EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.11.2024

COM(2024) 531 final

2024/0301(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o javnem vmesniku, povezanem z informacijskim sistemom za notranji trg, za izjavo o napotitvi delavcev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

{SWD(2024) 258 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Svoboda opravljanja storitev vključuje pravico ponudnikov storitev s sedežem v državi članici, da opravljajo storitve v drugi državi članici, v katero lahko začasno napotijo svoje delavce, da bi tam opravljali te storitve. Ponudnik storitev mora pri napotitvi svojih delavcev v državi članici, v katero jih napoti, upoštevati sklop opredeljenih pogojev za zaposlitev, kot so določeni v Direktivi 96/71/ES 1 . S tem se zagotovi minimalno varstvo zadevnih napotenih delavcev. Države članice morajo tesno sodelovati in si medsebojno pomagati, da olajšajo spremljanje skladnosti s temi pogoji za zaposlitev. To pomeni, da bi morali biti preprečevanje nepotrebnega upravnega bremena za ponudnike storitev, varstvo napotenih delavcev in zagotavljanje učinkovitega spremljanja tesno povezani ter prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga.

Kot je določeno v členu 9(1) Direktive 2014/67/EU 2 lahko države članice uvedejo samo upravne zahteve in nadzorne ukrepe, potrebne za zagotavljanje učinkovitega spremljanja skladnosti z obveznostmi iz navedene direktive in Direktive 96/71/ES, če so te zahteve in ukrepi upravičeni in sorazmerni v skladu s pravom EU. V okviru tega lahko države članice v skladu s členom 9(1), točka (a), Direktive 2014/67/EU zahtevajo, da ponudnik storitev s sedežem v drugi državi članici pristojnim nacionalnim organom predloži preprosto izjavo, ki vsebuje potrebne ustrezne informacije, da se omogočijo dejanske kontrole na delovnem mestu.

Komisija je v posodobitvi nove industrijske strategije iz leta 2020 3 napovedala, da bo v sodelovanju z državami članicami zasnovala enotni elektronski obrazec za izjavo o napotitvi delavcev. To delo ne bo ogrozilo obstoječega pravnega okvira EU za napotitev delavcev in varstva delavcev, ki ga zagotavlja. Sodelovanje je prostovoljno.

Komisija je v svojem sporočilu Pomanjkanje delovne sile in spretnosti v EU: akcijski načrt 4 iz marca 2024 napovedala, da bo spodbujala obsežno izvajanje enotnega elektronskega obrazca izjav o napotenih delavcih, kar bo dopolnila z razvojem digitalnega večjezičnega portala, prek katerega bodo lahko podjetja predložila izjave o napotitvi za države članice, ki se odločijo za uporabo tega orodja. To bo pripomoglo k zmanjšanju upravnega bremena.

Napoved je sledila pomislekom, izraženim v oceni izvajanja Direktive 2014/67/EU. Komisija je v poročilu o izvajanju Direktive 2014/67/EU 5 sklenila, da so na nekaterih področjih, na katera so jo opozorili različni deležniki, morda potrebne izboljšave. Med njimi je poenostavitev sistemov upravnega nadzora, na primer z uvedbo enotnega sistema za izjave za celotno EU.

Cilj tega predloga je zmanjšati upravno breme za podjetja in pristojne nacionalne organe z olajšanjem po eni strani uporabniku prijazne predložitve izjav o napotitvi, kadar je to potrebno, na daljavo in z elektronskimi sredstvi ter po drugi strani upravnega sodelovanja med državami članicami in učinkovitega spremljanja izpolnjevanja obveznosti iz direktiv 2014/67/EU in 96/71/ES.

Na podlagi predloga bodo države članice lažje izvajale učinkovite in ustrezne inšpekcijske preglede na svojem ozemlju, kar bo prispevalo k varstvu napotenih delavcev.

Države članice Komisiji od januarja 2023 svetujejo v okviru strokovne skupine za enotni elektronski obrazec za izjavo o napotitvi delavcev, zlasti v zvezi s potrebnimi ustreznimi informacijami za omogočanje dejanskih kontrol na delovnem mestu. Na podlagi nasvetov strokovnjakov držav članic je bil opredeljen možen skupni seznam zahtev glede informacij za izjavo o napotitvi delavcev. Prvotna skupina devetih držav članic se je medtem zavezala, da bo informacije, ki jih zahteva od ponudnikov storitev, ki napotijo delavce na njena ozemlja, prilagodila zahtevam glede informacij s skupnega seznama zahtev glede informacij 6 .

Javni vmesnik, povezan z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI)

S predlogom se vzpostavlja večjezični elektronski javni vmesnik (tj. varen spletni portal za uporabo enotnega elektronskega obrazca, ki omogoča samodejen prenos podatkov), povezan z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI), vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 7 (v nadaljnjem besedilu: javni vmesnik), za prostovoljno uporabo v državah članicah, ki sprejemajo napotene delavce (v nadaljnjem besedilu: države članice gostiteljice). Te države članice gostiteljice se lahko odločijo, da bodo od ponudnikov storitev s sedežem v drugih državah članicah zahtevale, naj ta vmesnik uporabijo, da pristojnim nacionalnim organom predložijo preprosto izjavo o napotenih delavcih (v nadaljnjem besedilu: izjava o napotitvi) in tako omogočijo dejanske kontrole na delovnem mestu. IMI je večjezično elektronsko orodje, s katerim lahko nacionalni, regionalni in lokalni organi hitro in enostavno komunicirajo s tovrstnimi organi v EU. Vključuje podatkovno skladišče, v katerem bodo lahko pristojni nacionalni organi preverjali podrobnosti iz izjav o napotitvi, ki jih predložijo ponudniki storitev. Z uporabo IMI bo mogoče obstoječe rešitve informacijske tehnologije ponovno uporabiti, kar bo pripomoglo k znižanju enkratnih stroškov razvoja informacijske tehnologije.

Ponudniki storitev bodo prek javnega vmesnika pristojnim nacionalnim organom države članice gostiteljice predložili izjavo o napotitvi. V ta namen bo vmesnik vključeval standarden obrazec. Na njem bodo navedene ustrezne informacije, ki bodo morda potrebne, da se omogočijo dejanske kontrole na delovnem mestu v skladu s členom 9(1), točka (a), Direktive 2014/67/EU. Vseboval bo informacije v zvezi s ponudnikom storitev, napotenim delavcem, napotitvijo, kontaktno osebo za pristojne organe in prejemnikom storitve. Natančna vsebina standardnega obrazca bo določena v izvedbenem aktu. Upoštevani bodo nasveti strokovne skupine držav članic glede ustreznih informacij, ki se navedejo na takem obrazcu.

Komisiji bi bilo treba podeliti izvedbena pooblastila za določitev standardnega obrazca in njegove naknadne spremembe. Če države članice menijo, da bi bilo treba na standardnem obrazcu v javnem vmesniku ali za njegovo uporabo dodati ustrezne informacije ali z njega odstraniti neustrezne informacije, lahko Komisiji predložijo predloge za spremembo standardnega obrazca in vključitev zahtev glede informacij, za katere menijo, da so potrebne, če so upravičene in sorazmerne, za izvajanje učinkovitih kontrol na delovnem mestu.

Države članice se lahko odločijo, da ponudnikom storitev, ki napotijo delavce na njihovo ozemlje, pri izpolnjevanju obrazca v javnem vmesniku ni treba navesti nekaterih elementov standardnega obrazca, za katere zaradi nacionalnih okoliščin in načina, kako organizirajo dejanske kontrole na delovnem mestu, menijo, da niso pomembni. V takem primeru bi morale o tem obvestiti Komisijo. V primeru elementov, ki izhajajo iz naknadnih sprememb standardnega obrazca, navedenim državam članicam tako ne bi bilo treba prilagoditi svoje nacionalne zakonodaje, da bi vključile take elemente.

