EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.5.2023

COM(2023) 258 final

2023/0156(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o carinskem zakoniku Unije in carinskem organu Evropske unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 952/2013

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2023) 198}
{SWD(2023) 140}
{SWD(2023) 141}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Carinska unija EU je resnična zgodba o uspehu evropskega povezovanja in blaginje. Je temelj in varuh enotnega trga EU 1 in omogoča prost pretok blaga znotraj Unije. Unija v mednarodnih trgovinskih odnosih nastopa enotno kot eden največjih trgovinskih blokov na svetu. Nemoteno delovanje carinske unije je bistvenega pomena za gospodarstvo in blaginjo EU ter njeno mednarodno konkurenčnost. Državljani in podjetja imajo koristi od mednarodne trgovine, hkrati pa carinske tarife, kvote in drugi trgovinski ukrepi prispevajo k zaščiti industrijske proizvodnje in delovnih mest v Uniji ter zagotavljanju prihodkov za javne finance.

V gospodarstvu EU hkrati potekata zeleni in digitalni prehod, zato je bila sprejeta ambiciozna zakonodaja, ki določa okoljske, varnostne, socialne in digitalne standarde, ki oblikujejo način poslovanja podjetij na enotnem trgu in zunaj njega. Ta ambiciozen načrt bi lahko bil ogrožen, če bi proizvodnjo Unije nadomestil uvoz iz tretjih držav, ki ne spoštujejo teh standardov. Brez centralnega spremljanja dobavne verige in nadzora, ki ga izvajajo carinski organi, Unija nima popolnega pregleda, katero blago vstopa na njeno ozemlje ali izstopa z njega. To ne zmanjšuje le verodostojnosti sektorskih politik EU, temveč tudi omejuje moči EU kot geopolitičnega akterja.

Carinski organi so vedno bolj obremenjeni zaradi naraščajočega števila nalog, ki so posledica zgoraj navedene zelo ambiciozne zakonodaje, ki je bila sprejeta v zadnjih letih. Zato se carinski organi danes soočajo z vedno več nalogami in zapletenostjo na eni strani ter velikim povečanjem pošiljk male vrednosti v e-trgovanju na drugi strani. Poleg tega Unija brez centralnega nadzora dobavne verige nima popolnega pregleda in nadzora nad tem, katero blago vstopa na enotni trg in izstopa z njega. To povečuje izzive, ki so neločljivo povezani s carinskimi postopki, podatki in informacijsko tehnologijo ter upravljanjem carinske unije. Kot je razvidno iz ocene učinka, imajo carinski organi težave pri svoji nalogi zaščite, in sicer z vprašanji obvladovanja tveganja in sodelovanja z organi za nadzor trga, organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, davčnimi organi in drugimi partnerji. Problematični so tudi upravno breme za trgovino, težave pri izvajanju kontrol blaga v e-trgovanju, omejena kakovost podatkov in omejen dostop do njih ter razlike v izvajanju med državami članicami.

S to reformo se krepi zmogljivost carinskih organov za nadzor in izvajanje kontrol blaga, ki vstopi v carinsko unijo in izstopi iz nje. Carinska reforma je dolgoročna strateška odločitev, ki omogoča prožno prilagajanje spremembam v dobavnih verigah ter boljšo zaščito finančnih interesov EU in njenih držav članic kot tudi varnosti, varstva in javnih interesov EU.

Glede na navedeno je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojih političnih usmeritvah napovedala: „Čas je, da carinsko unijo dvignemo na naslednjo raven in jo opremimo z močnejšim okvirom, ki nam bo omogočil boljšo zaščito naših državljanov in našega enotnega trga. Predlagala bom drzen sveženj za celovit evropski pristop, da se okrepi obvladovanje tveganja na carinskem področju in podprejo učinkovite kontrole s strani držav članic.“ 2 .

Kot prvi nadaljnji ukrep je Komisija predstavila carinski akcijski načrt 3 , v katerem je opredelila konkretne ukrepe za pripravo reforme. Kot je bilo napovedano v načrtu, je Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta izvedla vmesno oceno izvajanja carinskega zakonika Unije 4 , v kateri je bil ugotovljen napredek, opredeljena pa je bila tudi potreba po okrepitvi okvira za e-trgovanje ter prepovedi in omejitve. Poleg tega so bili v vmesni oceni opredeljeni izzivi pri razvoju 27 nacionalnih carinskih informacijskih sistemov. V carinskem akcijskem načrtu sta bila napovedana tudi ocena učinka prednosti in slabosti reforme ter strateška razprava z nacionalnimi carinskimi upravami o tem, kako narediti carinsko unijo prožnejšo, tehnološko napredno in odporno na krize, ki je leta 2022 potekala v skupini za razmislek.

Ob priznavanju potrebe po strukturnih spremembah je Komisija sodelovala z deležniki, akademskimi krogi in mednarodnimi partnerji pri predvidevanju prihodnosti carine v EU leta 2040. V poročilu o predvidevanju je priporočeno, „da je treba obravnavati izziv upravljanja carinske unije tako, da se da prednost skupni centralni strukturi, ki bo nastopala enotno, spodbujala tehnološki napredek in čim bolj učinkovito uporabljala carinske podatke 5 “. Poleg tega je bilo v neodvisnem poročilu skupine modrecev o izzivih, s katerimi se sooča carinska unija EU, ugotovljeno, da „med nacionalnimi carinskimi organi še vedno obstajajo velike razlike pri uporabi pravil in postopkov“ in da je „današnja raven zaščite državljanov in držav članic odvisna od kraja, kjer se izvaja kontrola blaga, goljufiva in malomarna podjetja pa imajo z majhnim tveganjem znatno prednost pred poštenimi podjetji in posamezniki, ki izpolnjujejo svoje obveznosti“ 6 .

Evropsko računsko sodišče je v posebnih poročilih opredelilo izzive za carino. V enem od poročil je bilo ugotovljeno, da nezadostna harmonizacija carinskih kontrol ovira finančne interese EU, in priporočeno: „naj Komisija okrepi enotno uporabo carinskih kontrol ter razvije in izvaja celovito zmogljivost za analizo in usklajevanje na ravni EU 7 “. Sodišče je ugotovilo tudi, da je do zamud pri razvoju carinskih informacijskih sistemov prišlo „zlasti zaradi spremenjenega področja uporabe projekta, nezadostnih virov, ki jih dodeljujejo EU in države članice, in dolgotrajnega postopka odločanja, ki je posledica večplastne strukture upravljanja“ 8 . Glede e-trgovanja so revizorji poudarili izzive pri pobiranju pravilnih zneskov DDV in carinskih dajatev 9 . V drugem poročilu so bile poudarjene pomanjkljivosti v pravnem okviru in neučinkovito izvajanje uvoznih postopkov, vključno z „različnimi pristopi v smislu carinskih kontrol za obravnavanje prenizkega vrednotenja, napačnega opisa porekla in napačne uvrstitve blaga ter nalaganja carinskih kazni“, kar vpliva na izbiro carinskega urada s strani gospodarskega subjekta 10 .

Ta reforma poenostavlja carinski zakonik Unije in skrajšuje upravne postopke v skladu s Komisijinim programom ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). Je del delovnega programa Komisije za leto 2022 v okviru prednostne naloge „gospodarstvo za ljudi“ 11 .

Ta reforma vključuje dva dodatna zakonodajna predloga, ki ju je Komisija danes sprejela kot del širokega svežnja, zlasti za spremembo direktive o DDV 12 na eni strani ter spremembo uredbe o davčni olajšavi in kombinirane nomenklature 13 na drugi strani. Obe spremembi dopolnjujeta carinsko reformo v zvezi s potrebnimi ukrepi za reševanje izzivov pri prodaji blaga na daljavo (transakcije e-trgovanja), in sicer z odpravo praga 150 EUR, nad katerim je treba v skladu z veljavnimi pravili plačati carinske dajatve.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Carinski zakonik Unije je glavni pravni okvir in sistem IT za carinske postopke na carinskem območju Unije. Ta reforma revidira in razveljavlja temeljni akt. Sledila bo revizija podrobnih izvedbenih in delegiranih aktov.

Reforma je skladna z zakonodajo o lastnih sredstvih za proračun Unije, ki določa, da so carinske dajatve neposreden vir prihodkov 14 , in s pravili o tem, kako se dajo na voljo Uniji 15 .

Predlog zagotavlja popolno uskladitev med DDV in carinsko obravnavo prodaje v okviru e-trgovanja med podjetji in potrošniki v zvezi z blagom, odpremljenim iz tretjih držav ali ozemelj. Ta uskladitev vključuje področje uporabe, roke, ki se uporabljajo za določitev, pobiranje in plačilo dajatev in davkov, povezane obveznosti poročanja ter harmonizacija obveznosti spletnih prodajalcev, zlasti spletnih tržnic. Usklajena pravila bodo spletnim prodajalcem omogočila, da pri spletni prodaji blaga potrošnikom v EU ponudijo pravo ceno, ki vključuje vse izdatke, za vse blago, uvoženo iz tretjih držav, razen kadar za blago veljajo harmonizirane trošarine 16 in ukrepi trgovinske politike EU.

Evropska komisija in vlada Združenega kraljestva sta 27. februarja 2023 dosegli načelni politični dogovor o Windsorskem okviru, tj. celovit sklop skupnih rešitev, s katerimi naj bi dokončno obravnavali praktične izzive, s katerimi se soočajo državljani in podjetja na Severnem Irskem. Skupne rešitve med drugim zajemajo nove carinske ureditve. Skupni odbor EU in Združenega kraljestva je 24. marca 2023 sprejel Sklep št. 1/2023 o določitvi ureditev v zvezi z Windsorskim okvirom, zlasti na področju carine. Sklep št. 1/2023 določa, da lahko Združeno kraljestvo obvesti Unijo in, če rešitev ni najdena, zadrži izvajanje nekaterih določb sklepa o ureditvah gibanja blaga, za katerega ne obstaja tveganje, da bo v Unijo, tj. na Severno Irsko, vstopilo iz drugega dela Združenega kraljestva, če akti Unije, ki določajo poenostavitve v zvezi s temi gibanji blaga, v celoti ali delno prenehajo veljati in tako ne zagotavljajo več enake ravni olajšav. Revizija carinske zakonodaje iz te uredbe ne bo vplivala na raven olajšav iz Sklepa Skupnega odbora št. 1/2023.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Carinski ukrepi podpirajo izvrševanje obsežnega in naraščajočega števila več kot 350 različnih zakonodaj Unije na področjih politike, kot so trgovina, industrija, varnost, zdravje, okolje in podnebje 17 . Reforma krepi zmogljivost carinskih organov za zagotavljanje te storitve in uvaja okvir za sodelovanje z organi za nadzor trga, organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in drugimi organi ter agencijami in organi Unije, vključno z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex). Reforma je skladna z drugimi politikami Unije, zlasti z naslednjim:

·Z uredbo o nadzoru trga 18 , ki zagotavlja pravni okvir za kontrole na podlagi tveganja nekaterih neživilskih proizvodov, ki se prodajajo na trgu Unije, zlasti s sistematičnim sodelovanjem in izmenjavo informacij med organi za nadzor trga in carinskimi organi za odkrivanje nevarnih ali neskladnih proizvodov, ki vstopajo na enotni trg. Carinski organi bodo pozvani tudi k izvajanju revidirane uredbe o splošni varnosti proizvodov 19 in novih pravil za učinkovito prepoved dajanja na enotni trg proizvodov, ki so v celoti ali delno proizvedeni s prisilnim delom 20 , ko bodo zadevni predlogi sprejeti.

·Na področju okoljske zakonodaje carinski organi sodelujejo pri izvrševanju številnih pravil, med drugim o kemikalijah 21 , varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter 22 boju proti podnebnim spremembam z zmanjšanjem uporabe in emisij nevarnih snovi 23   24 . Carinski organi bodo pozvani tudi k uporabi novih pravil Unije za omejitev krčenja gozdov 25 in obdelavo pošiljk odpadkov 26 . Poleg tega so v predlogu pobude za trajnostne izdelke carinski organi pozvani, naj navzkrižno preverijo carinsko deklaracijo z informacijami o uvoženem blagu, navedenimi v novem digitalnem potnem listu za proizvode, da bi zmanjšali negativne vplive življenjskega cikla proizvodov, danih na enotni trg 27 . Predlog za vzpostavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah 28 bo pomagal zagotoviti, da podnebni cilji EU ne bodo ogroženi zaradi tveganja selitve virov CO2, in spodbujal proizvajalce v tretjih državah k okolju prijaznejšim proizvodnim procesom. Mehanizem se uporablja za uvoženo blago, carinski organi pa podpirajo izvrševanje.

