EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.3.2024

COM(2024) 139 final

2024/0073(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

Glede na obsežne proteste kmetov in za analizo upravnega bremena, ki je na plečih kmetov, ter opredelitev področij, na katerih so potrebne izboljšave, je Komisija štirim glavnim kmetijskim organizacijam na ravni EU poslala poziv k predložitvi predlogov ukrepov na ravni EU (SKP in druga zakonodaja EU), ki lahko zmanjšajo upravno breme za kmete. Belgijsko predsedstvo Sveta je ministrom za kmetijstvo poslalo podoben dopis, v katerem jih je pozvalo, naj opredelijo področja na ravni EU, ki lahko zmanjšajo upravno breme za kmete. Tudi Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja je poslal dopis, v katerem je opredelil šest področij, za katera meni, da je na njih treba konkretno in takoj ukrepati. Zaradi nujnosti tega predloga običajen postopek posvetovanja ni bil mogoč.

Ta ad hoc postopek posvetovanja, ki je trajal en teden, je privedel do številnih pobud in predlogov. Odzivi vseh uprav držav članic imajo širok obseg in medtem ko nekateri obravnavajo praktične izzive pri izvajanju in so kratkoročno izvedljivi, so številni koreniti in presegajo zmanjšanje upravnega bremena, poenostavitev izvajanja ali ustvarjanje stabilnosti politike za kmete. Posvetovanje s kmetijskimi organizacijami je privedlo do pozivov k nujnim ukrepom za poenostavitev upravnega bremena za kmete, hkrati pa je bila poudarjena potreba po stabilnem in doslednem okviru politike, s katerim se predlagajo nadaljnje dolgoročnejše reforme. Podobno je Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja opredelil številna ključna prednostna področja dela.

Komisija je prejete predloge razdelila na pet širših področij:

1.Prvi sklop predlogov zajema upravljanje strateških načrtov SKP in se nanaša na postopke za spreminjanje strateških načrtov (vključno s številom dovoljenih sprememb), spremljanje in pregled smotrnosti (vključno z letnim poročilom o smotrnosti) ter nekatere elemente integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (poenostavitev metodologije ocenjevanja kakovosti sistema za spremljanje površin (AMS), uporaba geografsko označenih fotografij in geoprostorske aplikacije) ter kontrolnim sistemom in sistemom sankcij (vključno z racionalizacijo vseh kontrol na kmetiji).

Komisija se je na ta sklop predlogov odzvala s številnimi nezakonodajnimi ukrepi ter v ta predlog vključila nekaj ciljno usmerjenih in omejenih pobud, zlasti za olajšanje pogostejših sprememb strateških načrtov SKP in odpravo kontrol v zvezi s pogojenostjo za male kmetije.

2.Drugi sklop predlogov se nanaša na ukrepe strateškega načrta SKP za okolje in podnebje. Številni predlogi se nanašajo na (drastične) spremembe zahtev in kontrol v zvezi s pogojenostjo, vključeni pa so bili tudi drugi predlogi, npr. o obravnavi malih kmetij ali finančnem upravljanju okoljskih intervencij.

Komisija je že sprejela začasno in delno odstopanje od prve zahteve standarda DKOP 8 za leto 2024 in spremembo Delegirane uredbe (EU) 2022/126 s prilagoditvami za standard DKOP 1. Poleg tega ta predlog vsebuje nekaj ciljno usmerjenih prilagoditev pogojenosti, katerih cilj je obravnavati pomisleke glede izvajanja. Komisija si prizadeva za ta natančen pristop, da bi ohranila splošne cilje politike iz uredbe o strateških načrtih SKP, kot so razvidne iz odločitev sozakonodajalcev iz leta 2021.

3.Tretja skupina predlogov se nanaša na druge določbe SKP, ki presegajo okolje in podnebje, kot so razširitev prostovoljne vezane podpore, odlog ali odprava socialne pogojenosti ali spremembe shem sektorske podpore, ukrepi za promocijo in ekološko kmetovanje. Druge pobude pozivajo k temeljitejšemu ponovnemu razmisleku o kmetijski politiki EU.

Številne izmed njih presegajo cilje poenostavitve in boljšega izvajanja strateških načrtov SKP. Poleg tega Komisija podpira ključne usmeritve uredbe o strateških načrtih SKP, kot je socialna pogojenost. Znotraj večjega manevrskega prostora, ki ga imajo države članice v okviru novega modela izvajanja SKP, je več predlogov že izvedljivih.