Vzpostavitev javnega vmesnika z večjezičnim standardnim obrazcem za izjavo o napotitvi delavcev in dajanje tega vmesnika na voljo pristojnim nacionalnim organom s strani Evropske komisije ne posegata v odgovornost Evropske komisije za nadzor nad pravilnim izvajanjem in uporabo prava Unije v državah članicah v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji, njena pooblastila na podlagi člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter obveznost držav članic, da spoštujejo pravo Unije.

Zmanjšanje upravnega bremena za ponudnike storitev

Deležniki stalno poudarjajo, da obveznost in zahteve za predložitev izjave o napotitvi pomenijo pomembno zahtevo glede poročanja za podjetja na enotnem trgu. To velja za eno od največjih upravnih ovir za čezmejno opravljanje storitev na notranjem trgu.

Z racionalizacijo obveznosti poročanja in postopka za predložitev izjav o napotitvi se bo znatno zmanjšalo upravno breme za podjetja, vključno z MSP, ter olajšalo izvajanje učinkovitih in ustreznih inšpekcijskih pregledov v državah članicah.

Z večjezičnim javnim vmesnikom s standardnim obrazcem bodo imela podjetja, ki napotijo delavce, možnost, da na enem mestu predložijo izjave o napotitvi z istim naborom zahtevanih informacij, in to v vseh sodelujočih državah članicah, tj. državah članicah, ki uporabljajo javni vmesnik in v katere napotijo delavce. Izjavo o napotitvi bodo lahko pripravila v svojem jeziku, s čimer se bodo odpravile jezikovne ovire, s katerimi se podjetja, ki napotijo delavce (ponudniki storitev), redno srečujejo pri prijavi napotitev v sistemu za izjave države članice, v katero napotijo delavce.

Predlog prispeva k zavezi Komisije, da bo zmanjšala zahteve glede poročanja, ki izhajajo iz zakonodaje EU. Komisija je v svojem sporočilu Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 8 poudarila pomen regulativnega sistema, ki zagotavlja, da se cilji dosežejo z najnižjimi stroški. Zato se je zavezala, da bo znova začela prizadevanja za racionalizacijo in poenostavitev zahtev glede poročanja s končnim ciljem, da se s tem povezano upravno breme zmanjša za 25 %, ne da bi pri tem ogrozili s tem povezane cilje politike. V svežnju pomoči za MSP 9 je bil ta ukrep podrobneje opredeljen, oblikovanje elektronske oblike izjave o napotitvi delavcev pa je bilo izpostavljeno kot primer uporabe digitalnih tehnologij za zmanjšanje bremena in izboljšanje odpornosti.

Varstvo pravic delavcev

S predložitvijo izjav o napotitvi prek javnega vmesnika bo mogoče tudi bolje in enotneje uporabljati Direktivo 96/71/ES. Olajševanje prijave in varstva napotenih delavcev je eden od elementov zakonodaje EU za zagotavljanje pravične mobilnosti.

Javni vmesnik s standardnim obrazcem bo prispeval k zmanjšanju števila primerov neupoštevanja pravil o napotitvi, saj ponudnikom storitev ne bo več treba izpolnjevati različnih nacionalnih zahtev, vključenih v nacionalne vmesnike in obrazce izjave o napotitvi v sodelujočih državah članicah. S tem se bo zagotovila tudi večja preglednost pri napotitvah.

V okviru tega pobuda državam članicam olajšuje izvajanje učinkovitih, ustreznih in ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov, s čimer prispeva k varstvu pravic napotenih delavcev in pravični mobilnosti kot celoti.

Poleg tega se bo z možnostjo pošiljanja kopije izjave napotenemu delavcu zagotovilo, da bodo napoteni delavci postali obveščeni akterji v postopku, kar jim bo pomagalo pri uveljavljanju svojih pravic. Te možnosti v nacionalnih sistemih za izjave zdaj ni.

Zmanjšanje upravnega bremena za organe držav članic in olajšanje upravnega sodelovanja

Z Direktivo 2014/67/EU so bila uvedena pravila o upravnem sodelovanju med nacionalnimi organi, pristojnimi za spremljanje skladnosti s pravili o napotitvi delavcev. To upravno sodelovanje se izvaja prek IMI. IMI ima zato ključno vlogo pri podpiranju okrepljenega upravnega sodelovanja, na katerem temelji Direktiva.

Modul z zahtevki v zvezi z napotitvijo delavcev je glavni modul v IMI za upravno sodelovanje na podlagi direktiv 2014/67/EU in 96/71/ES. Podpira medsebojno pomoč, saj lahko z njim organ v eni državi članici zaprosi organ v drugi državi članici za informacije ali pomoč.

Predložitev prošnje za informacije v IMI zdaj pomeni veliko upravno breme za pristojne nacionalne organe, ki želijo medsebojno pomoč drugih držav članic. Preden se lahko predloži prošnja za pomoč, morajo namreč pristojni organi v državah članicah v IMI ročno vnesti informacije o specifični napotitvi, na podlagi katere se v IMI predloži prošnja za medsebojno pomoč. Razlog za to je, da se izjave predložijo v sisteme držav članic, ki niso povezani z IMI. Da bi se olajšalo upravno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic in poenostavile prošnje za medsebojno pomoč, bi bilo treba informacije, navedene v izjavah o napotitvi, dati na voljo neposredno v IMI. To zdaj velja za sektor cestnega prometa, za katerega je Komisija v skladu z Direktivo (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta 10 razvila večjezični javni vmesnik, dostopen prevoznikom, ki ga lahko uporabijo za predložitev in posodabljanje informacij o napotitvi ter po potrebi za predložitev drugih ustreznih dokumentov v IMI. Države članice bi morale nato IMI uporabljati za izmenjavo podatkov in informacij, upravno sodelovanje in zagotavljanje medsebojne pomoči.

Z uskladitvijo upravnega postopka za izjave o napotenih delavcih v drugih sektorjih za primere, kadar bi bila taka obveznost glede izjave upravičena in sorazmerna, s postopkom za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa bi se zmanjšalo upravno breme za javne uprave. Pristojni organi morajo za svoje naloge spremljanja zdaj upravljati in voditi dva različna sistema, in sicer IMI za izjavo o napotitvi voznikov v sektorju cestnega prometa in nacionalne sisteme za izjave o napotitvi v drugih sektorjih. Z uskladitvijo obeh sistemov bi se lahko za pristojne nacionalne organe racionalizirala uporaba podatkovnih zbirk in notranjih upravnih postopkov ter tako navedenim organom zagotovil učinkovitejši mehanizem za spremljanje in nadzor skladnosti s pravili o napotitvi, ki se uporabljajo.

Sodelujočim državam članicam koristijo prihranki pri stroških in času. Poleg tega se lahko države članice, ki uporabljajo IMI, odločijo ukiniti svoje samostojne nacionalne sisteme za izjave ter tako prihranijo stroške upravljanja in vzdrževanja teh sistemov. Nekaj držav članic, ki za svoje obveznosti glede izjave še ne uporabljajo digitalnih rešitev, lahko uporablja IMI, ne da bi jim bilo treba vložiti čas in vire v razvoj nacionalnega elektronskega sistema za izjave. Državam članicam, ki vodijo svoje nacionalne podatkovne zbirke, bi koristila možnost, da jih povežejo z javnim vmesnikom.

Poleg tega IMI omogoča pripravo statističnih podatkov, s čimer podpira oblikovanje nacionalnih politik in zagotavlja trdno podlago za delo inšpektoratov za delo, vključno z njihovo analizo tveganja.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Svoboda opravljanja storitev je temeljno načelo notranjega trga v Evropski uniji, ki je zapisano v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU).