·Na področju izvrševanja pravna podlaga za medsebojno pomoč med nacionalnimi organi in s Komisijo v zvezi z uporabo carinske in kmetijske zakonodaje določa ustrezne ukrepe. Ti ukrepi vključujejo pravila za preprečevanje, preiskovanje in pregon carinskih goljufij 29 ter okvir operativnega sodelovanja med organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj držav članic in Unije, katerega namen je zagotoviti varnost znotraj Unije, na primer v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami in strelnim orožjem 30 .

·Novi akt o digitalnih storitvah določa jasne obveznosti za ponudnike digitalnih storitev v boju proti nezakonitim vsebinam, kar zagotavlja večjo sledljivost in preglede gospodarskih subjektov na spletnih tržnicah, da se zagotovi varnost proizvodov, danih na enotni trg 31 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 3(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da je carinska unija v izključni pristojnosti Unije. Zato lahko carinsko zakonodajo sprejme le Unija, za njeno izvajanje pa so odgovorne države članice.

Pravna podlaga za to pobudo so členi 33, 114 in 207 PDEU.

Člena 33 in 114 PDEU dajeta Evropskemu parlamentu in Svetu pravico, da sprejmeta ukrepe za okrepitev carinskega sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Komisijo, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga z odpravo notranjih meja in doseganjem prostega pretoka blaga. 

Člen 207 PDEU temelji na predpostavki, da področje uporabe pobude presega sodelovanje med carinskimi organi in vključuje olajševanje trgovine in zaščito pred nedovoljeno trgovino kot pomemben vidik trgovinske politike v skladu z veljavnim mednarodnim okvirom za trgovinsko politiko s tretjimi državami.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ker je ta predlog v izključni pristojnosti Unije, se načelo subsidiarnosti ne uporablja.

•Sorazmernost

Države članice izvajajo skupna carinska pravila in postopke, določene v carinskem zakoniku Unije. Obstoječi okvir je naletel na težave v zvezi z enotnim izvajanjem in harmonizacijo, kar povzroča razdrobljenost postopkov, praks in pristopov, kar ogroža carinsko unijo. Take razdrobljenosti in z njo povezanih posledic ni mogoče rešiti na nacionalni ravni. Zato je potreben revidiran in celovit sklop pravil o carinskih postopkih, skupnem upravljanju podatkov in upravljanju na ravni Unije, da se odpravijo ugotovljene težave in da se izvajajo na enak način.

Ta pobuda ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Zgoraj navedeni elementi se vzajemno krepijo in bodo omogočili znatno zmanjšanje bremena za javne organe in subjekte iz zasebnega sektorja, učinkovito harmonizacijo pravil in praks ter enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte pri izpolnjevanju s carino povezanih obveznosti.

•Izbira instrumenta

Izbira instrumenta (uredba) je bistvena, saj mora carinska unija zagotoviti pravno varnost za trgovino in javne organe. Carinska unija mora zagotoviti nemoten pretok zakonite trgovine in hkrati učinkovito tveganju prilagojeno posredovanje javnih organov, da bi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi prispevala k izvajanju glavnih elementov pravnega reda Unije, zlasti enotnega trga, varnosti Unije in proračuna Unije. Pravni instrument carinskega zakonika Unije, ki bo z reformo razveljavljen, je tudi uredba.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Komisija je leta 2022 predstavila vmesno oceno izvajanja pravnih določb in uvedbe informacijskih sistemov carinskega zakonika Unije v smislu uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti s povezanimi politikami in dodane vrednosti EU 32 . V poročilu o oceni je navedeno, da je izvajanje carinskega zakonika Unije v obdobju 2016–2020 delno uspešno.

Prvič, čeprav je bilo ugotovljeno, da je izvajanje pravnih določb na dobri poti, še vedno ostajajo nekatere težave pri izvajanju 17 informacijskih sistemov, vzpostavljenih s carinskim zakonikom. Do leta 2020 je bilo uspešno uvedenih osem sistemov, ki po mnenju deležnikov zadovoljivo delujejo, leta 2021 so bili uvedeni še štirje, pet sistemov pa naj bi se postopoma uvedlo do konca leta 2025.

Drugič, dosežen je bil določen oprijemljiv napredek pri izboljšanju carinskega okolja, vendar se ne nanaša enakomerno na vsa področja, analizirana v oceni. Carinski zakonik Unije je prispeval k pojasnjevanju in harmonizaciji carinskih pravil, da bi se zmanjšali različni pristopi v državah članicah, na primer na področju carinskih odločb, pogojev za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta in nekaterih posebnih postopkov. Vendar je harmonizacija na nekaterih drugih področjih nezadostna, zlasti obvladovanje tveganja in spremljanje statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, težave pa še vedno povzročajo različne razlage pravil. Ker so poleg tega številne najpomembnejše spremembe, uvedene s carinskim zakonikom Unije, kot so nekatere poenostavitve postopka carinjenja (npr. centralizirano carinjenje na ravni EU pri uvozu in s tem povezano olajševanje trgovine), odvisne od tekočih projektov IT, je treba številne pričakovane koristi carinskega zakonika Unije še uresničiti.

Tretjič, ocena je pokazala, da se z izvajanjem carinskega zakonika Unije niso v celoti izkoristile morebitne sinergije s povezanimi politikami ter da ni ustreznega usklajevanja in izmenjave informacij med carinskimi organi in drugimi ustreznimi nacionalnimi upravami, pristojnimi za izvajanje drugih politik Unije na meji, zlasti v zvezi z blagom, za katero veljajo prepovedi in omejitve. Nezadostno usklajevanje za prilagoditev zahtev, standardov (zlasti v zvezi z zbiranjem in izmenjavo podatkov) in postopkov naj bi oviralo digitalizacijo in zaviralo napredek pri izvajanju ključnih poenostavitev.

V oceni je bil upoštevan tudi pomen carinskega zakonika Unije v zvezi z najbolj perečimi izzivi, s katerimi se danes soočajo carinski organi, kot je zmogljivost za obravnavo velikega števila carinskih deklaracij in postopkov iz dejavnosti e-trgovanja. V zvezi s tem je bilo v oceni ugotovljeno, da je bil carinski zakonik Unije zasnovan za poslovni model, ki temelji predvsem na tradicionalni trgovini, pri čemer tovorna plovila prevažajo velike količine podobnega blaga po morju. Čeprav ta model še vedno v veliki meri obstaja, so zaradi dramatičnega povečanja transakcij e-trgovanja, pri katerih se pošiljke male vrednosti posamično pošiljajo iz tretjih držav končnim potrošnikom v Uniji, carinski organi in carinska zakonodaja pod pritiskom. Leta 2022 je bilo z deklaracijo H7 prijavljenih 890 milijonov transakcij e-trgovanja, kar predstavlja 73 % vseh uvoznih carinskih deklaracij, vendar le 0,5 % celotne uvozne vrednosti. Transakcije e-trgovanja so problematične tudi glede spoštovanja prepovedi in omejitev, ki se uporabljajo v EU in so povezane z nefinančnimi tveganji. Zato so ocene pokazale, da so za obravnavo teh izzivov v zakonodaji potrebni nadaljnji ukrepi.

•Posvetovanja z deležniki in zbiranje strokovnih mnenj

Javno posvetovanje o reviziji carinske zakonodaje je trajalo od 20. julija do 19. septembra 2022 33 . Na vprašalnik, ki je bil na voljo na platformi EU „Povejte svoje mnenje“ v vseh uradnih jezikih EU, je prispelo192 odgovorov. Anketiranci se močno strinjajo, da se med spremembe politike in mehanizme, ki bi jih lahko vključili v reformo carinske unije, po prednostnem vrstnem redu vključi naslednje:

1.poenostavitev carinskih formalnosti za zanesljive in zaupanja vredne gospodarske subjekte s sedežem v Uniji (69,47 %);

2.krepitev sodelovanja med carinskimi in necarinskimi organi (55,79 %), zlasti v zvezi z izmenjavo informacij (65,97 %), operativnim usklajevanjem (59,47 %) ter boljšim izvrševanjem prepovedi in omejitev (47,37 %);

3.novo partnerstvo z zaupanja vrednimi gospodarskimi subjekti in drugimi pristojnimi organi za boljše obvladovanje tveganja, vključno z okrepljenimi predhodnimi informacijami o tovoru (53,16 %);

4.zagotavljanje carinskega informacijskega okolja na ravni Unije (54,21 %), v katerem bi bile najugodnejše značilnosti poenostavljeno zagotavljanje podatkov (omogočanje ponovne uporabe podatkov, izogibanje podvajanju itd.) v 73,16 % odgovorov, zmogljivosti za upravljanje podatkov (64,21 %) in koncept „enotnega okenca“ za obravnavo necarinskih formalnosti (63,16 %);

5.prilagoditev carinske zakonodaje transakcijam e-trgovanja, na primer z okrepitvijo nadzora nad trgovinskimi tokovi med podjetji in potrošniki ter odgovornosti udeleženih akterjev za vsa davčna in nedavčna pravila (52,11 %);

6.35,79 % anketirancev se močno strinja z reformo upravljanja carinske unije, da bi se zagotovil segment upravljanja na ravni EU (23 % anketirancev se poleg tega večinoma strinja, približno 4,5 % pa se jih ne strinja, ostali pa niso dali mnenja); vendar če bi tak segment upravljanja na ravni EU obstajal, bi moral biti zadolžen zlasti za usposabljanje carinskih uradnikov (59,47 %), upravljanje IT (51 %), financiranje carinske opreme (44,74 %) in odzivanje EU na krize (41,5 %);

7.z vključitvijo zelene agende v carinsko agendo kot dela reforme se absolutno strinja le 31 % anketirancev, 27,8 % pa se s tem večinoma strinja, 6,31 % pa se jih ne strinja.

Poleg javnega posvetovanja je bilo organiziranih več ciljno usmerjenih posvetovalnih dejavnosti, da bi zbrali mnenja strokovnih deležnikov (za podrobnosti glej Prilogo II k oceni učinka), in sicer:

·razprave z nacionalnimi carinskimi upravami v okviru skupine za razmislek 34 o (i) priporočilih iz poročila skupine modrecev, potrebi in značilnostih novega partnerstva z gospodarskimi subjekti ter okrepljenem carinskem nadzoru in obvladovanju tveganja; (ii) okviru okrepljenega sodelovanja z drugimi organi in agendi za zeleno carino ter (iii) novi podatkovni paradigmi in upravljanju;

·razprava s trgovinskimi predstavniki v kontaktni skupini za trgovino 35 na štirih posebnih sestankih o (i) poslovnih potrebah in predlogih za revizijo carinskega zakonika Unije, (ii) priporočilih iz poročila skupine modrecev, (iii) rezultatih javnega posvetovanja z deležniki in (iv) ključnih elementih reforme;

·posvetovanje s carinskimi upravami držav članic v skupini za razmislek, ki jo sestavljajo generalni direktorji nacionalnih carinskih organov in je bila ustanovljena zlasti za proučitev različnih gradnikov svežnja reform;

·posvetovanje s trgovinskimi združenji, zvezami in posameznimi podjetji na ravni Unije, zastopanimi v kontaktni skupini za trgovino;

·posvetovanje s službami Komisije, ki se ukvarjajo z različnimi regulativnimi zahtevami glede blaga, ki se uporabljajo na mejah.

Poleg tega so bila dokazila v podporo tej pobudi zbrana iz obstoječih dokumentarnih virov, vključno z zakonodajo in drugimi dokumenti politike, carinskimi in trgovinskimi statističnimi podatki, ocenami in poročili o ustreznih politikah ter informacijami o povezanih pobudah, kot so navedene v Prilogi I k oceni učinka. Zunanje strokovno znanje, uporabljeno za oceno učinka, vključeno v tri študije o oceni izvajanja carinskega zakonika Unije, o programu pooblaščenih gospodarskih subjektov in o rešitvah za izzive, ki jih prinaša e-trgovanje 36 .

Dejavnosti posvetovanja so omogočile zbiranje kvalitativnih in kvantitativnih informacij in podatkov, ki so bili sistematično obdelani in analizirani z ustreznimi tehnikami. Kvalitativni podatki (vključno s podatki in prispevki, poslanimi Komisiji) so bili kodirani glede na ključne teme, nato so bili pregledani in analizirani z različnih vidikov ter predstavljeni v opisni obliki. Kvantitativni podatki (odgovori na anketo) so bili obdelani z Excelom in orodjem nadzorne plošče Komisije za javno posvetovanje, analizirani pa so bili s statističnimi metodami, kot so štetje pogostosti, navzkrižno tabeliranje in preprosti trendi.