4.Četrta skupina predlogov se nanaša na vprašanja v zvezi z dohodki kmetij, zlasti na obvladovanje tveganj in krizno upravljanje, s predlogi za dodelitev več sredstev SKP za krizno upravljanje, revizijo določb SKP o podpori za instrumente za obvladovanje tveganja in sprejetje ukrepov za izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi.

Medtem ko bi bilo treba o spremembah finančnih vidikov SKP razpravljati v okviru priprave naslednjega večletnega finančnega okvira, se Komisija strinja s pomisleki v zvezi z dohodkom kmetij in načrtuje ukrepe za izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi v ločenem delovnem postopku.

5.Peti in zadnji sklop predlogov se nanaša na predpise zunaj SKP, kot so krčenje gozdov, spremljanje gozdov, sanitarna pravila ali energija iz obnovljivih virov.

Komisija preučuje možnosti za več specifičnih sprememb aktov zunaj okvira SKP in pripravlja nezakonodajne ukrepe, da bi poenostavila ali pojasnila nekatera pravila, medtem ko se je treba o drugih spremembah politike pogajati v okviru tekočih zakonodajnih postopkov.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice 

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja 

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Zaradi zmanjšanja bremena in povečanja predvidljivosti podpore SKP za kmete se predlaga, da se obveznost držav članic, da v primeru sprememb določene zakonodaje Unije v zvezi z okoljem in podnebjem ocenijo, ali je treba njihove strateške načrte SKP spremeniti, in o tej oceni v določenem roku uradno obvestijo Komisijo, omeji na spremembe zakonodajnih aktov iz Priloge XIII, ki začnejo veljati najpozneje do 31. decembra 2025. V veljavi ostaja obveznost držav članic, da opišejo, kako je dosežen večji skupni prispevek k okoljskemu in podnebnemu cilju iz člena 105 Uredbe (EU) 2021/2115 ter kako zelena struktura SKP prispeva k doseganju dolgoročnih nacionalnih ciljnih vrednosti, kot so določene v zakonodajnih aktih iz Priloge XIII k navedeni uredbi ali kot iz njih izhajajo, in kako je z njimi usklajena. Poleg tega bo Komisija ocenila potencial strateških načrtov SKP za blaženje podnebnih sprememb v obdobju 2023–2027.

Da bi obravnavali pomisleke držav članic in kmetov že v zvezi z letom zahtevka 2024, se predlaga, da se spremembe standardov DKOP 6, 7 in 8 ter izvzetje iz sankcij za male kmete, ki imajo največ 10 hektarov kmetijskih površin, uporabljajo retroaktivno. Glede na to se za leto zahtevka 2024 predlagajo prehodne določbe, s katerimi se zagotovi, da lahko države članice uporabljajo spremembe svojih strateških načrtov SKP v zvezi s standardi DKOP 6, 7 in 8, preden Komisija odobri navedene spremembe v skladu s členom 119 Uredbe (EU) 2021/2115. Kar zadeva standard DKOP 8, bi morala biti taka možnost povezana z obstojem shem za podnebje in okolje, ki bi zajemale prakse za ohranjanje neproizvodnih območij, kot so neobdelana zemljišča, ali shem za podnebje in okolje za vzpostavitev novih krajinskih značilnosti na ornih zemljiščih. Vendar bo možnost, tudi s pravnega vidika, za zagotovitev retroaktivne uporabe v zvezi s spremembami standardov DKOP 6, 7 in 8 odvisna od natančne vsebine in datuma začetka veljavnosti sprememb, vključenih v to uredbo. V tem trenutku ni mogoče odločiti, ali je mogoče zagotoviti tako retroaktivno uporabo. Povezane določbe člena 3 in člena 4, drugi pododstavek, so zato v predlog vključene v oklepajih. O njihovi izvedljivosti bi bilo treba razpravljati s sozakonodajalcema glede na končno vsebino in datum začetka veljavnosti te uredbe.

2024/0073 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 3 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 4 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta 5 določa pravila o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta 6 določa pravila o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike.

(2)Kljub dejstvu, da ti uredbi državam članicam zagotavljata precejšnjo prožnost in omogočata zmanjšanje upravnega bremena kmetov, se je v prvem letu konkretne uporabe teh uredb prek strateških načrtov SKP jasno pokazalo, da so potrebne nekatere omejene prilagoditve pravnega okvira Unije za skupno kmetijsko politiko (SKP), da se zagotovi učinkovito izvajanje strateških načrtov SKP in zmanjša upravno breme, povezano z izvajanjem takih načrtov in kontrolo nekaterih zahtev.