Z Direktivo 96/71/ES se to načelo izvaja v zvezi z napotitvijo delavcev, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za podjetja in spoštovanje pravic delavcev. Člen 3 Direktive 96/71/ES določa temeljni sklop jasno opredeljenih pogojev za zaposlitev, ki jih mora ponudnik storitev izpolniti v državi članici, v katero se napotijo delavci, da se zagotovi minimalno varstvo zadevnih napotenih delavcev.

Cilj Direktive 2014/67/EU je olajšati uveljavljanje svobode opravljanja storitev in delovanje notranjega trga ter zagotoviti spoštovanje ustrezne ravni varstva pravic delavcev, napotenih na delo z namenom čezmejnega opravljanja storitev, zlasti uveljavljanje temeljnih pogojev za zaposlitev, ki se uporabljajo v državi članici, kjer se storitev opravlja, v skladu s členom 3 Direktive 96/71/ES. V zvezi s tem Direktiva 2014/67/EU vzpostavlja skupni okvir sklopa ustreznih določb, ukrepov in nadzornih mehanizmov, potrebnih za boljše in enotnejše izvajanje in uporabo Direktive 96/71/ES ter njeno izvrševanje v praksi.

Da bi se zagotovila pravilna uporaba materialnih pravil o pogojih za zaposlitev, ki jih je treba upoštevati v zvezi z napotenimi delavci, in spremljanje skladnosti z njimi, lahko države članice v skladu z Direktivo 2014/67/EU uvedejo nekatere upravne zahteve in nadzorne ukrepe za ponudnike storitev, ki napotijo delavce v okviru opravljanja storitev, če so upravičeni in sorazmerni v skladu s pravom Unije. V okviru tega lahko države članice v skladu s členom 9(1), točka (a), Direktive 2014/67/EU zahtevajo, da ponudnik storitev s sedežem v drugi državi članici pristojnim nacionalnim organom predloži preprosto izjavo, ki vsebuje potrebne ustrezne informacije, da se omogočijo dejanske kontrole na delovnem mestu.

Predlog je skladen s temi določbami, saj ne spreminja pravnega okvira za napotitev delavcev, kot je določen v direktivah 2014/67/EU in 96/71/ES, in ne ogroža ravni varstva delavcev, ki jo vključuje. Olajšuje predložitev izjav o napotitvi, kadar je to potrebno, v skladu s členom 9(1), točka (a), Direktive 2014/67/EU in postopkom iz člena 9(4) navedene direktive ter upravno sodelovanje med državami članicami in učinkovito spremljanje skladnosti z obveznostmi iz direktiv 2014/67/EU in 96/71/ES.

Predlog dopolnjuje pravila o napotitvi voznikov v sektorju cestnega prometa. Nova pravila o napotitvi voznikov v cestnem prometu, kot so določena v Direktivi (EU) 2020/1057, so bila sprejeta julija 2021 v okviru svežnja za mobilnost in se uporabljajo od 2. februarja 2022. Komisija upravlja večjezični portal, povezan z IMI, za cestne prevoznike, ki morajo upoštevati ta nova pravila. Portal cestnim prevoznikom omogoča, da državam članicam, v katere bodo napoteni njihovi vozniki, prek IMI predložijo izjave o napotitvi. V predlogu bi se za upravni postopek za izjave o napotenih delavcih v drugih sektorjih uporabil pristop, ki odraža postopek za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog prispeva k dvema prednostnima nalogama te Komisije, zlasti k oblikovanju „bolj povezanega in pravičnejšega notranjega trga“ ter spodbujanju „delovnih mest, rasti in naložb“ s poenostavitvijo regulativnega okvira in racionalizacijo zahtev glede poročanja.

Predlog dopolnjuje prizadevanja projektne skupine za uveljavljanje pravil enotnega trga za zmanjšanje upravnega bremena pri napotitvi delavcev. Komisija in države članice sodelujejo v okviru projektne skupine za uveljavljanje pravil enotnega trga, da bi olajšale upravne zahteve glede napotitve delavcev, tudi v zvezi z obveznostmi glede izjave. Dobre prakse, ki jih opredeli projektna skupina za uveljavljanje pravil enotnega trga, se bodo upoštevale pri razvoju javnega vmesnika.

Evropski svet je oktobra 2023 pozval vse ustrezne institucije, naj nadaljujejo delo za poenostavitev predpisov in zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena 11 . Aprila 2024 je Komisijo tudi pozval, naj v skladu z boljšim in pametnejšim regulativnim okvirom 12 znatno zmanjša upravno in regulativno breme za podjetja in nacionalne organe.

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 17. februarja 2022 o odpravi netarifnih in nedavčnih ovir na enotnem trgu 13 pozval Komisijo, naj uvede digitalni obrazec za izjavo o napotitvi delavcev ter tako vzpostavi preprost, uporabniku prijazen in interoperabilen digitalni obrazec, ki bo ustrezal potrebam evropskih podjetij, zlasti MSP.

Predlog je tudi v skladu s ciljem akta o interoperabilni Evropi, ki je okrepiti čezmejno interoperabilnost in sodelovanje v javnem sektorju po vsej EU. Da bi se zagotovila čezmejna interoperabilnost, bodo tehnične specifikacije in zahteve za javni vmesnik vključene v oceno interoperabilnosti, preučila pa se bo tudi ponovna uporaba skupnih interoperabilnostnih rešitev.

Ta pobuda in uvedba digitalne oblike izjave o napotitvi delavcev v EU sta v skladu s trenutnim razvojem na področju evropskega okvira za digitalno identiteto in evropske denarnice za digitalno identiteto 14 . Ponudniki storitev bi lahko na primer uporabljali evropsko denarnico za digitalno identiteto, ko bo na voljo, kot sredstvo za svojo identifikacijo, napoteni delavci pa bi lahko v svojo denarnico prejeli kopijo izjave o napotitvi delavca.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga predloga je člen 114 PDEU, ki je tudi pravna podlaga uredbe IMI. Cilj predloga je podpreti delovanje notranjega trga (člen 26 PDEU). Čeprav državam članicam ni treba zagotoviti uporabe javnega vmesnika, vzpostavljenega s predlogom, bo predvidena uporaba v državah članicah spodbujala približevanje postopka in zahtev v zvezi z izjavo o napotitvi delavcev v sodelujočih državah članicah. Poleg tega bodo morale države članice, ki se odločijo za uporabo javnega vmesnika, zagotoviti, da lahko ponudniki storitev z njegovo uporabo izpolnijo svojo obveznost predložitve izjave o napotitvi. Javni vmesnik kot enotni portal za izjave in standardni obrazec določata podobne pogoje za izjave o napotitvah v državah članicah, ki se odločijo za uporabo javnega vmesnika.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Cilja te uredbe, tj. vzpostavitve večjezičnega elektronskega javnega vmesnika, povezanega z IMI, za zmanjšanje upravnega bremena za ponudnike storitev, ki napotijo delavce v sodelujoče države članice, ter sočasno olajšanje boljše in enotnejše uporabe in izvrševanja Direktive 96/71/ES, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, zato se zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Predlog vključuje spremembo Priloge k uredbi IMI. Najustreznejši instrument je zato uredba. Predložitev, shranjevanje in Komisijina obdelava izjave v javnem vmesniku ter izmenjava informacij v okviru učinkovitega upravnega sodelovanja in medsebojne pomoči med državami članicami morajo biti skladni s pravili o varstvu osebnih podatkov iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ter se določijo v pravu Unije.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

–spletni seminar v sodelovanju z Evropskim organom za delo (ELA) 17. februarja 2022 za obveščanje pristojnih organov in socialnih partnerjev držav članic o projektu ter zbiranje njihovih povratnih informacij,

–srečanja in razgovori z organi zainteresiranih držav članic in ustreznimi deležniki med februarjem in aprilom 2022,

–delavnica o uporabniški izkušnji 27. aprila 2022 s ponudniki storitev, ki so jih opredelili socialni partnerji, za zbiranje informacij o upravnih izkušnjah z napotitvijo delavcev,

–tehnična delavnica z ustreznimi predstavniki organov držav članic 28. aprila 2022 za razpravo o možnostih izvajanja,

–srečanja s socialnimi partnerji 30. novembra 2021, 8. decembra 2021, 8. februarja 2022, 2. junija 2022 in 11. maja 2023,

–tehnična raziskava za države članice med 9. junijem in 6. julijem 2022,

–spletno posvetovanje o elektronski izjavi za napotitev delavcev s socialnimi partnerji 29. aprila 2024.