•Ocena učinka

Osnutek poročila o oceni učinka je bil 30. septembra 2022 predložen Odboru Komisije za regulativni nadzor. Po seji 26. oktobra 2022 je Odbor za regulativni nadzor 28. oktobra 2022 izdal negativno mnenje, v katerem je za več področij predlagal nadaljnje izboljšave. Revidirano poročilo je bilo ponovno predloženo 21. decembra 2022. Odbor je 27. januarja 2023 izdal pozitivno mnenje s pridržki. Revizija je obravnavala vse zadeve, za katere je Odbor ugotovil, da jih je treba izboljšati, vključno boljšo utemeljitev nujnosti in logike za takojšnje ukrepanje, povezave z ocenjevanjem in delom Evropskega računskega sodišča, skladnost z drugimi pobudami, razmejitev dinamičnega izhodišča (tudi carinski akcijski načrt), intervencijsko logiko, kartiranje ciljev, prispevek k ciljem zelenega dogovora, način, kako bi vsaka možnost delovala v praksi, obseg, v katerem so možnosti in ukrepi kumulativni in izčrpni, opredelitev kombinacij možnosti, izvedljivost in tveganja financiranja, predstavitev stroškov in koristi, analiza učinka, tudi v zvezi s predlaganimi strukturami upravljanja, potrošniki in predpostavkami o stroških IT, upoštevanje stališč deležnikov, ureditve spremljanja in ocenjevanja, opredelitev posameznih ukrepov pri možnostih v carinskih postopkih in zaupanja vrednih gospodarskih subjektih, razlaga možnosti e-trgovanja, vključno z odpravo praga 150 EUR za oprostitev dajatve, pristop „za enega sprejetega se eden odpravi“, razmejitev med stroški in koristmi ter razmejitev ponazoritvenih številk, analiza učinka rešitev upravljanja, učinki na potrošnike, zlasti v zvezi z odpravo praga 150 EUR za oprostitev dajatve, in naknadna ocena.

V oceni učinka, kot je bila izboljšana na podlagi mnenja Odbora za regulativni nadzor, je bilo strnjenih in povzetih pet glavnih težavnih področij, na katerih temelji potreba po reformi:

1.Carinski organi si prizadevajo za zaščito finančnih interesov Unije in se spopadajo z vedno večjim številom nefinančnih zahtev v okviru sektorskih politik (varnost proizvodov, varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin ter okolja itd.). Ker je le majhen delež uvoza in izvoza mogoče fizično nadzorovati, so carinski organi odvisni od obvladovanja tveganja, vendar obvladovanje tveganja na ravni EU danes ni dovolj učinkovito, enotno ali celovito. Poleg tega morajo carinski organi pri številnih izzivih sodelovati z drugimi organi, vendar kakovost in učinkovitost tega sodelovanja pogosto nista optimalni in se po EU razlikujeta.

2.Sedanji carinski postopki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da različnim organom večkrat zagotovijo podobne informacije o blagu v dobavni verigi prek več informacijskih sistemov, ki niso vedno interoperabilni. To ustvarja upravno breme za zakonite gospodarske subjekte.

3.Sedanji carinski model ni primeren za e-trgovanje. Velik porast e-trgovanja je spremenil naravo trgovine: blago, ki se je tradicionalno vnašalo v Unijo v velikih količinah s tovorom, je nadomestilo na milijone manjših pošiljk, poslanih neposredno posameznim potrošnikom. Carinski organi niso pripravljeni, da obvladajo povečan obseg blaga in deklaracij. Poleg tega obstajajo dokazila o sistematični zlorabi praga 150 EUR, pod katerim se carinske dajatve ne zaračunavajo; poleg tega ta oprostitev daje prednost gospodarskim subjektom e-trgovanja iz tretjih držav pred tradicionalnim trgovanjem in trgovci na drobno v EU, kar izkrivlja konkurenco.

4.Kakovost podatkov, dostop do njih in njihova analiza so omejeni. Čeprav so carinski postopki digitalizirani, analiza tveganja na carinskem področju in carinske kontrole pa temeljijo na podatkih, so podatki, potrebni za izvajanje carinskega nadzora, analize tveganja in kontrol, razdrobljeni in podvojeni v več sistemih decentralizirane carinske informacijske infrastrukture. To je za carinske organe drago, ni prilagodljivo in ovira učinkovito uporabo podatkov. Odsotnost celovitega pravnega okvira za izmenjavo in uporabo podatkov v carinskem zakoniku Unije prav tako ovira njegovo izmenjavo med carinskimi organi, Komisijo, drugimi organi ali partnerskimi državami.

5.Operativno izvajanje v državah članicah se precej razlikuje pri kontrolnih praksah in metodah, izvajanju poenostavitev in kaznih za kršitve carinske zakonodaje. Na ravni Unije ni ustrezne analize tveganja za ustrezen nadzor trgovinskih tokov in odkrivanje neskladne trgovine, gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo obveznosti, pa se lahko usmerijo na vstopne točke EU z nižjimi ravnmi kontrol.

Zaradi teh težav: (i) se ne pobirajo vse carinske dajatve – izguba prihodkov ogroža finančne interese EU in držav članic; (ii) nevarni, neskladni ali ponarejeni proizvodi še vedno vstopajo na enotni trg EU ali izstopajo z njega in (iii) nezakonito blago, ki se tihotapi v EU, se prilagaja okrepljenim kontrolnim dejavnostim carinskih organov v eni državi z iskanjem drugih vstopnih točk. Te posledice spodkopavajo konkurenčnost industrije, ki izpolnjuje obveznosti, pomenijo izgubo dobička, delovnih mest in prihodkov zakonitih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP), ter ogrožajo varnost in zaščito državljanov EU.

V oceni učinka so bili ključni vzroki za težave opredeljeni kot (i) neustreznost in prevelika zapletenost carinskih postopkov; (ii) razdrobljena in zapletena digitalizacija carine ter (iii) razdrobljena struktura upravljanja carinske unije.

Za obravnavo teh težav in z njimi povezanih dejavnikov so bile v oceni učinka opredeljene tri glavne možnosti politike, ki bodo v veliki meri določale, v kolikšni meri bo carinska unija dobila želeno skupno zmogljivost za zbiranje, zaščito in poenostavitev. To so:

·v kolikšni meri bi bilo treba preoblikovati carinske postopke?

·v kolikšni meri bi bilo treba preoblikovati pristop k upravljanju carinskih podatkov?

·v kolikšni meri bi bilo treba preoblikovati upravljanje carinske unije?

V oceni učinka so bile obravnavane štiri možnosti, od katerih vsaka zagotavlja skladen sveženj ukrepov, ki obravnavajo te tri možnosti politike:

1. Možnost 1 – sveženj enostavnejših postopkov. Pri tem so bili proučeni ključni, medsebojno odvisni sestavni deli postopka, zlasti sami koraki v postopku, vloge različnih akterjev in njihove odgovornosti glede izpolnjevanja obveznosti, uporaba podatkov, obravnava zanesljivejših gospodarskih subjektov, obravnava tokov e-trgovanja in način uporabe kazni po vsej EU za odvračanje od neizpolnjevanja obveznosti. S tem svežnjem bi se zmanjšali in poenostavili koraki v postopku uvoza, razjasnile odgovornosti akterjev (zlasti uvoznikov in izvoznikov), odpravila oprostitev carinske dajatve za blago, ocenjeno na največ 150 EUR, zagotovilo pa bi se tudi, da bi se elektronske platforme štele za domnevne uvoznike in da bi se obračunale carinske dajatve za promet iz e-trgovanja med podjetji in potrošniki, in sicer s preprostejšim pristopom k izračunu dajatev. Ta sveženj bi uvedel nov pristop zaupanja in preverjanja k partnerstvu s trgovino, pri čemer bi bili za zanesljive gospodarske subjekte, ki zagotavljajo preglednost, na voljo dodatni privilegiji (npr. manj carinskih kontrol, bolj usmerjene carinske kontrole in možnost, da se blago „samo sprosti“ v promet). Uvedel bi skupen pristop k upravnim kaznim. Izboljšal bi dostop Komisije do podatkov za podporo obvladovanju tveganja. Te spremembe bi se izvedle v skladu s sedanjim modelom digitalizacije in obstoječo strukturo carinskega upravljanja, ki bi, kakor je bilo ocenjeno, omejila njihov učinek.

2.Možnost 2 bi možnost 1 dopolnila s carinskim organom EU za usklajevanje sodelovanja med državami članicami pri obvladovanju tveganja, podpori enotnemu izvajanju pravil in upravljanju carinskih programov. Ta sveženj bi temeljil na sedanjem modelu digitalizacije.

3.Možnost 3 bi vzpostavila EU vozlišče carinskih podatkov, ki bi ga upravljala Komisija, za izvajanje enostavnejših carinskih postopkov, opredeljenih v možnosti 1, v centraliziranem modelu IT. Vozlišče podatkov bi olajšalo zbiranje informacij od različnih akterjev, njihovo obdelavo za uporabo pri obvladovanju tveganja na carinskem področju v EU in njihovo izmenjavo z drugimi pristojnimi organi. Kar zadeva upravljanje, bi se okrepila vloga Komisije, zlasti pri organizaciji obvladovanja tveganja, vendar ob upoštevanju, da ima Komisija omejene zmogljivosti in nima pooblastil za tako organizacijo, da bi v celoti izkoristila potencial novega podatkovnega okolja.

4.Možnost 4 vključuje enostavnejše carinske postopke, ki se izvajajo prek EU vozlišča carinskih podatkov, ki ga upravlja carinski organ EU, ki je (poleg možnosti 2) odgovoren za obvladovanje operativnega tveganja in upravljanje podatkov ter za podporo uvedbi poenostavljenih postopkov.

Prednostna možnost je možnost 4. Njeni trije elementi (preoblikovani carinski postopki, ki se izvajajo v osrednjem EU vozlišču carinskih podatkov, ki ga upravlja carinski organ EU) se medsebojno krepijo, da bi dosegli boljše rezultate in ustvarili sinergije po vsej EU. To je najučinkovitejša možnost, saj naložbe v centralne strukture znatno zmanjšujejo stroške za države članice in podjetja. Ta možnost ima zlasti naslednje koristi 37 :

·Carinski nadzor je okrepljen. Izboljšan dostop do podatkov in njihova obdelava prek EU vozlišča carinskih podatkov bosta povečala učinkovitost obvladovanja tveganja v EU in povečala zmogljivost carinskih organov za odkrivanje goljufij z opredelitvijo profilov tveganih gospodarskih subjektov, ki delujejo na ravni Unije. Ustvaril bo dodatne prihodke za Unijo in njene države članice. Izboljšan dostop do podatkov in boljše usklajevanje med organi bosta povečala zmogljivosti carinskih organov za odkrivanje in zaustavitev blaga, ki ne izpolnjuje zahtev Unije, kar bo koristilo državljanom in potrošnikom.

·Zmanjšano je upravno breme za zakonito trgovino. Revidirani postopki so enostavnejši in podatki se zbirajo enkrat iz pravega vira prek enotnega vmesnika v EU vozlišču carinskih podatkov. V oceni je bilo ugotovljeno, da bi prihranki lahko znašali približno 1,2 do 2,6 milijarde EUR letno (ob upoštevanju povečane carinske dajatve za podjetja zaradi odprave praga 150 EUR za promet iz e-trgovanja med podjetji in potrošniki, ocenjenega na približno 1 milijardo EUR letno).

·Centralizacija funkcij (IT, upravljanje podatkov in obvladovanje tveganja) v carinskem organu EU omogoča znatne prihranke pri odhodkih za carinsko informacijsko tehnologijo držav članic. V oceni je bilo navedeno, da bi ti prihranki lahko znašali vsaj približno 194 milijonov EUR, v 15-letnem obdobju pa bi se lahko povečali na približno 2,3 milijarde EUR letno. Carinski organ EU zagotavlja usklajevanje med nacionalnimi carinskimi upravami in drugimi organi.

·Konkurenčni pogoji e-trgovanja so izenačeni s tradicionalno trgovino. Revidirani postopki akterjem v e-trgovanju omogočajo enostavnejše zagotavljanje finančnih in nefinančnih informacij ter jim nalagajo odgovornost zanje; potrošniki imajo koristi od večje preglednosti cen in pristojbin.