(3)Poleg tega se kmetje soočajo z izjemnimi težavami in negotovostmi. Zlasti zadnja leta so zaznamovali številni ekstremni vremenski dogodki, med drugim suše in poplave v različnih delih Unije. Ti dogodki vplivajo na učinek in prihodke, močno pa vplivajo tudi na izvajanje in koledar običajnih agronomskih praks. Visoke cene energije in vložkov ter negotovosti, ki so posledica ruske vojne agresije proti Ukrajini, življenjski stroški, inflacija, zmanjšanje vrednosti proizvodnje žit v letu 2023 in sprememba mednarodnih trgovinskih tokov so privedli do dodatnih negotovosti in pritiska na kmete. Sočasnost teh dogodkov pomeni velik pritisk na kmete, da prilagodijo upravljanje svojih kmetijskih gospodarstev in izvajanje agronomskih praks kot upravljavci naravnih virov in kot gospodarski akterji.

(4)Zato je treba pregledati in poenostaviti nekatere določbe Uredbe (EU) 2021/2115 in Uredbe (EU) 2021/2116 za zagotovitev, da lahko države članice svoje strateške načrte SKP bolje prilagodijo potrebam kmetov in kmetom zagotovijo večjo prožnost za izvajanje njihovih kmetijskih dejavnosti ob upoštevanju vse večjih izzivov, nepredvidljivosti vremena in gospodarskih negotovosti.

(5)Člen 13 Uredbe (EU) 2021/2115 zahteva, da države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za pridelovalne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice morajo na nacionalni ali regionalni ravni za vsak standard za dobre kmetijske in okoljske pogoje (DKOP) iz Priloge III k navedeni uredbi določiti minimalne standarde za kmete in druge upravičence v skladu z glavnim ciljem teh standardov iz navedene priloge. Na cilj varstva tal in kakovosti tal, ki se uresničuje s standardi DKOP 5, 6 in 7, vplivajo številni dejavniki, kot so vrsta tal, izbira kmetijskih rastlin, podnebne in vremenske razmere ali pretekla in sedanja raba zemljišč ter sistemi kmetovanja, kot je ekološko kmetovanje, ki zahteva drugačen pristop k nekaterim operacijam. Izkušnje kažejo, da bi lahko v nekaterih primerih uvedba določenih zahtev brez ustreznega upoštevanja teh dejavnikov, kot so omejitve obdelave ali obveznosti za setev v določenem obdobju, negativno vplivala na nekatera tla ali nekatere kmetijske rastline in celo lahko bila v nasprotju s ciljem varstva tal. Standard DKOP 9 določa prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja, ki je opredeljeno kot okoljsko občutljivo na območjih Natura 2000. Vendar so izkušnje pokazale, da lahko pride do izjemnih okoliščin, v katerih se tako okoljsko občutljivo trajno travinje poškoduje, na primer zaradi plenilcev ali invazivnih vrst, in so za zagotovitev, da zahteve standarda DKOP 9 prispevajo k varstvu habitatov in vrst, lahko potrebni ustrezni ukrepi za odpravo takih razmer, vključno z izjemami od prepovedi oranja zadevnih območij, da se tako trajno travinje obnovi.

(6)Vse večje število ekstremnih vremenskih dogodkov in primerov škode na trajnem travinju, opredeljenem kot okoljsko občutljivo, zaradi dejavnikov, kot so plenilci ali invazivne vrste, povečuje pogostost posebnih težav pri uporabi zahtev standardov DKOP 5, 6, 7 in 9, ki jih morajo države članice obravnavati. Obstaja tudi tveganje, da bi bile take zahteve nesorazmerne glede na njihov dejanski prispevek k cilju varstva tal za standarde DKOP 5, 6 in 7 ter k cilju varstva habitatov in vrst za standard DKOP 9. Da bi se izognili takim primerom, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da določijo posebna izvzetja iz zahtev standardov DKOP 5, 6, 7 in 9, da bi obravnavale posebne težave pri uporabi navedenih standardov DKOP, in sicer na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so vrste tal, kmetijske rastline ali sistemi kmetovanja, ali škoda na trajnem travinju, med drugim zaradi plenilcev ali invazivnih vrst. Ta izvzetja bi morala biti omejena v smislu zajete površine in ne bi smela ovirati prispevka teh standardov k njihovim glavnim ciljem iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115.