Razprava z državami članicami in socialnimi partnerji o projektu elektronske izjave za napotitev delavcev je potekala tudi na forumu ELA o napotitvi delavcev 13. marca 2023 in 11. aprila 2024.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ta predlog je bil opredeljen po postopku notranjega pregleda obstoječih obveznosti poročanja in na podlagi izkušenj z izvajanjem povezane zakonodaje. Ker gre le za korak v postopku stalnega ocenjevanja zahtev glede poročanja, ki izhajajo iz zakonodaje EU, se bo nadzor nad takšnimi bremeni in njihovim učinkom na deležnike nadaljeval.

Komisija je prejela prispevek strokovne skupine za enotni elektronski obrazec za izjavo o napotitvi delavcev, ki ji svetuje glede skupnega razvoja in izvajanja enotnega elektronskega obrazca za izjavo o napotitvi delavcev. Delo skupine poteka ob popolnem spoštovanju direktiv 96/71/ES in 2014/67/EU.

•Ocena učinka – zmanjšanje bremena

Komisija ni opravila ocene učinka za to ciljno usmerjeno pobudo. Izvedla pa je analizo, da bi izmerila obstoječo raven upravnega bremena za izjavo o napotitvi delavcev v 27 državah članicah EU, pri čemer je podrobno modelirala stroške različnih postopkov za izjavo. Pri analizi, ki je navedena v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije, je proučila tudi morebitne prihranke časa in virov zaradi uvedbe standardnega obrazca za izjavo o napotitvi delavcev v okviru različnih možnosti izvajanja, vključno z večjezičnim elektronskim vmesnikom, povezanim z IMI, ob upoštevanju različnih stopenj sodelovanja držav članic. Na ravni EU analiza kaže, da na učinek skupnega sistema za izjavo o napotitvi delavcev vplivata zasnova skupnega sistema in obseg izjav o napotitvi, ki jih bo zajemal novi sistem.

Čas, potreben za izpolnitev izjave o napotitvi z uporabo standardnega obrazca, se po ocenah v povprečju skrajša za približno 73 % v primerjavi s sedanjim povprečnim časom, potrebnim za izjavo po vsej EU. Zmanjšanje bremena je odvisno od tega, koliko držav članic bi uporabljalo standardni obrazec.

Predlog se nanaša na omejene in ciljno usmerjene spremembe obstoječe upravne prakse za države članice, ki se zanj prostovoljno odločijo, ter obstoječe zakonodaje, in sicer Uredbe (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi informacijskega sistema za notranji trg (IMI). Cilj predloga je zagotoviti večjezični elektronski javni vmesnik, povezan z IMI, za izjavo o napotitvi delavcev, kot je že bil uveden v sektorju cestnega prometa, za druge gospodarske sektorje, da se olajša izvajanje direktiv 96/71/ES in 2014/67/EU, ki ostajata nespremenjeni.

Predlagane spremembe ne vplivajo na politiko EU, temveč so le podlaga za razvoj prostovoljne tehnične rešitve (javnega vmesnika) za predložitev izjav o napotitvi delavcev z uporabo standardnega obrazca in za lažjo izmenjavo podatkov med nacionalnimi upravami. Izmenjave informacij in dokazi, ki jih je zbrala strokovna skupina za enotni elektronski obrazec za izjavo o napotitvi delavcev, so se upoštevali pri pripravi tega predloga. Na podlagi predloga se bosta povečali dostopnost in izmenjava podatkov o napotenih delavcih, s čimer se bo olajšalo zmanjšanje upravnega bremena za pristojne nacionalne organe in podjetja.

Ocena učinka torej ni bila potrebna, saj je obseg spremembe omejen, sprememba je ciljno usmerjena in vključuje tehnične spremembe obstoječe zakonodaje.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Gre za predlog programa REFIT, katerega cilj je zmanjšati bremena za javne uprave in podjetja držav članic.

Zahteve glede poročanja o napotitvi delavcev se nanašajo na veliko število podjetij. Podatki za leto 2022, pridobljeni iz orodij za predhodno izjavo, ki so najnovejši razpoložljivi podatki, kažejo, da je bilo v EU približno 1,9 milijona napotenih delavcev, 2,3 milijona izjav o napotitvi in 4,7 milijona napotitev. Kar zadeva razvoj števila napotitev in napotenih delavcev brez cestnega tovornega prometa, za katerega je zdaj treba izjave predložiti prek osrednjega portala EU za cestne prevoznike, razpoložljivi podatki kažejo, da se je število napotitev, za katere je bila predložena izjava med letoma 2021 in 2022, povečalo za 14 % 15 .

Vseh 27 držav članic je vzpostavilo orodje za predhodno izjavo za ponudnike storitev, ki napotijo delavce v drugo državo članico. Vendar se sistemi držav članic razlikujejo po zasnovi in zahtevah ter niso medsebojno povezani. Upoštevanje upravnih postopkov za izjavo, ki se zahtevajo, zato pomeni znatno upravno breme za podjetja, ki napotijo delavce. Posledično povišanje transakcijskih stroškov lahko pod določenimi pogoji znatno ovira ali omeji čezmejno opravljanje storitev – zlasti za mala in srednja podjetja (MSP).

Raziskava podjetij o stanju enotnega trga, izvedena leta 2024, je pokazala, da 46,1 % od več kot 1 000 anketiranih podjetij meni, da so težave/negotovosti pri začasni napotitvi delavcev v drugo državo precejšnje 16 . Čas, potreben za prijavo napotitve, po ocenah sega od 21 minut v Estoniji in na Slovaškem do 87 minut v Grčiji. V Italiji je za to potrebnih 61 minut. V nedavni študiji o vplivu upravnih bremen na čezmejno napotitev zaposlenih iz MSP v obmejnih regijah so vsi anketiranci kot eno največjih bremen navedli neracionalizirane nacionalne postopke za napotitev v EU 17 .

Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju pravilnega izvrševanja in ustreznega spremljanja zakonodaje. Vendar lahko zahteve glede poročanja pomenijo tudi nesorazmerno breme za deležnike, zlasti za MSP in mikropodjetja. Zaradi njihovega kopičenja lahko sčasoma pride do odvečnih ali podvojenih obveznosti ali neustreznih metod zbiranja.

Racionalizacija obveznosti poročanja in zmanjšanje upravnih bremen sta zato prednostni nalogi. Na podlagi predloga se bodo obveznosti poročanja racionalizirale s kombinacijo ukrepov:

–uskladitvijo poročanja, ki se zdaj izvaja v različnih sistemih in z različnimi zahtevami,

–digitalizacijo prenosa informacij.

•Temeljne pravice

Predlagana uredba se nanaša na obdelavo osebnih podatkov. Pri obdelavi osebnih podatkov je treba zagotoviti popolno spoštovanje temeljnih pravic, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravic do varstva osebnih podatkov iz člena 8 Listine. V tem predlogu so te pravne zahteve v celoti upoštevane.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunske posledice predloga za Komisijo so omejene. Ob upoštevanju začetnega petletnega obdobja polnega uvajanja in vzdrževanja javnega vmesnika so proračunske posledice povezane predvsem z naslednjim delom:

–razvojem rešitve – 1,3 milijona EUR,

–vzdrževanjem rešitve – 0,7 milijona EUR,

–podporo – 0,7 milijona EUR,

–usposabljanjem – 0,2 milijona EUR,

–infrastrukturo – 0,1 milijona EUR.