·Carinska unija deluje enotno. Revidirane postopke izvaja osrednji carinski organ EU v osrednjem EU vozlišču carinskih podatkov, da se olajša enotno izvajanje v vseh državah članicah in preprečijo razlike.

Kar zadeva socialne in okoljske vplive, se pričakuje, da bo ta možnost prinesla znatne koristi, saj bo carinskim organom v sodelovanju z ustreznimi drugimi organi omogočila izvrševanje zakonodaje, ki si prizadeva za socialne in okoljske cilje. Zlasti:

·Prednostna možnost, ki združuje pooblastila carinskega organa EU za operativno usklajevanje s podatkovnimi orodji in postopki, ki jih zagotavlja EU vozlišče carinskih podatkov, bo najbolje omogočila strukturirano sodelovanje med carinskimi organi ter ustreznimi socialnimi in okoljskimi politikami na ravni EU, da bi se izboljšali rezultati carinskih ukrepov na meji.

·Dodatne informacije, ki jih gospodarski subjekti zagotavljajo carinskemu organu, bi morale dodatno izboljšati zmogljivost carinskega organa za pomoč pri izvrševanju posebne zakonodaje, s katero se uresničujejo socialni cilji, kot je zakonodaja o prepovedi prisilnega dela, ali okoljski cilji.

·Odprava praga 150 EUR za oprostitev dajatve bo prekinila prakso delitve naročil visoke vrednosti na več pošiljk, manjših od 150 EUR, da bi imela korist od oprostitve dajatve, kar bo imelo pozitiven okoljski učinek na emisije iz prometa.

·Boljše izvrševanje zahtev za proizvode za uvoženo blago bi lahko privedlo do selitve proizvodnje v Unijo.

Primeri uporabe v oceni učinka dodatno ponazarjajo, kako bo reforma podpirala izvajanje ustreznih sedanjih ciljev politike, tudi na področjih okoljsko primerne zasnove in trajnostnih proizvodov, emisij potrošnikov, plastike za enkratno uporabo, obstojnih kemikalij in zmanjšanja nepoštene konkurence zaradi neskladnega uvoza, ki vpliva na industrijo in delovna mesta EU, ter dejavnosti nadzora trga na splošno.

Kar zadeva cilje trajnostnega razvoja, je bilo v oceni učinka opredeljeno, kako bi reforma prispevala k njihovemu izvajanju z ukrepi, sprejetimi v zvezi z mednarodno blagovno menjavo in dobavnimi verigami, ki bi zlasti:

·izboljšala olajševanja zakonite trgovine v povezavi s ciljem 8;

·izboljšala odkrivanje in preprečevanje uvoza ali izvoza, ki je v nasprotju z zadevnimi pravili EU, na primer o odpadkih, kemikalijah ali varnem in trajnostnem načrtovanju proizvodov, v povezavi s ciljem 12;

·okrepila varstvo teritorialnih ekosistemov (npr. pred uvozom, ki izhaja iz krčenja gozdov) in zaščito biotske raznovrstnosti (s pomočjo pri odkrivanju trgovine, ki je v nasprotju s konvencijo CITES), v povezavi s ciljem 15.

Predlog je v celoti skladen z načelom, da se ne škoduje bistveno. Izboljšal bo izvrševanje okoljskih politik ter racionaliziral in povečal učinkovitost izvajanja mednarodnih trgovinskih dejavnosti in nadzora nad njimi s strani gospodarskih subjektov oziroma javnih organov. Združevanje virov in orodij v centralnem okolju bo zlasti zmanjšalo podvajanje razvoja sistemov in upravnih dejavnosti, s čimer se bo skrajšal skupni čas, porabljen za carinske postopke, in skladno s tem poraba virov.

Predlog temelji na načelu privzeto digitalno in načelu privzeta zasebnost. Predlog je usklajen z vodilnimi pobudami Komisije, kot so akt o umetni inteligenci, akt o upravljanju podatkov, splošna uredba o varstvu podatkov in uredba EUDPR. Določa uporabniško naravnane postopke, pripravljene za avtomatizacijo, ki omogočajo elektronsko izvajanje vseh operativnih izmenjav s carinskimi organi prek enotnega večnamenskega vmesnika EU. Podpira načelo „samo enkrat“, ponovno uporabo podatkov in načela najmanjšega obsega podatkov z zagotavljanjem, da se podatki po predložitvi vključijo v druge postopke, in z vključitvijo pristopa okolja enotnega okenca EU za carino, ki povezuje carinske in necarinske formalnosti (Uredba (EU) 2022/2399); omogoča pa tudi politiko, ki temelji na podatkih. Predvideva preusmeritev paradigme z nacionalnih sistemov s številnimi medsebojnimi procesi na prožen centralni sklop storitev in sistemov, ki bo omogočil razvoj in spremembo procesov na cenejši, doslednejši, prožnejši in fleksibilnejši način. Podpiral bo inovacije in digitalne tehnologije z omogočanjem uporabe naprednih analitičnih tehnik v carinskih operacijah ter z združevanjem virov po vsej EU in odprtokodnim razvojem komponent, ki jih lahko v tem okviru uporabljajo vse države članice. Besedilo je „pripravljeno na digitalno tehnologijo“ z določbo o pooblastilih in zadolžitvah za obravnavo tehničnih vidikov, kot so podatkovni elementi in pravila.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Zmanjšanje in poenostavitev carinskih postopkov ter uvedba enotnega portala EU za interakcijo s carino (EU vozlišče carinskih podatkov) naj bi znatno zmanjšala upravno breme v primerjavi s trenutno veljavnim carinskim zakonikom Unije.

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi skupni prihranki za gospodarske subjekte v prednostni možnosti lahko znašali do 26 milijard EUR v obdobju 15 let (ob upoštevanju povečane carinske dajatve za podjetja zaradi odprave praga 150 EUR za promet iz e-trgovanja med podjetji in potrošniki, ocenjenega na približno 1 milijardo EUR letno).

•    Temeljne pravice

Carina ima dolgoletne izkušnje z zbiranjem in obdelavo podatkov, ki vsebujejo poslovno občutljive informacije ter finančne in osebne podatke. Revizija carinskega zakonika v celoti spoštuje temeljno pravico do varstva osebnih podatkov. Reforma celo izboljšuje varstvo te pravice, kot je razvidno iz ocene učinka za možnost 4. Vozlišče podatkov bi vključevalo orodja in kontrole za varstvo osebnih podatkov, kar bi vsakemu upravljavcu podatkov omogočilo zagotavljanje pravic do varstva podatkov. To bo pozitivno vplivalo tudi na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ki bi lahko svoje pravice uveljavljali na zelo podoben način v vseh državah članicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Reforma krepi carino pri obravnavanju pobiranja neplačanih dajatev, prenizkega vrednotenja in goljufij. Poleg tega odprava oprostitve dajatve za blago v vrednosti do 150 EUR zapolnjuje vrzel in v proračun Unije prinese dodatne prihodke, ocenjene na 750 milijonov EUR letno po tekočih cenah.

Postopoma se bo pobiranje dajatev preusmerilo s kraja deklaracije blaga na kraj, kjer ima uvoznik ali izvoznik sedež v Uniji. To olajšuje revizijo in pobiranje dajatev ter poenostavlja interakcijo za uvoznika ali izvoznika, zlasti za MSP. Čeprav ta sprememba nima neposrednega vpliva na skupni proračun EU ali nacionalne prispevke v proračun EU, lahko postopoma spremeni porazdelitev deleža carinskih dajatev, ki jih zadržijo države članice za kritje stroškov pobiranja. 

Carinski organ EU in razvoj EU vozlišča carinskih podatkov ne bosta zahtevala povečanja proračuna v obdobju 2021–2027, saj bodo stroški v višini približno 60 milijonov EUR v prvih dveh letih financirani v okviru programa Carina 2021–2027. Skupni stroški reforme po letu 2027 so za proračun EU ocenjeni na približno 1,855 milijarde EUR. To zajema stroške nalog, ki so bile s tem predlogom zaupane carinskemu organu EU in EU vozlišču carinskih podatkov, brez poseganja v dogovor o večletnem finančnem okviru in programih za obdobje po letu 2027. 

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

V okviru projekta uspešnosti carinske unije, ki ga vodi Komisija, se letno zbirajo in analizirajo zbirne informacije, ki jih predložijo države članice o carinskih dejavnostih, trendih in uspešnosti v EU, da se podpre politika, ki temelji na dokazilih. Eden glavnih rezultatov analize je letno poročilo o uspešnosti carinske unije, naslovljeno samo na države članice, ki vsebuje sklepe in priporočila o glavnih dogodkih v carinski uniji, ki temeljijo na analizi ključnih kazalnikov uspešnosti, povezanih s strateškimi cilji EU: zaščita, konkurenčnost, olajševanje, kontrole in sodelovanje. Kazalniki uspešnosti carinske unije obravnavajo več vrst dejavnosti, od zneska pobranih carinskih dajatev, uporabe poenostavitev, vloge pooblaščenih gospodarskih subjektov v carinskih postopkih do ukrepov na področju carinskih kontrol in odkrivanja nezakonite trgovine.

Zbiranje podatkov o uspešnosti carinske unije je trenutno prostovoljno, kar sproža vprašanja o kakovosti, popolnosti in doslednosti podatkov ter vprašanja v zvezi z lastništvom in zaupnostjo podatkov. Cilj te pobude je nadaljnji razvoj merjenja uspešnosti carinske unije z uvedbo pravne podlage za strukturiran okvir, da se zagotovijo in analizirajo ustrezne informacije o uspešnosti carinskih organov za pripravo letnega poročila. Poleg tega bo pravna podlaga za uspešnost carinske unije končno zagotovila orodje za spremljanje in ocenjevanje te pobude, s čimer se bodo izboljšali kazalniki na področju analize tveganja in kontrolnih vložkov in izložkov ter rezultatov na področju zaščite, zbiranja in poenostavitve. To bo odpravilo pomanjkanje učinkovitih orodij za nadzor, ki jih ima Komisija na voljo, kot je navedeno v oceni carinskega zakonika Unije.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

S to reformo se krepi zmogljivost carinskih organov za nadzor in izvajanje kontrol blaga, ki vstopi v carinsko unijo in izstopi iz nje. Carinski organi bodo za ciljno usmerjeno in usklajeno carinsko ukrepanje uporabili nov strateški pristop, ki bo temeljil na analizi podatkov o dobavni verigi. Okrepljen je okvir sodelovanja med carinskimi organi, organi za nadzor trga, organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, davčnimi organi in drugimi partnerji. V novem partnerstvu z gospodarskimi subjekti se upravno breme zmanjša, carinski postopki pa racionalizirajo. Novo EU vozlišče carinskih podatkov olajšuje izmenjavo in združevanje informacij v enotnem centralnem okolju. Novi carinski organ EU izvaja centralno analizo tveganja in podpira nacionalne uprave, kar vodi k usklajenemu carinskemu ukrepanju. Ti ukrepi pripravljajo carinsko unijo na prihodnost z vse večjim obsegom e-trgovanja ter vse bolj zapletenimi prepovedmi in omejitvami.

Novi carinski zakonik Unije ima preprosto in intuitivno strukturo. Opredeljeni sta vloga in odgovornost carinskih organov, uvoznika, izvoznika in prevoznika. Informacije se zbirajo v novem EU vozlišču carinskih podatkov, kjer se obdelujejo za analizo tveganja. Temu sledi en sam naslov za vstop oziroma izstop. Novi naslovi uvajajo krizni mehanizem, carinski organ EU ter skupno minimalno harmonizacijo carinskih kršitev in nekazenskih sankcij.

Naslov I uvaja novi carinski zakonik Unije, ki temelji na številnih elementih prejšnjega zakonika. Naloga carinskih organov je okrepljena, da bi odražala širok nabor carinskih storitev, od pobiranja dajatev do zaščite državljanov, varovanja okolja in zaščite drugih javnih interesov, boja proti nepošteni, neskladni in nezakoniti trgovini ter podpore zakonitim trgovinskim tokovom. Naslov vsebuje ustrezne opredelitve za revidirane carinske postopke, zlasti za uvoznika in izvoznika, domnevnega uvoznika v primeru prodaje na daljavo ter za prepovedi in omejitve. 