(7)Vremenske razmere in posledični vpliv na razmere na kmetijskih površinah lahko kmetom in drugim upravičencem preprečijo, da bi v danem letu izpolnili zahteve standardov DKOP, kot so roki in obdobja za operacije. V izogib temu, da bi bili kmetje soočeni s takimi zahtevami in da bi morali na primer posejati kmetijske rastline do določenega datuma, medtem ko vremenske razmere v danem letu ne omogočajo izvajanja potrebnih operacij ali le z resnimi negativnimi vplivi na tla, kot je zbitje tal, bi bilo treba državam članicam pri izvajanju minimalnih standardov, določenih v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2021/2115, dovoliti, da določijo začasna odstopanja od teh zahtev. Ta začasna odstopanja bi morala biti po obsegu omejena na kmete in druge upravičence ali površine, ki so jih prizadele vremenske razmere, in bi jih morale države članice uporabljati le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.

(8)Uredba (EU) 2021/2115 določa več elementov in orodij, s katerimi lahko države članice obravnavajo specifični cilj prispevanje k zaustavitvi in obratu trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine iz člena 6(1), točka (f), navedene uredbe. Eden od teh elementov je sistem pogojenosti. Zlasti standard DKOP 8 iz Priloge III k navedeni uredbi vsebuje več zahtev, vključno z obveznostjo, da se določen delež ornega zemljišča nameni za neproizvodne površine in značilnosti. Glavni cilj standarda DKOP 8 je ohranjanje neproizvodnih značilnosti in površin zaradi izboljšanja biotske raznovrstnosti na kmetijah. Države članice lahko tudi zasnujejo intervencije, ki podpirajo ta cilj, na primer sheme za podnebje in okolje iz člena 31(4), točka (g), Uredbe (EU) 2021/2115. Glede na izzive in negotovosti, ki izhajajo iz sočasnosti neugodnih dogodkov in gospodarskih negotovosti, so izkušnje pokazale, da je treba prilagoditi ravnovesje med različnimi orodji politike, ki prispevajo k varstvu in krepitvi biotske raznovrstnosti, da bi kmetom omogočili večjo prožnost pri prispevanju k temu cilju glede na specifično stanje na njihovem kmetijskem gospodarstvu in zagotovili večje finančno nadomestilo za tak prispevek.

(9)Natančneje, ker je obveznost, da se delež ornega zemljišča nameni za neproizvodne površine in značilnosti, trenutno del standarda DKOP 8, prva zahteva, iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115, morajo kmetje, ki zaprosijo za neposredna plačila in intervencije iz členov 70, 71 in 72 navedene uredbe, tako zahtevo spoštovati brez nadomestila nastalih stroškov ali izpada dohodka. To lahko v nekaterih primerih pomeni pomembno finančno breme za zadevne kmete in upravičence, zlasti glede na to, da na ornih zemljiščih, namenjenih za neproizvodne površine ali značilnosti v skladu s standardom DKOP 8, prva zahteva, ni mogoča nobena pridelava kmetijskih rastlin ali reja živali. Ob upoštevanju bremena in posledic za nekatere kmete ter izjemnih težav in negotovosti, s katerimi se soočajo, bi bilo potrebo po neproizvodnih površinah in značilnostih na ornih zemljiščih bolje obravnavati z orodjem, ki zagotavlja večjo prožnost in, kar je še pomembneje, ponuja spodbudo v obliki nadomestila za vsaj del nastalih stroškov in izpada dohodka v zvezi s takimi neproizvodnimi površinami in značilnostmi. V skladu s tem bi bilo treba člen 31 Uredbe (EU) 2021/2115 spremeniti, da se zagotovi, da države članice zagotovijo podporo za sheme za podnebje in okolje, ki zajemajo prakse za ohranjanje neproizvodnih površin, kot so neobdelana zemljišča, in za vzpostavitev novih krajinskih značilnosti na ornih zemljiščih.

(10)Hkrati bi bilo treba prilagoditi sistem pogojenosti, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/2115, in sicer tako, da se črta prva zahteva standarda DKOP 8, kot je navedena v Prilogi III k navedeni uredbi. Obveznost zaščite krajinskih značilnosti ter prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri pticah, ki sta trenutno del zahtev standarda DKOP 8, bi bilo treba ohraniti kot del sistema pogojenosti, da bi se zagotovila zaščita obstoječih krajinskih značilnosti na kmetijskih zemljiščih.

(11)Državam članicam bi bilo treba omogočiti dodatno prožnost, da spremenijo svoje strateške načrte SKP, hkrati pa zagotovijo stabilnost strategije, obvladljivost strateških načrtov SKP in upravno učinkovitost postopka spremembe. Izkušnje so pokazale, da je lahko obravnavanje posebnih zahtev tako EKJS kot tudi EKSRP v enem zahtevku za spremembo zahtevno. Hkrati bi bilo treba omejiti število sprememb na koledarsko leto, da bi se kmetom in drugim upravičencem dalo dovolj časa za upoštevanje sprememb, da bi se omejilo upravno breme za države članice ter da bi lahko Komisija ocenila združljivost sprememb s pravnim okvirom Unije iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v rokih, določenih v navedenem pravnem okviru. Zato bi bilo treba največje število zahtevkov za spremembe strateških načrtov SKP povečati na dva na koledarsko leto.