To znaša približno 3 milijone EUR za pet let. Tekoči stroški po polni uvedbi so ocenjeni na 0,5 milijona EUR na leto.

Kar zadeva potrebe po osebju, bo za polno uvedbo javnega vmesnika potrebnega 1,5 ekvivalenta polnega delovnega časa, za stalno vzdrževanje pa 0,5 ekvivalenta polnega delovnega časa.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2024/0301 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o javnem vmesniku, povezanem z informacijskim sistemom za notranji trg, za izjavo o napotitvi delavcev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 18 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Informacijski sistem za notranji trg (IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 19 , bi bilo treba v čim večji meri uporabljati za upravno sodelovanje in medsebojno pomoč, tudi med pristojnimi organi držav članic iz direktiv 2014/67/EU 20 in 96/71/ES 21 Evropskega parlamenta in Sveta o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. V skladu z Direktivo 2014/67/EU in zlasti členom 6 Direktive države članice tesno sodelujejo in si brez nepotrebnega odlašanja medsebojno pomagajo za lažje izvajanje in uporabo navedene direktive in Direktive 96/71/ES ter njuno izvrševanje v praksi.

(2)Cilj Direktive 2014/67/EU je olajšati uveljavljanje svobode opravljanja storitev in delovanje notranjega trga ter zagotoviti spoštovanje ustrezne ravni varstva pravic delavcev, napotenih na delo z namenom čezmejnega opravljanja storitev, zlasti uveljavljanje pogojev za zaposlitev, ki se uporabljajo v državi članici, kjer se storitev opravlja v skladu s členom 3 Direktive 96/71/ES. V skladu s členom 9(1) Direktive 2014/67/EU lahko države članice uvedejo upravne zahteve in nadzorne ukrepe samo, če so potrebni za zagotavljanje učinkovitega spremljanja skladnosti z obveznostmi iz navedene direktive in Direktive 96/71/ES ter če so upravičeni in sorazmerni v skladu s pravom Unije. V tem primeru lahko države članice v skladu s členom 9(1), točka (a), Direktive 2014/67/EU zahtevajo, da ponudnik storitev s sedežem v drugi državi članici pristojnim nacionalnim organom predloži preprosto izjavo, da se omogočijo dejanske kontrole na delovnem mestu. Države članice se še naprej same odločijo, v katerih primerih bodo zahtevale izjavo o napotitvi in katere informacije mora ta izjava vsebovati, pri čemer upoštevajo okvira upravičenosti in sorazmernosti.

(3)Vse države članice so izkoristile možnost uvedbe obveznosti ponudnikov storitev, ki napotijo delavce na njihovo ozemlje, da predložijo izjavo, pri čemer se nacionalni sistemi močno razlikujejo po zasnovi, zahtevah in funkcijah. Skladnost s temi različnimi sistemi ustvarja znatno upravno breme za ponudnike storitev, ki napotijo delavce. Deležniki stalno poudarjajo, da izjava za napotitev delavcev pomeni veliko obveznost poročanja in eno od najpomembnejših upravnih ovir za čezmejno opravljanje storitev na notranjem trgu.

(4)Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznega spremljanja in pravilnega izvrševanja zakonodaje. Vendar je pomembno te zahteve racionalizirati, da se zagotovi, da izpolnjujejo svoj predvideni namen, in da se omeji upravno breme. Zato bi bilo treba v skladu s sporočilom Komisije Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 22 obveznosti poročanja in zahteve glede poročanja v okviru predložitve izjav o napotitvi pristojnim organom države članice gostiteljice, določene v skladu s členom 9(1) Direktive 2014/67/EU, poenostaviti, da bi se znatno zmanjšalo upravno breme za ponudnike storitev s sedežem v drugih državah članicah, ki napotijo delavce v države članice gostiteljice, in za pristojne nacionalne organe.

(5)Zmanjšanje upravnega bremena za ponudnike storitev in pristojne nacionalne organe je treba uskladiti s spoštovanjem ustreznih delovnih pogojev in socialne zaščite za napotene delavce. Z olajšanjem učinkovitega spremljanja skladnosti v državah članicah in okrepitvijo medsebojnega upravnega sodelovanja se izboljša varstvo pravic delavcev.

(6)V skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1024/2012 se lahko zagotovijo tehnična sredstva, s katerimi se zunanjim udeležencem omogoči interakcija z IMI. Tako interakcijo bi bilo treba olajšati z večjezičnim elektronskim javnim vmesnikom, povezanim z IMI (v nadaljnjem besedilu: javni vmesnik), prek katerega bi morali ponudniki storitev državam članicam, ki uporabljajo javni vmesnik (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), predložiti izjave o napotitvi. Te države članice bi morale nato informacije, prejete prek IMI, po potrebi uporabiti za predložitev utemeljenih prošenj v modulih IMI za napotitev v skladu z obveznostjo zagotavljanja medsebojnega upravnega sodelovanja in pomoči iz členov 6 in 7 Direktive 2014/67/EU.

(7)S poenostavitvijo postopka pošiljanja in posodabljanja izjav o napotitvi na podlagi vzpostavitve takega javnega vmesnika bi se morale zmanjšati upravne ovire za svobodo opravljanja storitev, vključno s pravico podjetij, da opravljajo storitve v drugi državi članici s svojimi delavci.

(8)S poenostavitvijo postopka pošiljanja in posodabljanja izjav o napotitvi bi se morala olajšati boljša in enotnejša uporaba Direktive 96/71/ES ter njeno izvrševanje v praksi, s čimer bi se moralo zmanjšati število primerov neskladnosti s pravili o napotitvi zaradi različnih postopkov za predložitev izjav o napotitvi. Tako bodo države članice lažje izvajale učinkovite in ustrezne inšpekcijske preglede, kar bo prispevalo k varstvu pravic napotenih delavcev.

(9)S poenostavitvijo postopka pošiljanja in posodabljanja izjav o napotitvi bi se moralo zmanjšati upravno breme pristojnih nacionalnih organov, ki druge države članice zaprosijo za medsebojno pomoč. Za zagotovitev, da lahko pristojni nacionalni organi drug drugemu brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo medsebojno pomoč, in za poenostavitev prošenj za medsebojno pomoč bi morale biti informacije, predložene v izjavah o napotitvi, na voljo neposredno v IMI, s čimer bi se olajšala uporaba direktiv 2014/67/EU in 96/71/ES v praksi ter podprlo s tem povezano upravno sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi v državah članicah, kar bi prispevalo k pravilnemu delovanju notranjega trga.

(10)Komisija bi morala vzpostaviti javni vmesnik, ki bi ga države članice uporabljale prostovoljno. Države članice se lahko odločijo, da bodo od ponudnikov storitev zahtevale, da za predložitev izjave o napotitvi pristojnim nacionalnim organom uporabljajo elektronski javni vmesnik, da bi izpolnili upravičene in sorazmerne obveznosti, ki jih te države članice uvedejo v zvezi z izjavo o napotitvi delavcev. Ta javni vmesnik bi moral države članice podpirati pri njihovi nalogi zagotavljanja, da lahko podjetja postopke in formalnosti v zvezi z napotitvijo delavcev opravijo na uporabniku prijazen način, na daljavo in z elektronskimi sredstvi, ter po potrebi olajšati predložitev izjav o napotitvi.

(11)Uporabiti bi bilo treba interoperabilne rešitve, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, kot so tiste iz Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo evropskega okvira za digitalno identiteto 23 , saj lahko olajšajo identifikacijo ponudnikov storitev. Delavci bi morali imeti možnost prejemati obvestila o izjavah o napotitvi, ki se nanašajo nanje, prek evropske denarnice za digitalno identiteto 24 , ko bo ta na voljo.