Reforma si prizadeva za preglednost in odgovornost odgovornih akterjev ter v zameno ponuja poenostavitve carinskih postopkov. Naslov II določa, kakšne so odgovornosti uvoznika, domnevnega uvoznika in izvoznika do carinskih organov. Kar zadeva vloge, je pomanjkljivost sedanjega sistema ta, da imajo osebe, ki so trenutno odgovorne carini, kot sta deklarant in prevoznik, večje težave pri izpolnjevanju svoje odgovornosti za finančno in nefinančno izpolnjevanje obveznosti. Glede na navedeno je najprimernejša sprememba na ravni vlog, da se odgovornost za izpolnjevanje obveznosti dodeli uvoznikom in izvoznikom. Carinski organi od njih zahtevajo, da imajo sedež na ozemlju Unije (kar je že veljalo za deklaranta v členu 170(2) prejšnjega zakonika) in da se ob upoštevanju navedenih izjem registrirajo pri državi članici sedeža. Spletni prodajalci in platforme za e-trgovanje doslej niso bili vključeni v carinske formalnosti pri uvozu. Kot domnevni uvozniki bodo morali carinskim organom zagotoviti ne le podatke, potrebne za sprostitev blaga, prodanega potrošnikom v EU, v prosti promet, temveč tudi informacije, ki jih morajo zbrati za namene DDV. Pojasnjene so vloga prevoznika, ki vnese blago na carinsko območje, in informacije, potrebne v ta namen. Shema pooblaščenih gospodarskih subjektov nadaljuje uspešno sodelovanje med podjetji in carinskimi organi. To partnerstvo je dvignjeno na naslednjo raven z uvedbo novega statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. Ti zaupanja vredni gospodarski subjekti, ki zagotavljajo preglednost, carinskim organom odobrijo dostop do svojih elektronskih sistemov, v katerih vodijo evidenco o svojem izpolnjevanju obveznosti in gibanju blaga. V zameno so dobili nekatere ugodnosti, zlasti možnost sprostitve blaga v imenu carinskega organa in možnost odloga plačila carinskega dolga.

Naslov III predstavlja novo podatkovno paradigmo, ki postopoma vključuje in nadomešča sedanje carinske informacijske sisteme: prehod s 27 informacijskih okolij s številnimi sistemi v vsaki državi članici na centraliziran sklop sistemov in storitev. EU vozlišče carinskih podatkov je centralno razvito okolje sistemov in storitev, katerih uporaba je obvezna. Na novo opredeljuje način zbiranja carinskih in drugih podatkov, njihove uporabe za carinski nadzor in izmenjave s partnerskimi organi. Prav tako predstavlja nov „motor“, ki obdeluje, povezuje in shranjuje informacije ter izvaja analizo tveganja na ravni EU. Vse to carinskim organom zagotavlja boljšo vizijo dobavne verige pri oceni tveganja ter omogoča bolj ciljno usmerjeno in strateško ukrepanje carinskih organov. Poleg tega omogoča horizontalno, usklajeno in dosledno uporabo pravil o varstvu podatkov, pravil za dostop do informacij, varnosti IT in zaupnosti.

Naslov IV ohranja bistvene pojme v zvezi z obsegom carinskega nadzora za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije ali iznese z njega, da se da v postopek posebne rabe ali v notranji tranzit. Prilagaja identifikacijo pristojnih carinskih uradov, s katero se določi vloga carinskega urada, pristojnega za kraj sedeža uvoznika ali izvoznika. Carinski nadzor, carinske kontrole in blažilni ukrepi bodo temeljili na obvladovanju tveganja v celotni dobavni verigi v realnem času z vidika EU. Boljše obvladovanje tveganja v zvezi s finančnimi in nefinančnimi tveganji je osrednji del reforme. Naslov IV vsebuje jasen opis postopka obvladovanja tveganja, tako za finančna kot nefinančna tveganja, ter vloge in pristojnosti Komisije, carinskega organa EU in carinskih organov na tem področju. Obravnava uporabo EU vozlišča carinskih podatkov pri podpiranju obvladovanja tveganja na carinskem področju ter zagotavlja celovito izmenjavo in uporabo informacij, pomembnih za obvladovanje tveganja in za kontrole. Nacionalni carinski organi ostajajo na čelu nacionalnega obvladovanja tveganja in izvajanja potrebnih carinskih kontrol. Na podlagi nove analize tveganja na ravni EU bo carinski organ EU carinskim organom izdal priporočila EU glede kontrole. Ta priporočila glede kontrole bo treba izvesti ali navesti razloge, zakaj priporočilo glede kontrole ni bilo upoštevano. Komisija bo z izvedbenimi akti določila skupna merila in standarde tveganja ter skupna prednostna kontrolna območja, lahko pa tudi opredeli posebna območja na področju druge zakonodaje, ki zahtevajo prednostno obravnavo za obvladovanje tveganja na carinskem področju in carinskih kontrol. Naslov IV določa tudi sistematično ocenjevanje izvajanja obvladovanja tveganja, kar podpira nenehne izboljšave.

Naslov V vsebuje različne carinske postopke, ki gospodarskemu subjektu omogočajo začasno hrambo blaga ali njegovo sprostitev v prosti promet na enotnem trgu EU. Načeloma so carinski organi še naprej pristojni za sprostitev blaga in dajanje blaga v carinski postopek. Pooblaščeni zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti bodo lahko svoje blago sprostili brez aktivnega carinskega posredovanja, če bodo informacije na voljo vnaprej in če blago ni bilo izbrano za kontrolo. Naslov vključuje tudi jasna pravila o postopku in pravnih posledicah, kadar se morajo carinski organi pred sprostitvijo blaga posvetovati z drugimi pristojnimi organi, vključno z možnostjo, da od uvoznikov zahtevajo, da še naprej posredujejo podatke o distribuciji blaga po tem, ko je to že v prostem prometu. V vsakem primeru lahko carinski organi ustavijo gibanje blaga, zavrnejo sprostitev blaga in imajo na koncu možnost, da blago zasežejo. Naslov V prav tako vsebuje prehodne določbe, ki omogočajo nadaljevanje sedanjih carinskih postopkov s pravno varnostjo v celotnem prehodnem obdobju in do začetka delovanja novih sistemov upravljanja podatkov.

Naslov VI predstavlja nov poenostavljen postopek za vnos blaga v carinsko unijo, ki znatno zmanjša zapletenost in upravno breme. Carinski organ zbira informacije za analizo tveganja, vključno s predhodnimi informacijami o tovoru in predodhodnimi informacijami, ter po potrebi posreduje. Za opredelitev tveganj carinske uprave preusmerijo svojo pozornost s posamezne pošiljke na nadzor dobavne verige. Carinski organ ohranja zmogljivost za posredovanje pri vsaki posamezni pošiljki na podlagi informacij v EU vozlišču carinskih podatkov. Glede na vrsto carinskih postopkov obstaja minimalni sklop informacij, ki jih je treba predložiti ali dati na voljo carinskemu organu. Če ima carinski organ ustrezne predhodne informacije in ne vidi tveganja ali težave, ki bi jo bilo treba obravnavati, se lahko blago giblje v skladu z načelom, da se predhodno oceni in posreduje le, kadar je to potrebno. Po prehodnem obdobju za razvoj potrebnih sistemov se večkratne carinske deklaracije postopoma nadomestijo z uporabo poslovnih podatkov. Informacije se lahko zagotovijo predhodno, da se okrepi nadzor dobavne verige s strani carinskega organa. Na podlagi pozitivnih izkušenj z „večkratno vložitvijo“ v sistem nadzora uvoza 2 (ICS2) lahko različni akterji v dobavni verigi zagotovijo svoj del ustreznih informacij. Uvoznik lahko na primer zagotovi ustrezne informacije o proizvodu in transakciji, prevoznik pa lahko informacije o usmerjanju in prihodu zagotovi ločeno. 

Pravila o izvozu iz naslova VII odražajo postopke za vstop. Izvoznik ima sedež v Uniji in je registriran. Carinski organi zbirajo ustrezne informacije in izvajajo analizo tveganja. Olajšujejo se zakoniti trgovinski tokovi, hkrati pa se krepi tudi carinska zmogljivost za nadzor in izvrševanje pravil.

Naslov VIII ohranja posebne postopke iz prejšnjega zakonika. Zbirajo se ustrezne informacije o posebnih postopkih, kot so tranzit, aktivno in pasivno oplemenitenje, začasni uvoz, posebna raba ali proste carinske cone. V skladu s splošnim pristopom se izboljšata preglednost in odgovornost pristojnega gospodarskega subjekta.

Naslov IX določa podrobna pravila v zvezi s tremi elementi, ki jih je treba določiti za uporabo uvoznih in izvoznih dajatev ter drugih ukrepov, ki se uporabljajo za blagovno menjavo, kot so protidampinške dajatve: uvrstitev, vrednost in poreklo. Predlog ne spreminja teh dejavnikov, ki jih v veliki meri določajo mednarodna pravila Svetovne trgovinske organizacije in Svetovne carinske organizacije ter dvostranski trgovinski sporazumi EU. Ker pa je bilo ugotovljeno, da so ta pravila še posebej zapletena za e-trgovanje, bo ta naslov določil dve poenostavitvi za transakcije med podjetji in potrošniki, ki ju uvoznik lahko uporabi pri določanju carinske dajatve.

Prva poenostavitev se nanaša na dokazilo o nepreferencialnem poreklu blaga, ki se lahko opusti za blago v e-trgovanju, če se uvoznik odloči za uporabo poenostavljene tarifne obravnave. To je potrebno, saj je upravno breme za pridobitev takega dokaza običajno nesorazmerno glede na vrednost blaga. Drugič, pod pogojem, da uvoznik uporablja poenostavljeno tarifno obravnavo, se stroški prevoza do končnega namembnega kraja blaga vključijo v carinsko vrednost. Ta pristop zagotavlja popolno uskladitev davčne osnove za uvozno dajatev in DDV v zvezi s transakcijami e-trgovanja med podjetji in potrošniki, pri katerih se stroški prevoza običajno izračunajo do naslova končnega potrošnika.

V skladu z naslovom X carinski dolg nastane ob sprostitvi v prosti promet. Ker se delo carinskih organov preusmeri s pošiljke na dobavno verigo, je njihovo delo bolj osredotočeno tudi na uvoznika in izvoznika s sedežem v EU. Po prehodnem obdobju carinski dolg nastane v kraju, kjer je uvoznik registriran, in ne v kraju vložitve carinske deklaracije. To je pomembna poenostavitev za gospodarske subjekte, zlasti MSP, v okviru novega partnerstva s trgovino. Carinski organi pa so v boljšem položaju za nadzor in revizijo uvoznikov s sedežem v EU. Carinske dajatve so tradicionalna lastna sredstva proračuna EU. Države članice zadržijo delež dajatev kot stroške pobiranja, katerih porazdelitev se lahko z novimi določbami postopoma spremeni. Poleg tega znesek dajatev določi uvoznik ali izvoznik, pristojni carinski organ pa le, če tega uvoznik ni storil. V e-trgovanju ima domnevni uvoznik carinski dolg že ob plačilu prodaje, kar je podobno določbam o DDV. Ker pa se to lahko zgodi precej pred fizičnim prihodom blaga v Unijo, se posrednikom pri e-trgovanju lahko dovoli, da priglasijo dejansko nastalo dajatev in izvajajo redna plačila, ki jih pobira država članica sedeža in registracije. 

V zadnjih letih so carinske uprave pokazale odpornost in odzivnost pri obvladovanju kriz. Krizne razmere zahtevajo posebne odzive, ki so lahko strožji ali prožnejši z izjemami, vendar jih je treba podobno uporabljati po vsej EU. Naslov XI krizne določbe vključuje neposredno v carinski zakonik Unije. Za različne krizne scenarije bo carinski organ EU razvil protokole in postopke, kot so uporaba skupnih meril tveganja, ustrezni blažilni ukrepi in okvir sodelovanja, ter zagotovil njihovo uporabo in izvajanje na podlagi odločbe, ki jo Komisija sprejme z izvedbenim aktom.

EU doslej ni imela jasne strukture za operativno upravljanje carinske unije, ki bi bila pripravljena na izzive našega časa. V naslovu XII uredba določa carinski organ EU, njegove naloge, odgovornosti in upravljanje. Komisija lahko carinskemu organu EU zaupa razvoj in upravljanje EU vozlišča carinskih podatkov. Carinski organ EU bo izvajal obvladovanje tveganja na ravni EU in nacionalnim carinskim organom izdajal priporočila glede kontrole. Obe funkciji sta bistveni za povečanje carinskih zmogljivosti po vsej Uniji in dvig carinske unije na naslednjo raven. Prav tako bo dejavno usklajeval carinske ukrepe po vsej EU in izvajal politične prednostne naloge za delovanje carinske unije. Na ravni EU bo sodeloval z drugimi agencijami, organi in mrežami, kot so Europol, Frontex ali ECHA. Lajšal bo tudi sodelovanje med upravami, vključno z delom strokovnih skupin, usposabljanjem in izmenjavo osebja med državami. 