(12)V skladu s členom 120 Uredbe (EU) 2021/2115 morajo države članice oceniti, ali bi morale v primeru sprememb zakonodajnih aktov Unije iz Priloge XIII k navedeni uredbi spremeniti svoje strateške načrte SKP, in o svoji oceni v določenem roku uradno obvestiti Komisijo. Ker se je ta obveznost izkazala za obremenjujočo za države članice in ker bi bilo treba omejiti prizadevanja, ki jih morajo države članice vložiti v oceno za preostanek sedanjega programskega obdobja za strateške načrte SKP, se obveznost ne bi smela uporabljati za spremembe zakonodajnih aktov iz Priloge XIII, ki začnejo veljati po 31. decembru 2025.

(13)Izkušnje kažejo, da sočasnost številnih neugodnih dogodkov za kmete predstavlja izzive, ki zahtevajo večjo prožnost in poenostavitev izvajanja strateških načrtov SKP v zvezi z nekaterimi standardi DKOP iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115.

(14)Glavni cilj standarda DKOP 6 je zagotoviti zaščito tal v obdobjih, ki so najbolj občutljiva, in sicer z minimalno pokritostjo tal, da bi se preprečila gola tla v takih občutljivih obdobjih. Še pomembneje kot pri drugih standardih DKOP je dejstvo, da na zasnovo in izvajanje zahtev tega standarda DKOP vpliva veliko različnih dejavnikov. Zlasti se lahko minimalna pokritost tal zagotovi na različne načine, ki niso odvisni le od podnebnih razmer in stanja tal, temveč tudi od dejavnikov, kot sta izbira kmetijskih rastlin in trajanje rastne sezone v danem letu. Prav tako lahko obstajajo različna občutljiva obdobja, odvisno zlasti od specifičnega stanja tal in podnebnih razmer. Poleg tega morajo imeti kmetje in drugi upravičenci pri odločanju o proizvodnji in zlasti pri odločitvah glede setve možnost uskladiti izpolnjevanje zahtev standarda DKOP 6 z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami. Glede na te dejavnike bi morale imeti države članice možnost, da v primerjavi z drugimi standardi DKOP upravljajo take zahteve standarda DKOP 6 na način, ki je prožnejši in zagotavlja, da take zahteve prispevajo h glavnemu cilju navedenega standarda, ob upoštevanju vrste dejavnikov, kot so talne in podnebne razmere.

(15)Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti, da določijo glavne elemente standarda DKOP 6 in jih povzamejo v strateških načrtih SKP v skladu s členom 109(2), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115. Komisija bi morala v skladu s členoma 13(1) in 109(2) ter členoma 118 in 119 navedene uredbe zagotoviti, da je standard DKOP 6, kot ga določijo države članice, na splošno skladen z glavnim ciljem tega standarda.

(16)Glavni cilj standarda DKOP 7 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je ohraniti potencial tal. Glede na to, da lahko k ohranjanju potenciala tal prispeva tudi diverzifikacija kmetijskih rastlin, ki jo nekateri kmetje lažje izvajajo, bi morale imeti države članice glede na številne pritiske in izzive, s katerimi se trenutno soočajo, možnost kmetom dovoliti, da izpolnjujejo standard DKOP 7 tudi z diverzifikacijo kmetijskih rastlin. Zato bi bilo treba določiti minimalne zahteve glede diverzifikacije kmetijskih rastlin.

(17)Pomembno je, da SKP z zahtevami glede pogojenosti še naprej prispeva k okoljskim ciljem iz člena 6(1), točke (d) do (g), Uredbe (EU) 2021/2115. Pomembno je tudi, da se zagotovi stabilnost teh zahtev kot skupno izhodišče za države članice in kmete. Zato bi se morale zahteve glede pogojenosti še naprej uporabljati za vse kmete. Vendar je lahko upravno breme, povezano s kontrolami zahtev glede pogojenosti, kot so določene v Uredbi (EU) 2021/2116, nesorazmerno veliko za male kmete in nacionalno upravo. Zato bi bilo treba poleg zagotovitve prožnosti v zvezi s standardi DKOP 6, 7 in 8 zmanjšati breme za male kmete in nacionalne uprave, povezano s kontrolami iz Uredbe (EU) 2021/2116. Posledično se za kmete z največjo velikostjo kmetijskega gospodarstva, ki ne presega desetih hektarov kmetijske površine, ne bi smele izvajati kontrole v okviru sistema pogojenosti glede spoštovanja predpisanih zahtev ravnanja v skladu s pravom Unije ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev. Ker taki mali kmetje predstavljajo 65 % upravičencev SKP, vendar upravljajo le približno 10 % skupne kmetijske površine, bi to poenostavilo delo za številne kmete in nacionalne uprave, hkrati pa zaradi razmeroma majhne kmetijske površine, ki jo upravljajo mali kmetje, ne bi bistveno oviralo vloge zahtev glede pogojenosti pri prispevanju k njihovim ciljem.