(12)Javni vmesnik, povezan z IMI, je tehnično sredstvo, ki ga Evropska komisija da na voljo državam članicam za prostovoljno uporabo. Preden države članice od ponudnikov storitev zahtevajo, da prek tega vmesnika predložijo ustrezne informacije, bi morale zagotoviti, da je taka zahteva določena v nacionalnem pravu v skladu s pravom Unije. Da se zagotovi nemotena uporaba javnega vmesnika, bi morale države članice Komisiji kadar koli od datuma začetka veljavnosti te uredbe sporočiti svoj interes za uporabo večjezičnega elektronskega javnega vmesnika.

(13)Komisija bi morala v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, katere pogodbenice so Unija in vse države članice, invalidom zagotoviti dostopnost javnega vmesnika in njegove vsebine, pri čemer bi morala v ustreznem obsegu upoštevati zahteve glede dostopnosti iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882. 25

(14)Ponudniki storitev bi morali imeti možnost, da pristojnim nacionalnim organom sodelujoče države članice, v katero je delavec napoten, tj. države članice gostiteljice, predložijo izjavo o napotitvi z uporabo večjezičnega standardnega obrazca tega javnega vmesnika.

(15)Komisija je prejela prispevek strokovne skupine za enotni elektronski obrazec za izjavo o napotitvi delavcev v zvezi z nacionalnimi zahtevami in sistemi za izjavo ter ustreznimi informacijami, potrebnimi za omogočanje dejanskih kontrol na delovnem mestu. Prejela je tudi nasvet strokovne skupine v zvezi z zahtevami glede informacij, ki bi jih bilo po njenem mnenju primerno vključiti v enotni obrazec za izjavo o napotitvi delavcev. Ob upoštevanju tega nasveta bi moral standardni obrazec, ki se uporablja v elektronskem javnem vmesniku, vsebovati informacije v zvezi s ponudnikom storitev, napotenim delavcem, napotitvijo, kontaktno osebo za pristojne organe in prejemnikom storitve, da bi se omogočilo zagotavljanje informacij, ki so morda potrebne, da se omogočijo dejanske kontrole na delovnem mestu. Standardni obrazec bi moral biti na voljo v vseh jezikih EU. Države članice se lahko odločijo, da ponudnikom storitev, ki napotijo delavce na njihovo ozemlje, pri izpolnjevanju obrazca v elektronskem javnem vmesniku ni treba navesti nekaterih elementov standardnega obrazca, za katere zaradi nacionalnih okoliščin in načina, kako organizirajo dejanske kontrole na delovnem mestu, menijo, da niso pomembni.

(16)V zvezi z vzpostavitvijo in naknadnimi spremembami standardnega obrazca bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 26 . Države članice, ki menijo, da bi bilo treba na standardni obrazec dodati nekatere informacije ali jih z njega odstraniti ali da bi bilo treba standardni obrazec kako drugače spremeniti, bi morale imeti možnost, da od Komisije zahtevajo ustrezno spremembo standardnega obrazca.

(17)Z uporabo javnega vmesnika s standardnim obrazcem, ki vsebuje skupen in izčrpen nabor ustreznih informacij, ki so morda potrebne za dejanske kontrole na delovnem mestu, se bodo zmanjšale razlike med pravili in predpisi, ki se uporabljajo v državah članicah. V državah članicah, ki uporabljajo javni vmesnik, bi moralo zadostovati, da ponudniki storitev izpolnijo obveznosti predložitve izjave. Te države članice na nacionalni ravni ne bi smele naložiti nobenih dodatnih zahtev glede informacij. Vzpostavitev javnega vmesnika, ki je povezan z IMI in vključuje standardni obrazec, ter dajanje tega vmesnika na voljo pristojnim nacionalnim organom sta ključna in pomožna ukrepa za približevanje zakonodaje držav članic, s katerima se zagotavlja delovanje notranjega trga.

(18)Z vzpostavitvijo javnega vmesnika se bo zagotovil poenostavljen okvir za izjave o napotitvi, ki državam članicam ponuja pomembne spodbude za sodelovanje. Usklajen je z lastnimi interesi držav članic za okrepitev upravnega sodelovanja, poenostavitev upravnih postopkov in varstvo pravic delavcev. Ko bo vzpostavljen javni vmesnik in se bodo pokazale njegova uporabnost in koristi, bi morale vse države članice razmisliti o njegovi uporabi. Več ko bodo države članice uporabljale javni vmesnik, bolj se bo zmanjšalo upravno breme za ponudnike storitev in pristojne nacionalne organe ter večje bodo možnosti za učinkovito upravno sodelovanje za varstvo pravic delavcev.

(19)Da bi se omogočile dejanske kontrole na delovnem mestu, lahko ustrezne informacije, ki jih je treba navesti v izjavi o napotitvi delavcev, poleg zahtev glede informacij, določenih na podlagi člena 9(1), točka (a), Direktive 2014/67/EU, vključujejo nekatere osebne podatke. Obdelavo osebnih podatkov bi bilo treba izvajati v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, določenim z uredbama (EU) 2016/679 27 in (EU) 2018/1725 28 Evropskega parlamenta in Sveta. Za pojasnitev odgovornosti za obdelavo osebnih podatkov, predloženih prek javnega vmesnika, bi bilo treba v tej uredbi navesti, kdo se šteje za upravljavca osebnih podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo pristojni organi izvajajo v IMI, se uporablja Uredba (EU) št. 1024/2012.

(20)Informacije iz izjav o napotitvi bi bilo treba največ 36 mesecev po koncu obdobja napotitve hraniti v javnem vmesniku za namene njihove ponovne uporabe v naslednjih izjavah o napotitvi.

(21)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 5. septembra 2024.

(22)Kadar imajo socialni partnerji vlogo pri spremljanju skladnosti s pravili o napotitvi, bi morali imeti pristojni organi možnost, da nacionalnim socialnim partnerjem zagotovijo ustrezne informacije, ki so bile izmenjane prek IMI, izključno za preverjanje skladnosti s pravili o napotitvi, pri čemer se upošteva Uredba (EU) 2016/679. Ustrezne informacije bi bilo treba socialnim partnerjem zagotoviti z drugimi sredstvi kot prek IMI.

(23)Evropski organ za delo (ELA) bi moral v skladu s svojimi pooblastili na podlagi Uredbe (EU) 2019/1149 29 pristojne nacionalne organe držav članic in ponudnike storitev podpirati pri izvajanju in uporabi javnega vmesnika.

(24)Ta uredba ne bi smela posegati v direktivi 2014/67/ES in 96/71/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Javni vmesnik, povezan z informacijskim sistemom za notranji trg

1.Da bi Komisija prispevala k pravilnemu delovanju notranjega trga z zmanjšanjem upravnih ovir za svobodo opravljanja storitev, hkrati pa državam članicam olajšala učinkovito spremljanje skladnosti z zakonodajo EU, namenjeno zagotavljanju varstva pravic napotenih delavcev, in podprla s tem povezano upravno sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi v državah članicah, vzpostavi večjezični javni vmesnik, povezan z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI), vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1024/2012, za izjavo o napotitvi delavcev (v nadaljnjem besedilu: javni vmesnik).

2.Države članice se lahko odločijo, da bodo uporabljale ta javni vmesnik.

3.V skladu s členom 9(1) Direktive 2014/67/EU lahko zakonodaja države članice določa, da morajo ponudniki storitev prijaviti napotitev delavcev tako, da prek javnega vmesnika predložijo izjavo na podlagi večjezičnega standardnega obrazca. Kadar država članica določi uporabo javnega vmesnika, se s to izjavo nadomesti vsaka predhodna izjava, ki se zahteva v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 2
Funkcije javnega vmesnika

1.Javni vmesnik zagotavlja funkcije za:

(a)ustvarjanje računa za varen dostop do mesta, rezerviranega za ponudnika storitev;

(b)zagotavljanje ustreznega beleženja dejavnosti uporabnika;

(c)pripravo, predložitev in upravljanje izjav o napotitvi delavcev;

(d)pošiljanje kopije izjave o napotitvi napotenemu delavcu;

(e)dajanje predloženih informacij na voljo v IMI pristojnim nacionalnim organom države članice gostiteljice za upravno sodelovanje v skladu s točkama 6 in 7 Priloge k Uredbi (EU) št. 1024/2012;

(f)omogočanje, da lahko en ali več nacionalnih organov države članice gostiteljice, ki so pristojni organi v smislu člena 3 Direktive 2014/67/EU, na zahtevo navedene države članice dodatno prejmejo izjave o napotitvi neposredno v nacionalnem zalednem sistemu.