V skladu z nedavno sodno prakso Sodišča 38 je za določitev kraja sedeža agencije EU pristojen zakonodajalec EU, ki mora v ta namen ukrepati v skladu s postopki, določenimi v upoštevnih materialnih določbah Pogodb. Komisija je menila, da je primerno, da v svojem predlogu pusti odprto ime gostiteljskega mesta. Merila, ki jih je treba upoštevati, da se prispeva k postopku odločanja, in ki temeljijo na skupnem pristopu, so navedena v uvodni izjavi, v kateri so navedeni razlogi za zadevni člen. Izbira sedeža bi morala temeljiti na preglednem postopku prijave, ki se zaključi pred koncem zakonodajnega postopka. Prijave bi morale predložiti države članice, saj je za gostovanje decentralizirane agencije EU potrebna jasna zaveza zadevne države članice. Komisija je pripravljena pomagati pri ocenjevanju teh meril in bo glede na sodbo Sodišča z dne 14. julija 2022 in v skladu s svojo institucionalno odgovornostjo skupaj s sozakonodajalcema dejavno sodelovala pri izbiri sedeža.

Carinski organi pri izpolnjevanju svojih nalog tesno in redno sodelujejo z organi za nadzor trga, organi za sanitarni in fitosanitarni nadzor, organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, organi za upravljanje meja, organi za varstvo okolja, strokovnjaki za kulturne dobrine in številnimi drugimi organi, pristojnimi za sektorske politike. Naslov XIII določa nov okvir sodelovanja za strukturirano sodelovanje med carinskimi organi in navedenimi organi, ki zajema štiri področja: pravila in zakonodajo, izmenjavo podatkov, oblikovanje strategij in usklajeno ukrepanje. S takim sodelovanjem se bodo razvile skupne strategije nadzora in kontrol za reševanje posebnih težav. Ukrepi, ki jih lahko carinski organi sprejmejo v podporo drugim področjem politike, so bolje opredeljeni, kar omogoča sklicevanje na carinski zakonik v sektorski zakonodaji. Mednarodno sodelovanje in carinska diplomacija sta pomembnejša, sodelovanje s partnerji pa se krepi in lahko vključuje izmenjavo carinskih podatkov.

Nacionalne prakse v zvezi s carinskimi kršitvami in njihovimi sankcijami se med državami članicami močno razlikujejo, kar povzroča razlike v obravnavi in izkrivljanje trgovine z blagom. Reforma v naslovu XIV uvaja minimalno skupno jedro dejanj ali opustitev, ki pomenijo carinske kršitve, in minimalno skupno jedro nekazenskih sankcij ter skupna načela, ne da bi se spremenil postopkovni pravni red držav članic, in jim omogoča, da določijo dodatne carinske kršitve in dodajo nacionalne sankcije. Carinske kršitve, ki zadevajo več kot eno državo članico, zahtevajo sodelovanje organov. EU vozlišče carinskih podatkov bo zaradi preglednosti zbiralo vse odločbe, povezane s carinskimi kršitvami, in njihove sankcije. 

Končne določbe v naslovu XV v nacionalne sisteme vključujejo časovni okvir za nadaljevanje sedanje prakse s carinskimi deklaracijami in prehod na novi sistem. EU vozlišče carinskih podatkov se bo razvijalo postopoma, začenši z novim pristopom za e-trgovanje. Gospodarski subjekti lahko začnejo uporabljati EU vozlišče carinskih podatkov od januarja 2032, morali pa ga bodo začeti uporabljati leta 2037, ko bo to začelo delovati v celoti. Carinski organ EU bo ustanovljen postopoma in bo svoje naloge začel opravljati leta 2028. 

2023/0156 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o carinskem zakoniku Unije in carinskem organu Evropske unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 952/2013

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 33, 114 in 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 39 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija in delovanje notranjega trga temeljita na carinski uniji. V interesu tako gospodarskih subjektov kot carinskih organov v Uniji je bila z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 40 o carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: zakonik) v enem samem aktu združena carinska zakonodaja, ki je bila vsebovana v več različnih zakonodajnih aktih, ki vsebujejo splošna pravila in postopke za zagotavljanje izvajanja tarif in drugih ukrepov, uvedenih na ravni Unije v zvezi z blagovno menjavo med Unijo in državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Unije, ter določbe v zvezi s pobiranjem uvoznih dajatev. Carinski organi držav članic so odgovorni za izvajanje teh pravil z operativnimi nalogami, kot so uporaba carinskih postopkov, izvajanje analize tveganja in kontrol ter uporaba sankcij v primeru carinskih kršitev.

(2)Izvajanje Uredbe (EU) št. 952/2013 je razkrilo pomanjkljivosti na več področjih. Med temi so: nezadostni/neučinkoviti ukrepi za zaščito Unije in njenih državljanov pred nefinančnimi tveganji, ki obstajajo za blago v okviru politik Unije, ki niso carinska zakonodaja; zmogljivost carinskih organov za učinkovito obvladovanje vse večjega obsega blaga, uvoženega iz tretjih držav, s prodajo na daljavo (transakcije e-trgovanja); zmogljivost arhitekture informacijskih sistemov, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 952/2013, za digitalizacijo carinskih postopkov, da bi se odzvali na tehnološki napredek, in sicer s tehnologijami, ki temeljijo na izkoriščanju podatkov; pomanjkanje učinkovitih struktur upravljanja carinske unije, kar povzroča različne prakse in neenotno izvajanje pravil v državah članicah. Te pomanjkljivosti zaradi notranjih in zunanjih tveganj in groženj povzročajo ovire za pravilno delovanje carinske unije in s tem notranjega trga.

(3)Primerno je, da carinska zakonodaja upošteva hiter razvoj svetovnih vzorcev trgovanja, tehnologije, poslovnih modelov in potreb deležnikov, vključno z državljani. Zato so potrebne številne spremembe Uredbe (EU) št. 952/2013. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti in nadomestiti.

(4)Da bi zagotovili učinkovita sredstva za doseganje ciljev carinske unije, bi bilo treba revidirati in poenostaviti številna pravila in postopke, ki urejajo vnos blaga na carinsko območje Unije ali iznos blaga z njega. Zagotoviti bi bilo treba sodoben, integriran sklop interoperabilnih elektronskih storitev za zbiranje, obdelavo in izmenjavo informacij, pomembnih za izvajanje carinske zakonodaje (v nadaljnjem besedilu: EU vozlišče carinskih podatkov). Kot centralno operativno zmogljivost za usklajeno upravljanje carinske unije na posebnih področjih bi bilo treba ustanoviti carinski organ Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: carinski organ EU).

(5)Od sprejetja Uredbe (EU) št. 952/2013 se je vloga carinskih organov razvila tako, da vse bolj zajema uporabo zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, ki določata zahteve za blago, ki je predmet carinskega nadzora, zlasti nefinančne zahteve za blago, ki so potrebne za vstop tega blaga na notranji trg in za kroženje na njem. Take nefinančne naloge so se z leti eksponentno povečale v skladu z naraščajočimi pričakovanji podjetij in državljanov Unije glede varnosti, zaščite, dostopnosti za invalide, trajnostnosti, zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, okolja, varstva človekovih pravic in vrednot Unije. Uvesti je treba nova orodja, kot je digitalni potni list izdelka za zagotovitev, da bo druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi v zvezi s proizvodi, še naprej ustrezala tem pričakovanjem. Zato je treba upoštevati vse večje število in zapletenost nefinančnih tveganj, tako da se v naloge carinskih organov vključi posebno sklicevanje na zaščito vseh teh javnih interesov in po potrebi nacionalne zakonodaje v tesnem sodelovanju z drugimi organi. 

(6)Da bi se vloga carinskih organov in vloga poslovnih modelov, v katerih delujejo, razvijala ter da bi carinski organi delovali enotno in prispevali k nemotenemu delovanju notranjega trga, je treba natančneje opisati naloge, ki jih morajo opraviti, tako da se natančneje navedejo njihovi cilji in naloge.

(7)Nekatere opredelitve pojmov iz Uredbe (EU) št. 952/2013 bi bilo treba prilagoditi, da se upošteva širše področje uporabe te uredbe, da se uskladijo z opredelitvami pojmov iz drugih aktov Unije in da se razjasni terminologija, ki ima v drugih sektorjih drugačen pomen. V carinsko zakonodajo bi bilo treba vključiti nove opredelitve, da se pojasnijo vloge in odgovornosti nekaterih akterjev v carinskih postopkih. V primeru uvoznika in izvoznika bi bilo treba z novimi opredelitvami določiti, da so navedene osebe odgovorne za skladnost blaga, vključno s finančnimi in nefinančnimi tveganji, da bi se okrepil carinski nadzor. V primeru novega koncepta domnevnega uvoznika bi morale nove opredelitve zagotoviti, da se v nekaterih primerih v okviru spletne prodaje iz držav zunaj Unije gospodarski subjekt v nasprotju s potrošnikom šteje za uvoznika in prevzame ustrezne odgovornosti. Uvesti bi bilo treba tudi nove opredelitve v zvezi s širšim področjem uporabe določb o carinskem nadzoru, obvladovanju tveganja in carinskih kontrolah.

(8)Carinski organi imajo poleg tradicionalne vloge pobiranja carinskih dajatev, DDV in trošarin ter uporabe carinske zakonodaje tudi ključno vlogo pri izvrševanju druge zakonodaje Unije in po potrebi druge nacionalne zakonodaje o carinskih zadevah. Uvesti bi bilo treba opredelitev te „druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi“, da se vzpostavi učinkovit okvir za urejanje uporabe in nadzora teh posebnih zahtev za blago. Take prepovedi in omejitve so lahko upravičene med drugim iz razlogov javne morale, javnega reda ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstva okolja, varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti in varstva industrijske ali poslovne lastnine ter drugih javnih interesov, vključno s kontrolami predhodnih sestavin za prepovedane droge, blaga, ki krši nekatere pravice intelektualne lastnine, in gotovine. Pojem druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, bi moral vključevati tudi ukrepe trgovinske politike ter ukrepe za ohranjanje in upravljanje ribištva ter omejevalne ukrepe, sprejete na podlagi člena 215 PDEU.

(9)Za večjo pravno jasnost bi bilo treba spremeniti nekatera pravila v zvezi s carinskimi odločbami. Prvič, primerno je pojasniti, da je carinski organ, ki je pristojen za sprejetje carinske odločbe, tisti, v katerem ima vložnik sedež, saj določitev sedeža postane glavno načelo, v skladu s katerim lahko nekateri gospodarski subjekti pod določenimi pogoji in v vnaprej določenem časovnem okviru, ki ga je treba pregledati, izkoristijo poenostavitve, uvedene s to uredbo, in plačajo carinske dajatve tam, kjer imajo sedež. Drugič, zaradi celovitosti in pravne jasnosti bi bilo treba vključiti tudi rok največ 30 dni, do katerega mora vložnik carinskim organom predložiti dodatne informacije, če ti menijo, da zahtevek za odločbo ne vsebuje vseh zahtevanih informacij.

(10)Pojasniti bi bilo treba, kakšne so posledice, če carinski organ ne sprejme odločbe na podlagi zahtevka v določenih rokih. Določiti bi bilo treba tudi načelo, da se v takem primeru šteje, da je zahtevek predmet negativne odločbe, in da lahko vložnik vloži pritožbo v skladu s splošnim pravilom o carinskih odločbah.

(11)Kot je poudarilo Evropsko računsko sodišče 41 in v oceni izvajanja Uredbe (EU) št. 952/2013, je zaželeno, da se obravnava tudi pomanjkanje enotnega spremljanja skladnosti z merili in obveznostmi, določenimi v carinskih odločbah, in sicer z okrepitvijo ustreznih določb. Po eni strani bi morali imetniki odločb ne le izpolnjevati obveznosti iz zadevne odločbe, temveč tudi stalno spremljati izpolnjevanje teh obveznosti in zagotavljati notranjo organizacijo, kadar lahko take dejavnosti (notranjega) spremljanja preprečijo, ublažijo ali odpravijo morebitne napake v njihovih carinskih postopkih. Po drugi strani bi morali carinski organi redno spremljati, kako imetniki carinskih odločb izvajajo take odločbe, zlasti kadar so bili ti ustanovljeni pred manj kot tremi leti in so zato potencialno bolj nagnjeni k tveganju, da bi zagotovili, da ta oseba izpolnjuje obveznosti, določene v carinskih odločbah. To je zlasti pomembno, kadar imajo te osebe poseben status, kot je status pooblaščenega gospodarskega subjekta ali zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, ki je deležen več olajšav v carinskih postopkih. Da bi se okrepilo obvladovanje tveganja na ravni Unije, bi morali poleg tega carinski organi carinski organ EU obvestiti o vseh odločbah, sprejetih na podlagi zahtevka, in ga obvestiti o dejavnostih spremljanja, da se lahko te informacije upoštevajo za namene obvladovanja tveganja.

