, preglednica 1, vrstična postavka 12 in Dodatek 8.

(10)  Člen 92(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 1308/2013.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/694/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)


Top