(18)Ker je kmetijska površina, ki jo upravljajo mali kmetje, omejena in so sankcije za male kmete na splošno nizke, bi uporaba sankcij lahko povzročila nesorazmerno breme za upravo držav članic. Zato bi morali biti mali kmetje, ki so izvzeti iz kontrol, izvzeti tudi iz uporabe upravnih sankcij za neskladnost z zahtevami glede pogojenosti.

(19)Da bi se izognili pretiranim upravnim stroškom in bremenom v zvezi s pregledi pogojenosti in navzkrižne skladnosti, bi morali biti upravičenci, ki prejemajo plačila na osnovi površin tako v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 kot tudi v okviru programa razvoja podeželja, ki se izvaja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 7 do 31. decembra 2025, ter se zato zanje izvajajo pregledi pogojenosti v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116, izvzeti iz pregledov navzkrižne skladnosti in uporabe sankcij v skladu z Uredbo (EU) št. 1306/2013.

(20)Uredbi (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(21)[Da bi se zagotovilo nemoteno izvajanje ukrepov iz člena 1(6), točke (a), (b) in (c), te uredbe, je treba določiti prehodne določbe v zvezi s spremembami strateških načrtov SKP, ki jih države članice v letu 2024 predložijo v odobritev Komisiji v skladu s členom 119 Uredbe (EU) 2021/2115, in v zvezi z učinki teh sprememb v letu 2024, preden jih Komisija odobri.]

(22)Da bi se zagotovilo nemoteno izvajanje predvidenih ukrepov, bi morala ta uredba zaradi izjemnih težav in negotovosti, s katerimi se soočajo kmetje, nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(23)[Da bi se izognili nesorazmernemu upravnemu bremenu za male kmete in nacionalne organe, bi bilo treba izvzetje iz sankcij zaradi neskladnosti z zahtevami glede pogojenosti ali zahtevami glede navzkrižne skladnosti uporabljati retroaktivno za leto zahtevka 2024.]

(24)[Glede na to, da se je leto zahtevka 2024 začelo 1. januarja 2024, bi se moral člen 1(6), točke (a), (b) in (c), te uredbe uporabljati za leto zahtevka 2024, da bi imele države članice možnost uporabiti spremembe iz te uredbe za leto zahtevka 2024 –]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2021/2115

Uredba (EU) 2021/2115 se spremeni:

(1)člen 4 se spremeni:

(a)v odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) ,orna zemljišča‘ so zemljišča, ki se obdelujejo za pridelavo kmetijskih rastlin, ali površine, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelane; za trajanje obveznosti so to tudi zemljišča, ki se obdelujejo za pridelavo kmetijskih rastlin, ali površine, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelane in so bile dane v praho v skladu s členom 31 ali členom 70 te uredbe ali členi 22, 23 ali 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999(*) ali členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(**) ali členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(***);

________________

(*) Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter spremembi in razveljavitvi nekaterih uredb ( UL L 160, 26.6.1999, str. 80 , ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1999/1257/oj ).

(**) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ( UL L 277, 21.10.2005, str. 1 , ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2005/1698/oj ).

(***) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ( UL L 347, 20.12.2013, str. 487 , ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1305/oj ).“;

(b)v odstavku 4, prvi pododstavek, se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki:

(i)ima krajinske značilnosti, za katere velja obveznost ohranjanja na podlagi standarda DKOP 8 iz Priloge III, ali

(ii)se za čas trajanja zadevne obveznosti kmeta določi ali ohrani na podlagi sheme za podnebje in okolje iz člena 31.

Če se države članice tako odločijo, lahko ,upravičeni hektar‘ vključuje druge krajinske značilnosti, če te niso prevladujoče in bistveno ne ovirajo opravljanja kmetijske dejavnosti zaradi površine, ki jo zasedajo na kmetijski parceli. Države članice lahko pri izvajanju tega načela določijo največji delež kmetijske parcele, ki vključuje te druge krajinske značilnosti.