(12)Poleg odločb v zvezi z zavezujočo tarifno informacijo (odločbe ZTI) ali odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga (odločbe ZIPB), ki so jih carinski organi sprejeli na podlagi zahtevka in pod določenimi pogoji, so bile z Delegirano uredbo Komisije (EU) .../... 42 v carinsko zakonodajo vnesene odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o vrednotenju (odločbe ZIV). V interesu uporabnikov carinske zakonodaje je primerno, da se pravila v zvezi s temi tremi vrstami odločb, ki se nanašajo na zavezujoče informacije, določijo v istem pravnem aktu.

(13)Pravice in obveznosti oseb, odgovornih za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije in izstopa z njega, bi bilo treba jasneje opredeliti. Prva obveznost za osebe, ki opravljajo redne carinske operacije, bi morala biti še naprej ta, da so registrirane pri carinskih organih, pristojnih v kraju, kjer imajo sedež. Enotna registracija bi morala veljati za celotno carinsko unijo, vendar jo je treba posodabljati. Gospodarski subjekti bi zato morali imeti obveznost, da carinske organe obvestijo o vsaki spremembi svojih podatkov o registraciji. Osebe, ki so odgovorne za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije in z njega izstopa, so odgovorne za vsa tveganja, ki jih blago predstavlja za varstvo in varnost državljanov, pa tudi za vsa tveganja za zdravje in življenje ljudi, živali ali rastlin, okolje ali potrošnike. Opredeliti bi bilo treba tudi obveznosti uvoznika, zlasti obveznost sedeža na carinskem območju Unije in izjeme od te obveznosti. Te obveznosti bi morale upoštevati obstoječa pravila za deklaranta, da ima sedež v Uniji. Podobno bi bilo treba opredeliti obveznosti izvoznika.

(14)Pojasniti bi bilo treba tudi obveznosti domnevnih uvoznikov, ki se razlikujejo od obveznosti, ki se uporabljajo za [preostale] uvoznike. Zlasti bi bilo treba določiti, da domnevni uvoznik carinskim organom ne zagotovi le podatkov, potrebnih za sprostitev prodanega blaga v prosti promet, ampak tudi informacije, ki jih mora domnevni uvoznik zbrati za namene DDV. Te informacije so podrobno opisane v Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 282/2011 43 . 

(15)Gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo določena merila in pogoje, da jih carinski organi štejejo za zaupanja vredne gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pravila, se lahko podeli status pooblaščenega gospodarskega subjekta, tako da lahko izkoristijo olajšave v carinskih postopkih. Čeprav shema pooblaščenega gospodarskega subjekta zagotavlja, da so gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo z večino trgovine Unije, zaupanja vredni, ima nekatere pomanjkljivosti, ki so bile izpostavljene v oceni Uredbe (EU) št. 952/2013 in ugotovitvah Evropskega računskega sodišča. Za odpravo teh pomislekov, zlasti zaradi različnih nacionalnih praks in izzivov v zvezi s spremljanjem izvajanja obveznosti pooblaščenega gospodarskega subjekta, bi bilo treba pravila spremeniti, da se uvede obveznost carinskih organov, da izvajanje spremljajo vsaj vsaka tri leta.

(16)Spremembe carinskih postopkov in načina delovanja carinskih organov zahtevajo novo partnerstvo z gospodarskimi subjekti, tj. shemo zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov. Merila in pogoji za pridobitev statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta bi morali temeljiti na merilih za pooblaščenega gospodarskega subjekta, hkrati pa bi morali zagotoviti, da carinski organi menijo, da gospodarski subjekt zagotavlja preglednost. Zato je primerno, da se od zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov zahteva, da carinskim organom odobrijo dostop do svojih elektronskih sistemov, v katerih vodijo evidenco o svojem izpolnjevanju obveznosti in gibanju blaga. Preglednost bi morale spremljati nekatere ugodnosti, zlasti možnost sprostitve blaga v imenu carinskega organa, ne da bi bilo potrebno njegovo aktivno posredovanje, razen kadar je v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, potrebna odobritev pred sprostitvijo, in možnost za odlog plačila carinskega dolga. Ker bi moral ta način dela postopoma nadomestiti način dela, ki temelji na carinskih deklaracijah, je primerno določiti obveznost carinskih organov, da do konca prehodnega obdobja ponovno ocenijo obstoječa dovoljenja za pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve.

(17)Zaradi sprememb carinskih postopkov je treba pojasniti tudi vlogo carinskih zastopnikov. Tako neposredno kot posredno zastopanje bi moralo biti še naprej mogoče, pojasniti pa bi bilo treba, da posredni zastopnik uvoznika ali izvoznika prevzame vse obveznosti uvoznikov ali izvoznikov, ne le obveznost plačila ali zavarovanja za carinski dolg, temveč tudi obveznost spoštovanja druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi. Zato morajo imeti carinski zastopniki stalno prebivališče na carinskem območju Unije, kjer zastopajo uvoznike ali izvoznike, da se zagotovi ustrezna odgovornost za finančne in nefinančne vidike. Uporaba posrednega carinskega zastopnika s sedežem v Uniji je zato na voljo in je sorazmerna alternativa za uvoznike in izvoznike, ki niso tržno prisotni v Uniji. Poleg tega lahko carinski zastopniki s sedežem v tretjih državah še naprej opravljajo svoje storitve v Uniji, kadar zastopajo osebe, za katere se ne zahteva, da imajo sedež na carinskem območju Unije.

(18)Da bi zagotovili enotno raven digitalizacije in ustvarili enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte v vseh državah članicah, bi bilo treba vzpostaviti EU vozlišče carinskih podatkov kot sklop centraliziranih, varnih in kibernetsko odpornih elektronskih storitev in sistemov za carinske namene. EU vozlišče carinskih podatkov bi moralo zagotoviti kakovost, celovitost, sledljivost in nezatajljivost podatkov, ki se tam obdelujejo, tako da niti pošiljatelj niti prejemnik pozneje ne moreta izpodbijati obstoja izmenjave podatkov. EU vozlišče carinskih podatkov bi moralo biti v skladu z ustreznimi predpisi o obdelavi osebnih podatkov in kibernetski varnosti. Komisija in države članice bi morale skupaj oblikovati EU vozlišče carinskih podatkov. Komisija bi morala biti zadolžena tudi za upravljanje, izvajanje in vzdrževanje EU vozlišča carinskih podatkov, te naloge pa lahko prenese na drug organ Unije.

(19)V skladu z nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije 44 je primerno pojasniti, da avtomatizirana izmenjava informacij med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi prek EU vozlišča carinskih podatkov in z njegove strani ne izključuje odgovornosti teh organov ali navedenih subjektov v zvezi z zadevnimi carinskimi postopki. Tudi če je sodelovanje carinskih organov omejeno na navedeno elektronsko komunikacijo prek EU vozlišča carinskih podatkov, bi bilo treba šteti, da navedeni organi sprejmejo ukrep, kot da bi EU vozlišče carinskih podatkov delovalo v imenu navedenih organov.

(20)EU vozlišče carinskih podatkov bi moralo omogočati izmenjavo podatkov z drugimi sistemi, platformami ali okoljem za povečanje kakovosti podatkov, ki jih carinski organi uporabljajo pri opravljanju svojih nalog, ter izmenjavo ustreznih carinskih podatkov z drugimi organi, da bi se povečala učinkovitost kontrol na notranjem trgu. V skladu s pristopom iz Uredbe (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta 45 in evropskega okvira interoperabilnosti 46 bi moralo EU vozlišče carinskih podatkov spodbujati čezmejno in medsektorsko interoperabilnost v Evropi. Izkoristiti bi moralo potencial obstoječih virov informacij o tveganju, ki so na voljo na ravni Unije, kot so sistemi hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF) ter neživilske proizvode (Safety Gate), informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga (ICSMS) in portal za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Podpirati bi moralo razvoj strateškega in operativnega sodelovanja, vključno z izmenjavo informacij in interoperabilnostjo, med carinskimi in drugimi organi, telesi in službami v okviru njihovih pristojnosti. Poleg tega bi moralo EU vozlišče carinskih podatkov zagotavljati najrazličnejše napredne podatkovne analitike, tudi z uporabo umetne inteligence. Navedena analiza podatkov bi morala omogočati analizo tveganja, ekonomsko analizo in napovedno analizo za predvidevanje morebitnih tveganj v zvezi s pošiljkami, ki prihajajo v Unijo ali gredo iz nje. Da bi zagotovili boljši nadzor nad trgovinskimi tokovi in racionaliziran način sodelovanja z organi, ki niso carinski organi, bi moralo biti EU vozlišče carinskih podatkov zmožno uporabiti okvir sodelovanja v okviru okolja enotnega okenca EU za carino in, kadar tega okvira ni mogoče uporabiti, tem organom ponuditi posebno storitev, s katero lahko pridobijo ustrezne podatke, carinskim organom zagotavljajo informacije in jih z njimi izmenjujejo ter zagotavljajo izpolnjevanje sektorskih zahtev. To bi bilo potrebno, če drugi organi ne bi imeli elektronskega sistema, ki bi ga bilo mogoče povezati z EU vozliščem carinskih podatkov.

(21)Poleg EU vozlišča carinskih podatkov lahko države članice razvijejo lastne aplikacije za uporabo podatkov iz EU vozlišča carinskih podatkov. V ta namen in za skrajšanje časa, potrebnega za trženje, lahko države članice carinskemu organu EU zaupajo finančna sredstva in pooblastila za razvoj takih aplikacij. V tem primeru bi moral carinski organ EU pripraviti aplikacije, ki bi jih koristile vse države članice. To bi lahko dosegli z oblikovanjem odprtokodnih aplikacij v skladu z okvirom izmenjave in ponovne uporabe.

(22)EU vozlišče carinskih podatkov bi moralo omogočiti naslednji pretok podatkov. Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da predložijo ali dajo na voljo vse ustrezne podatke, potrebne za izpolnjevanje carinske zakonodaje. Te podatke bi bilo treba obdelovati na ravni Unije in jih obogatiti z analizo tveganja na ravni Unije. Pridobljeni podatki bi morali biti na voljo carinskim organom držav članic, ki bi jih uporabili za izpolnjevanje svojih obveznosti. Nazadnje, v EU vozlišča carinskih podatkov bi bilo treba sporočiti rezultate kontrol, izvedenih po pridobitvi podatkov iz tega EU vozlišča.

(23)Podatki, predloženi EU vozlišču carinskih podatkov, so v veliki meri neosebni podatki, ki jih predložijo gospodarski subjekti o blagu, s katerim trgujejo. Kljub temu bodo podatki vključevali tudi osebne podatke, zlasti imena posameznikov, ki delujejo za gospodarski subjekt ali organ. Za zagotovitev enake zaščite osebnih podatkov in poslovnih informacij je primerno, da se s to uredbo določijo posebna pravila o dostopu, pravila o zaupnosti in pogoji za uporabo EU vozlišča carinskih podatkov. Zlasti bi bilo treba določiti, kateri subjekti imajo lahko dostop do podatkov, ki so shranjeni ali kako drugače na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov, ali kateri subjekti jih lahko obdelujejo, poleg oseb, Komisije, carinskih organov in carinskega organa EU, pri čemer bi bilo treba uskladiti potrebe teh subjektov s potrebo, da se zagotovi, da so osebni in zaupni podatki, zbrani za carinske namene, uporabljeni za dodatne namene le v najmanjšem možnem obsegu.