2.Komisija je odgovorna za razvoj, vzdrževanje in upravljanje javnega vmesnika.

3.Komisija zagotovi dostopnost javnega vmesnika in njegove vsebine za invalide.

Člen 3
Uporaba javnega vmesnika v državah članicah

1.Država članica, ki se odloči za uporabo javnega vmesnika, o tem obvesti Komisijo šest mesecev pred datumom, od katerega ga namerava uporabljati.

2.Država članica, ki se odloči za uporabo javnega vmesnika, sprejme potrebne zakone in druge predpise, da se ponudnikom storitev, ki napotijo delavce v navedeno državo članico, omogoči uporaba javnega vmesnika ter da se pred tako uporabo pravočasno izpolnijo zahteve glede javnega vmesnika in standardnega obrazca izjave o napotitvi delavcev.

3.Države članice, ki uporabljajo javni vmesnik, ponudnikom storitev, ki izjavo o napotitvi predložijo prek javnega vmesnika, ne naložijo dodatnih zahtev glede izjave ali informacij.

4.Komisija v javnem vmesniku objavi seznam držav članic iz odstavka 3, ki ga uporabljajo.

5.Država članica lahko preneha uporabljati javni vmesnik. Komisijo o tem obvesti šest mesecev pred predvidenim datumom prenehanja uporabe javnega vmesnika.

Člen 4
Standardni obrazec

1.Brez poseganja v odstavek 5 standardni obrazec vsebuje informacije v zvezi s:

(a)ponudnikom storitev;

(b)napotenim delavcem;

(c)napotitvijo;

(d)kontaktno osebo za stike s pristojnimi organi;

(e)prejemnikom storitev.

2.Komisija standardni obrazec iz odstavka 1 tega člena določi z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 8(2).

3.Država članica, ki se odloči za uporabo javnega vmesnika, se lahko odloči, da ne bo zahtevala vseh informacij s standardnega obrazca, in o tem ustrezno obvesti Komisijo.

4.Države članice lahko Komisiji predložijo predloge za spremembe standardnega obrazca. Komisija prouči te predloge, da po potrebi spremeni standardni obrazec.

5.Komisija lahko na predlog države članice ali na lastno pobudo predlaga spremembo standardnega obrazca v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena.

Člen 5
Obdelava in hramba osebnih podatkov

1.Da bi se dosegli cilji iz člena 1, se lahko v javnem vmesniku obdelujejo osebni podatki iz odstavkov 2 in 3.

2.Komisija se šteje za upravljavca v skladu s členom 3(8) Uredbe (EU) 2018/1725 v zvezi z:

(a)zagotavljanjem varnosti in razpoložljivosti javnega vmesnika;

(b)obdelavo identifikacijskih in kontaktnih podatkov osebe, ki predloži izjavo o napotitvi delavcev.

3.Ponudnik storitev se šteje za upravljavca v skladu s členom 4(7) Uredbe (EU) 2016/679 za obdelavo:

(a)identitete in kontaktnih podatkov ponudnika storitev;

(b)identitete napotenega delavca;

(c)elektronskega naslova napotenega delavca za njegovo obveščanje, da je bila zanj predložena izjava, kot je naslov elektronske pošte;

(d)naslova delovnega mesta napotenega delavca;

(e)identitete in kontaktnih podatkov kontaktne osebe ponudnika storitev.

4.Kadar država članica izjave o napotitvi dodatno prejema prek javnega vmesnika v svojem nacionalnem zalednem sistemu, se za upravljavca v skladu s členom 4(7) Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz teh izjav o napotitvi šteje pristojni nacionalni organ.

5.Javni vmesnik zagotavlja, da se informacije, povezane z napotitvijo, ki so bile predložene prek tega javnega vmesnika, 36 mesecev po datumu konca obdobja napotitve samodejno izbrišejo.

6.Javni vmesnik omogoča izbris vseh osebnih podatkov, shranjenih v njem in na računih ponudnikov storitev, ko ti podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani in obdelani.

7. Javni vmesnik omogoča pošiljanje opozorila ponudniku storitev, da po potrebi pregleda in izbriše katere koli osebne podatke v skladu z odstavkom 6.

8.Država članica lahko pristojnemu nacionalnemu organu dovoli, da nacionalnim socialnim partnerjem z drugimi sredstvi kot prek IMI zagotovi ustrezne informacije, ki so na voljo v IMI, kolikor je to potrebno za namen preverjanja skladnosti s pravili o napotitvi in izključno v ta namen ter v skladu z nacionalnim pravom in praksami, pod pogojem, da se informacije nanašajo na napotitev na ozemlje zadevne države članice.

Člen 6
Obdelava predloženih informacij prek IMI 

Informacije, predložene prek javnega vmesnika, so v IMI na voljo pristojnim organom države članice gostiteljice, da se dosežejo cilji iz člena 1.

Člen 7
Sprememba Uredbe (EU) št. 1024/2012

V Prilogi k Uredbi (EU) št. 1024/2012 se doda naslednja točka 17:

„17. Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o javnem vmesniku, povezanem z informacijskim sistemom za notranji trg, za izjavo o napotitvi delavcev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012.“

Člen 8
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 9
Ocenjevanje

Komisija o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te uredbe, poroča do [pet let po začetku veljavnosti te uredbe]. V poročilu se zlasti prouči, kako uspešna je bila ta uredba pri zmanjševanju upravnih ovir za svobodo opravljanja storitev, olajševanju učinkovitega spremljanja skladnosti z zakonodajo EU, namenjeno zagotavljanju varstva napotenih delavcev, v državah članicah in podpiranju s tem povezanega upravnega sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi v državah članicah.

Člen 10
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 30  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

Razširitev uspešne uporabe javnega vmesnika, povezanega z IMI, za izjave o napotitvi delavcev v cestnem prometu na druge gospodarske sektorje

1.4.2.Specifični cilji

Specifični cilj št.

–Zmanjšati upravno breme ponudnikov storitev pri predložitvi izjave o napotitvi delavcev z znižanjem povprečnih stroškov izpolnjevanja obveznosti za podjetja, ki napotijo delavce v države članice, ki prostovoljno uporabljajo javni vmesnik, povezan z IMI, za vsaj 50 % do konca leta 2026.

–Olajšati upravno sodelovanje med državami članicami, ki zahtevajo predložitev izjav o napotitvi delavcev, tako, da se do konca leta 2025 omogočita predložitev izjav o napotitvi delavcev sodelujočim državam članicam prek javnega vmesnika in avtomatiziran uvoz upravnih podatkov o napotenih delavcih v IMI.

–Omogočiti državam članicam, da dosežejo prihranke pri stroških za razvoj in upravljanje nacionalnih portalov za izjave, tako da zainteresirane države članice do konca leta 2026 prostovoljno uporabljajo javni vmesnik, povezan z IMI.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Za javno upravo in inšpektorate za delo v sodelujočih državah članicah:

–znižanje stroškov uporabe IMI, saj podatkov o napotitvah ni več treba ročno vnašati,

–znižanje stroškov stalnega vzdrževanja, saj ni več treba vzdrževati nacionalnih komponent informacijske tehnologije z enako funkcionalnostjo kot javni vmesnik, povezan z IMI,

–zagotovitev boljše skladnosti, tj. popolnejših in natančnejših informacij o napotitvah, ki omogočajo učinkovito spremljanje in nadzor.