Kar zadeva trajno travinje z razdrobljenimi neupravičenimi značilnostmi, se lahko države članice odločijo, da bodo uporabile fiksne koeficiente zmanjšanja za določitev površine, ki velja za upravičeno;“;

(2)člen 13 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za pridelovalne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni za vsak standard DKOP iz Priloge III določijo minimalne standarde za kmete in druge upravičence v skladu z glavnim ciljem teh standardov iz navedene priloge. Države članice pri določitvi svojih standardov po potrebi upoštevajo specifične značilnosti zadevnih zemljišč, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječe sisteme kmetovanja, kmetijske prakse, velikost kmetije in strukture kmetije, rabo zemljišč ter posebnosti najbolj oddaljenih regij.

Pri postavljanju standardov DKOP 5, 6, 7 ali 9 iz Priloge III lahko države članice določijo posebna izvzetja iz zahtev teh standardov. Posebna izvzetja iz standardov DKOP 5, 6, 7 ali 9 temeljijo na objektivnih in nediskriminatornih merilih, kot so kmetijske rastline, vrste tal in sistemi kmetovanja ali škoda na trajnem travinju, med drugim zaradi plenilcev ali invazivnih vrst, ter so omejena v smislu zajete površine. Posebna izvzetja se določijo le, kadar in kolikor so potrebna za reševanje posebnih težav pri uporabi teh standardov in ne ovirajo bistveno prispevka vsakega od teh standardov k njihovim glavnim ciljem iz Priloge III.“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Pri izvajanju minimalnih standardov, določenih v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko države članice v primeru vremenskih razmer, ki v danem letu kmetom in drugim upravičencem preprečujejo izpolnjevanje zahtev, kot so roki in obdobja, ki so določeni v teh standardih, dovolijo začasna odstopanja od teh zahtev. Ta začasna odstopanja so po obsegu omejena na kmete in druge upravičence ali površine, ki so jih prizadele vremenske razmere, in se uporabljajo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.“;

(3)v členu 31 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„1a. Države članice v okviru shem za podnebje in okolje iz odstavka 1 vzpostavijo in zagotovijo podporo za sheme, ki zajemajo prakse za ohranjanje neproizvodnih površin, kot so neobdelana zemljišča, in za vzpostavitev novih krajinskih značilnosti na ornih zemljiščih. Te sheme so prostovoljne za aktivne kmete in skupine aktivnih kmetov.“;

(4)v členu 119 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7. Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se lahko predloži dvakrat na koledarsko leto, vendar so mogoče izjeme, ki jih določa ta uredba ali jih v skladu s členom 122 določi Komisija. Poleg tega se lahko v obdobju trajanja strateškega načrta SKP predložijo še trije zahtevki za spremembo strateškega načrta SKP. Ta odstavek se ne uporablja za zahtevke za spremembo, s katerimi se predložijo manjkajoči elementi v skladu s členom 118(5).“;

(5)v členu 120 se doda naslednji odstavek:

„Odstavek 1 se ne uporablja za spremembe zakonodajnih aktov iz Priloge XIII, ki začnejo veljati po 31. decembru 2025.“;

(6)Priloga III se spremeni:

(a)v tabeli se vnos za „DKOP 6“ nadomesti z naslednjim:

„

(****) Države članice lahko upoštevajo zlasti kratko rastno sezono, ki je posledica dolžine in ostrosti resnosti zimske sezone v zadevnih regijah.“;

(b)v tabeli se vnos za „DKOP 7“ nadomesti z naslednjim:

„

(*****) Kolobarjenje pomeni spremembo pridelka na ravni parcele (razen v primeru večletnih kmetijskih rastlin, trav in drugih zelenih krmnih rastlin ter neobdelanih zemljišč), vključno z ustrezno upravljanimi sekundarnimi kmetijskimi rastlinami.

Države članice lahko glede na raznolikost kmetovalnih metod in kmetijsko-podnebnih pogojev v zadevnih regijah odobrijo druge prakse okrepljenega kolobarjenja s stročnicami ali diverzifikacijo kmetijskih rastlin, katerih cilj je izboljšanje in ohranjanje potenciala tal v skladu s cilji tega standarda DKOP.

Države članice pri opredelitvi zahtev glede diverzifikacije kmetijskih rastlin upoštevajo naslednje minimalne zahteve:

– kadar je velikost ornega zemljišča kmetijskega gospodarstva med 10 in 30 hektari, diverzifikacija kmetijskih rastlin pomeni pridelavo vsaj dveh različnih kmetijskih rastlin na ornem zemljišču kmetijskega gospodarstva. Glavna kmetijska rastlina ne pokriva več kot 75 % tega ornega zemljišča;

– kadar je velikost ornega zemljišča kmetijskega gospodarstva več kot 30 hektarov, diverzifikacija kmetijskih rastlin pomeni pridelavo vsaj treh različnih kmetijskih rastlin na ornem zemljišču kmetijskega gospodarstva. Glavna kmetijska rastlina ne pokriva več kot 75 % tega ornega zemljišča, glavni kmetijski rastlini skupaj pa ne pokrivata več kot 95 % tega ornega zemljišča.

Države članice lahko iz obveznosti iz tega standarda izvzamejo kmetijska gospodarstva:

(a) kadar se več kot 75 % ornega zemljišča uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, je neobdelanega, se uporablja za pridelavo stročnic ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab;

(b) kadar je več kot 75 % upravičene kmetijske površine trajno travinje, ki se uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin ali za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pridelave pod vodo, ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab, ali

(c) z velikostjo ornega zemljišča do 10 hektarov.

Države članice lahko uvedejo zgornjo mejo površine, pokrite z eno samo kmetijsko rastlino, da preprečijo velike monokulture.

Za kmete, certificirane v skladu z Uredbo (EU) 2018/848, se šteje, da izpolnjujejo ta standard DKOP.

________________

(******) Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/848/oj ).“;

(c)v tabeli se vnos za „DKOP 8“ nadomesti z naslednjim:

„

“. 

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) 2021/2116

Uredba (EU) 2021/2116 se spremeni:

(1)v členu 83 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Z odstopanjem od odstavka 1 so kmetje z največjo velikostjo kmetijskega gospodarstva, ki ne presega 10 hektarov kmetijske površine, prijavljene v skladu s členom 69(1), izvzeti iz kontrol v okviru sistema, vzpostavljenega v skladu z odstavkom 1 tega člena.“;

(2)v členu 84 se doda naslednji odstavek:

„4. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 3 ter člena 85 so kmetje z največjo velikostjo kmetijskega gospodarstva, ki ne presega 10 hektarov kmetijske površine, prijavljene v skladu s členom 69(1), izvzeti iz sankcij iz odstavkov 1 do 3 ter člena 85.“;

(3)v členu 104, odstavek 1, drugi pododstavek, točka (a), se točka (iv) nadomesti z naslednjim:

„(iv) kar zadeva EKSRP v zvezi z nastalimi odhodki upravičencev in plačili, ki jih je plačilna agencija izvedla v okviru izvajanja programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, razen členov 96 in 97 Uredbe (EU) št. 1306/2013, kar zadeva upravičence, za katere se uporablja kontrolni sistem iz člena 83 te uredbe;“.

[Člen 3

Prehodne določbe

(1)Z odstopanjem od člena 119(8), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115 datum začetka učinkov sprememb strateških načrtov SKP v zvezi z EKJS, ki jih države članice predložijo Komisiji v odobritev v skladu s členom 119(2) navedene uredbe za leto zahtevka 2024 v zvezi z elementi iz člena 1(6), točke (a), (b) in (c), te uredbe, ni predmet odobritve Komisije.

(2)Z odstopanjem od člena 119(11) Uredbe (EU) 2021/2115 se lahko države članice za leto zahtevka 2024 odločijo, da imajo lahko spremembe strateških načrtov SKP v zvezi z elementi iz člena 1(6), točke (a), (b) in (c), te uredbe pravni učinek, preden jih odobri Komisija. Za element iz člena 1(6), točka (c), te uredbe lahko države članice to odločitev sprejmejo le, če za leto zahtevka 2024 uporabljajo shemo, ki zajema prakse za ohranjanje neproizvodnih območij, kot so neobdelana zemljišča, ali za vzpostavitev novih krajinskih značilnosti na ornih zemljiščih iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/2115.

Države članice pri sprejemanju te odločitve zagotovijo, da se spoštujejo splošna načela prava Unije, zlasti načelo pravne varnosti, načelo nediskriminacije ter varstvo legitimnih pričakovanj kmetov in drugih upravičencev, ter da se upošteva potreba kmetov in drugih upravičencev, da imajo dovolj časa za upoštevanje sprememb.]

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

[Člen 1(6), točke (a), (b) in (c), ter člen 2, točki 2 in 3, se uporabljata za leto zahtevka 2024.]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    COM(2023) 707 final z dne 23. novembra 2023.

(2)    SWD(2018) 301 final z dne 1. junija 2018.

(3)    UL C […], […], str. […].

(4)    UL C […], […], str. […].

(5)    Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2115/oj ).

(6)    Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2116/oj ).

(7)    Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1305/oj ).