Za ponudnike storitev:

–znižanje stroškov izpolnjevanja obveznosti z vzpostavitvijo skupnega portala in postopka za predložitev izjave sodelujočim državam članicam, z zmanjšanjem razlik med zahtevanimi podatkovnimi polji pri napotitvi delavcev v več sodelujočih držav članic ter z znižanjem stroškov prevajanja na podlagi uporabe večjezičnega javnega vmesnika, povezanega z IMI.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

–Začetek delovanja javnega vmesnika, povezanega z IMI, do konca leta 2025.

–Do konca leta 2026 se vsaj devet držav članic, ki kot države prejemnice sprejmejo vsaj tretjino vseh napotenih delavcev EU, odloči, da bodo prostovoljno uporabljale javni vmesnik, povezan z IMI.

–Vsaj tretjina izjav o napotitvi v EU se predloži prek javnega vmesnika, povezanega z IMI, stroški izpolnjevanja obveznosti v zvezi z izjavami, predloženimi prek javnega vmesnika, povezanega z IMI, pa se znižajo za vsaj 50 %.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Do jeseni 2025: Komisija sprejme izvedbeni akt za določitev standardnega obrazca javnega vmesnika, povezanega z IMI.

Do konca leta 2025: Komisija da javni vmesnik, povezan z IMI, na voljo na spletu.

Do sredine leta 2026: Prvotna skupina držav članic se prostovoljno odloči za uporabo javnega vmesnika, povezanega z IMI, ter po potrebi ustrezno prilagodi svoje sisteme za izjave in nacionalno zakonodajo.

Od leta 2026: Komisija vzdržuje in stalno izboljšuje javni vmesnik, povezan z IMI.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno):

–usklajevanje upravnega sodelovanja med državami članicami,

–povečanje učinkovitosti pri izvajanju javnega vmesnika, povezanega z IMI, na ravni EU namesto razvoja in upravljanja ločenih nacionalnih komponent informacijske tehnologije z enako funkcionalnostjo,

–uporaba enotnega obrazca v sodelujočih državah članicah ob usklajevanju na ravni EU.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno):

–učinkovitejše varstvo pravic delavcev zaradi učinkovitega sodelovanja med državami članicami prek IMI,

–prihranki pri stroških za države članice,

–nižji stroški izpolnjevanja obveznosti za podjetja in posledično zmanjšanje ovir na enotnem trgu storitev.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

–Spoznanja, pridobljena z izkušnjami z javnim vmesnikom, povezanim z IMI, za predložitev izjave o napotitvi delavca v cestnem prometu:

–dokazana je bila izvedljivost javnega vmesnika, povezanega z IMI, za pripravo, predložitev in upravljanje izjav o napotitvi delavcev,

–dokazano je bilo, da olajšuje predložitev informacij o napotitvi pristojnim nacionalnim organom in zagotavlja možnost za zmanjšanje upravnega bremena,

–zagotovljena sta bila načrt za izvedbo projekta in tehnična rešitev, ki jo je mogoče ponovno uporabiti,

–dokazana je bila možnost za boljše izpolnjevanje obveznosti v zvezi z izjavo o napotitvi.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Pobuda se financira iz programa Enotni trg z začetkom v sedanjem večletnem finančnem okviru.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

–Financiranje pobude je bilo že predvideno, saj je bilo napovedano v posodobitvi industrijske strategije iz leta 2020 in okrepljeno v sporočilu 30. obletnica enotnega trga. Zato je financiranje v okviru programa Enotni trg že načrtovano za leti 2024 in 2025.

–Ni potrebe po dodatnih proračunskih sredstvih s prerazporeditvijo.

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2024 in 2025,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini izvrševanja proračuna 31   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Neposredno upravljanje za izvrševanje proračuna in izbira metodologije PM² za izvajanje projektov sta bila izbrana iz naslednjih razlogov:

–pri projektu bo treba razviti, ponovno uporabiti in prilagoditi/konfigurirati obstoječe informacijske sisteme Komisije, ki se razvijajo interno,

–uporaba metodologije PM² je usklajena s korporativno politiko o izvajanju projektov na področju informacijske tehnologije in je dobra izbira za projekte s to stopnjo kompleksnosti.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Glavna ugotovljena tveganja in kontrolni sistemi za njihovo zmanjševanje:

–Tveganje: spremembe zahtev v pozni fazi projekta lahko povzročijo zamude pri izvajanju projekta in povišanje stroškov.
Zmanjševanje: uvedba delovnega postopka za zahteve za spremembe, da se zagotovita ocena in odobritev podjetij; izvajanje rešitve s postopnim pristopom, ki mu sledi stalno izboljševanje.

–Tveganje: v projektu sodeluje majhno število držav članic, zaradi česar so pričakovane koristi manjše.
Zmanjševanje: soustvarjanje z državami članicami in stalno posvetovanje s strokovno skupino Komisije za enotni elektronski obrazec za izjavo o napotitvi delavcev, da se zagotovi, da rezultati projekta izpolnjujejo pričakovanja številnih držav članic.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1996/71/oj).

(2)    Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/67/oj).

(3)    COM(2021) 350 final.

(4)    COM(2024) 131 final.

(5)    COM(2019) 426 final.

(6)    Izjava je bila predstavljena na seji Sveta za konkurenčnost 24. maja 2024 (https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10061-2024-INIT/en/pdf).

(7)    Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1024/oj).

(8)    COM(2023) 168 final.

(9)    COM(2023) 535 final.

(10)    Direktiva (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 249, 31.7.2020, str. 49, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2020/1057/oj).

(11)    EUCO 14/23.

(12)    EUCO 12/24.

(13)    2021/2043(INI).

(14)    Uredba (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo evropskega okvira za digitalno identiteto (UL L, 2024/1183, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1183/oj).

(15)    De Wispelaere, F., De Smedt, L. in Pacolet, J. (2023), Posting of workers: Collection of data from the prior declaration tools - Reference year 2022 (Napotitev delavcev: zbiranje podatkov iz orodij za predhodno izjavo – referenčno leto 2022), Network Statistics FMSSFE, v imenu Evropske komisije. Štiriindvajset držav članic je za zbiranje teh podatkov predložilo (delne) podatke o podjetjih, ki napotijo delavce, in napotenih delavcih, za eno drugo državo članico pa so bili uporabljeni javno dostopni podatki.

(16)    2024 Single Market Survey: Overcoming Obstacles, Developing Solutions (Raziskava enotnega trga za leto 2024: premagovanje ovir, razvoj rešitev), Eurochambres, 2024.

(17)    Holz, M. in Icks, A. (2023), Influence of administrative burdens on the cross-border posting of employees by SMEs in border regions (Vpliv upravnih bremen na čezmejno napotitev zaposlenih iz MSP v obmejnih regijah), IfM-Materialien št. 299.

(18)    UL C , , str. .

(19)    Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1024/oj).

(20)    Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/67/oj).

(21)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1996/71/oj).

(22)    COM(2023) 168 final.

(23)    Uredba (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo evropskega okvira za digitalno identiteto (UL L, 2024/1183, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1183/oj).

(24)    Uredba (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo evropskega okvira za digitalno identiteto (UL L, 2024/1183, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1183/oj).

(25)    Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/882/oj).

(26)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(27)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(28)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(29)    Uredba (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ustanovitvi Evropskega organa za delo, spremembi uredb (ES) št. 883/2004, (EU) št. 492/2011 in (EU) 2016/589 ter razveljavitvi Odločbe (EU) 2016/344 (Besedilo velja za EGP in Švico) (UL L 186, 11.7.2019, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1149/oj).

(30)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(31)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(32)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(33)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(34)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(35)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(36)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(37)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(38)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(39)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(40)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(41)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(42)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(43)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(44)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.