(24)Za zagotovitev, da lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja svoja preiskovalna pooblastila v zvezi z goljufivimi dejanji, ki škodijo interesom Unije, je primerno, da ima dostop do podatkov iz EU vozlišča carinskih podatkov, ki je zelo podoben dostopu Komisije. OLAF bi zato moral imeti pravico do obdelave podatkov v skladu s pogoji v zvezi z varstvom podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije, vključno z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 47 in Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 48 . Za zagotovitev, da lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) izvaja svoje preiskave v zvezi s carinskimi zadevami, bi moralo imeti pravico, da zahteva dostop do podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov. Za ohranitev funkcij, ki se izvajajo v nacionalnih informacijskih sistemih držav članic, bi morali davčni organi držav članic bodisi pridobiti možnost obdelave podatkov neposredno v EU vozlišču carinskih podatkov bodisi pridobiti podatke iz EU vozlišča carinskih podatkov in jih obdelati na drugačne načine. Zato bi bilo treba organom, pristojnim za varnost hrane v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta 49 , in organom, pristojnim za nadzor trga v skladu z Uredbo (EU) 2019/1020, v EU vozlišču carinskih podatkov zagotoviti prave storitve in orodja, da bi lahko uporabili ustrezne carinske podatke za prispevanje k izvrševanju ustrezne zakonodaje Unije in za sodelovanje s carinskimi organi, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje vstopa neskladnih proizvodov v Unijo. Primerno je, da ima Europol na zahtevo dostop do podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov, da lahko opravlja svoje naloge, kot so določene v Uredbi (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta 50 . Vsi drugi organi Unije in nacionalni organi, vključno z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex), bi morali imeti dostop do neosebnih podatkov, ki so zajeti v EU vozlišču carinskih podatkov.

(25)Pravila in določbe v zvezi z dostopom do EU vozlišča carinskih podatkov in izmenjavo informacij ne bi smela vplivati na carinski informacijski sistem (CIS), vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97, in obveznosti poročanja iz člena 24 Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mejni in obalni straži.

(26)Komisija bi morala v izvedbenih pravilih določiti načine za dostop vseh teh organov, potem ko bi ocenila obstoječe zaščitne ukrepe, ki jih ima vsak organ ali kategorija organov za zagotavljanje pravilnega ravnanja z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki.

(27)Primerno je, da EU vozlišče carinskih podatkov hrani osebne podatke za obdobje največ 10 let. To obdobje je upravičeno glede na možnost, ki jo imajo carinski organi, da carinski dolg sporočijo do 10 let po prejemu potrebnih informacij o pošiljki, ter da lahko Komisija, carinski organ EU, urad OLAF, carinski organi in organi, ki niso carinski organi, navzkrižno preverijo informacije v EU vozlišču carinskih podatkov z informacijami, shranjenimi v drugih sistemih in izmenjanimi z njimi. Poleg tega bi bilo treba to obdobje uskladiti z obdobjem hrambe, ki ga zahteva druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, kadar je taka zakonodaja pomembna za carinske kontrole. Primerno je tudi, da se, kadar se osebni podatki zahtevajo za namene sodnih in upravnih postopkov, preiskav in naknadnih kontrol, obdobje hrambe zadrži, da se prepreči izbris osebnih podatkov, drugače se ne bi mogli uporabiti v te namene.

(28)Varstvo osebnih in drugih podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov bi moralo vključevati tudi pravila o omejevanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Zato je primerno, da lahko carinski organi, Komisija ali carinski organ EU omejijo pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kadar je to potrebno za zagotovitev, da dejavnosti izvrševanja, analiza tveganja in carinske kontrole niso ogrožene. Poleg tega bi se take omejitve lahko uporabljale tudi, kadar je to potrebno za zaščito sodnih ali upravnih postopkov po dejavnostih izvrševanja. Omejitve bi morale biti ustrezno utemeljene glede na dejavnosti in pristojnosti carinskega organa ter omejene na čas, ki je potreben za ohranitev teh posebnih pristojnosti.

(29)Vsako obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi bilo treba izvesti v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/679, Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ali Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta v okviru njihovega področja uporabe.

(30)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal dne [...].

(31)Raven obvladovanja tveganja na carinskem področju na ravni Unije je bistvena za zagotavljanje usklajene uporabe carinskih kontrol v državah članicah. Trenutno obstaja skupni okvir za obvladovanje tveganja, ki vključuje možnost opredelitve skupnih prednostnih kontrolnih območij ter skupnih meril in standardov tveganja na področju finančnih tveganj za izvajanje carinskih kontrol, vendar ima znatne pomanjkljivosti. Da bi odpravili pomanjkanje usklajene uporabe carinskih kontrol in usklajenega obvladovanja tveganja, ki škodi finančnim in nefinančnim interesom Unije in držav članic, je primerno revidirati pravila, da se vzpostavi trdnejši pristop k obvladovanju tveganja, ki obravnava finančna in nefinančna tveganja. To vključuje reševanje strukturnih izzivov pri obvladovanju tveganja v zvezi s finančnimi tveganji, ki jih je ugotovilo Evropsko računsko sodišče. Zlasti je primerno periodično opisati, katere dejavnosti so vključene v obvladovanje tveganja na carinskem področju. Pomembno je tudi opredeliti vloge in pristojnosti Komisije, carinskega organa EU in carinskih organov držav članic. Bistveno je tudi zagotoviti, da lahko Komisija določi skupna prednostna kontrolna območja ter skupna merila in standarde tveganja ter opredeli posebna območja na področju druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, ki si zaslužijo prednost pri skupnem obvladovanju tveganja in kontrolah, ne da bi bila pri tem ogrožena varnost.

(32)Zato je primerno uvesti dejavnosti obvladovanja tveganja na ravni Unije in določbe za zagotovitev zbiranja celovitih podatkov na ravni Unije, pomembnih za obvladovanje tveganja, vključno z rezultati in ocenjevanjem vseh kontrol. Določa skupno analizo tveganja in izdajo ustreznih priporočil Unije glede kontrole carinskim organom. Navedena priporočila glede kontrole bi bilo treba izvesti ali navesti razloge, zakaj niso bila uporabljena. Zagotoviti bi bilo treba tudi možnost izdaje navodila, da se blago, namenjeno v Unijo, ne sme natovarjati ali prevažati. Analiza tveganj in groženj na ravni Unije bi morala temeljiti na podatkih na ravni Unije, ki se stalno posodabljajo, ter opredeliti ukrepe in kontrole, ki jih je treba izvajati na mejnih prehodih vstopa na ozemlje Unije in izstopa z njega. V okviru sodelovanja z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in zlasti varnostnimi organi bi moralo obvladovanje tveganja na ravni Unije, kadar je to mogoče, prispevati k strateškim analizam in ocenam groženj, ki se izvajajo na ravni Unije, vključno s tistimi, ki jih izvajata Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), ter imeti koristi od njih, da bi prispevali k učinkovitemu in uspešnemu preprečevanju kriminala in boju proti njemu.

(33)Postopek dajanja blaga v carinski postopek je treba ponovno proučiti, da se upoštevajo nove vloge in odgovornosti oseb, vključenih v postopek. Tako odgovornost za posredovanje informacij carinskim organom prevzame oseba, odgovorna za blago, in sicer uvoznik, izvoznik ali imetnik tranzitnega postopka, ne pa deklarant. Podatke bi morali zagotoviti ali dati na voljo carini takoj, ko so ti na voljo, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga v carinski postopek, da se carinskim organom omogoči izvedba analize tveganja in sprejetje ustreznih ukrepov. Ker imajo domnevni uvozniki v e-trgovanju večji obseg transakcij in obveznost izračuna carinskega dolga ob prodaji in ne ob sprostitvi blaga v promet, je primerno prilagoditi časovni okvir njihove obveznosti poročanja. Domnevni uvozniki bi zato morali podatke o prodaji blaga, namenjenega uvozu, predložiti najpozneje na dan po prejetju plačila. Nasprotno pa bi morali imeti carinski organi v ustrezno utemeljenih okoliščinah možnost, da pooblastijo zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte, da ti podatke o svojem sproščenem blagu dopolnijo pozneje, saj stalno izmenjujejo podatke o svojih transakcijah s carinskimi organi in bi se morali šteti za zanesljive. Take okoliščine bi lahko bile nezmožnost določitve končne carinske vrednosti blaga ob sprostitvi, ker je povezana s standardizirano terminsko pogodbo, ali potreba po pridobitvi ustreznih spremnih listin, ne da bi ti vplivali na izračun carinskega dolga.

(34)Za poenostavitev carinskega postopka za vstop blaga na carinsko območje Unije ob hkratnem zagotavljanju, da je za to blago odgovorna ena sama oseba, bi morali različni akterji v dobavni verigi zagotoviti svoj del ustreznih informacij o zadevnem blagu in ga povezati z določeno pošiljko. Blago se vnese le, če obstaja uvoznik s sedežem v Uniji, ki prevzame odgovornost za to blago. Uvoznik bi moral carinskim organom in za carinski postopek, v katerega naj bi bilo blago dano, čim prej zagotoviti informacije o blagu, po možnosti pred fizičnim prihodom blaga. Ponudnik storitev ali carinski zastopnik bi moral imeti možnost zagotoviti informacije o imenu uvoznika in v njegovem imenu, vendar je uvoznik še naprej odgovoren za zagotavljanje skladnosti blaga s finančnimi in nefinančnimi tveganji. Prevozniki, ki dejansko vnašajo blago, bi morali zagotoviti tudi nekatere informacije o blagu pred natovarjanjem ali prihodom (v nadaljnjem besedilu: predhodne informacije o tovoru) in svoje informacije povezati z informacijami uvoznika, če so te že bile predložene, ne da bi imeli nujno dostop do vseh podatkov, ki jih je predložil uvoznik. Poleg tega se lahko za bolj zapletene dobavne verige in prometna omrežja od drugih oseb zahteva, da dopolnijo informacije o blagu, ki ga je treba vnesti na carinsko območje Unije. Uvoznik, prevoznik ali katera koli druga oseba, ki predloži informacije carini, bi morala te informacije spremeniti, če ve, da informacije niso več pravilne, vendar preden carinski organi odkrijejo nepravilnosti, za katere bi želeli opraviti kontrolo.

(35)Carinski organi, pristojni za kraj prvega vstopa blaga, bi morali izvesti analizo tveganja razpoložljivih informacij o navedenem blagu in imeti pravico, da sprejmejo širok nabor blažilnih ukrepov, če ugotovijo tveganje, vključno z zahtevami za kontrolo pred natovarjanjem ali ob prihodu blaga na carinsko območje Unije, s strani drugega carinskega organa ali drugih organov. Prevoznik je na splošno v najboljšem položaju, da ve, kdaj je blago prispelo, zato bi moral o takem prihodu obvestiti carinski organ. Da pa bi poskrbeli za bolj zapletene dobavne verige in prometna omrežja, se lahko od drugih oseb zahteva, da zaradi analize tveganja carinske organe obvestijo o prihodu blaga. Za zagotovitev, da imajo carinski organi predhodne informacije o tovoru za vse blago, vneseno na carinsko območje Unije, bi bilo treba prevozniku preprečiti raztovarjanje blaga, za katero ni informacij, razen če so carinski organi od prevoznika zahtevali, naj predloži blago, ali če obstajajo izredne razmere, ki zahtevajo raztovarjanje blaga. Nasprotno pa se za olajšanje postopka vstopa blaga, za katerega imajo carinski organi ustrezne predhodne informacije o tovoru, od prevoznika ne bi smelo zahtevati, da predloži blago carini v vseh primerih, ampak le, če to zahtevajo carinski organi ali kadar to zahteva druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi.

(36)Za neunijsko blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, bi se moralo šteti, da je v začasni hrambi od trenutka, ko prevoznik sporoči njegov prihod, do njegovega dajanja v carinski postopek, razen če je že dano v tranzit. Za zagotovitev ustreznega carinskega nadzora bi bilo treba to stanje časovno omejiti. Ne bi smelo trajati več kot 10 dni, razen v izjemnih primerih. Če mora uvoznik blago dati v hrambo za dlje časa, bi se moralo dati v carinsko skladišče, kjer se lahko hrani brez časovne omejitve. Obstoječa dovoljenja za lokacije začasne hrambe bi bilo zato treba spremeniti v dovoljenja za carinsko skladiščenje, če so izpolnjene ustrezne zahteve.

(37)Ohraniti je treba pravila, ki določajo, ali je blago unijsko ali neunijsko blago in ali je mogoče domnevati o statusu unijskega blaga ali ga je treba dokazati, zlasti kadar blago začasno zapusti carinsko območje Unije.

(38)Ko na podlagi analize tveganja carinski organi pridobijo informacije, potrebne za zadevni postopek, bi se morali odločiti, ali bodo izvedli nadaljnje kontrole blaga, ga sprostili, zavrnili ali zadržali njegovo sprostitev ali pustili, da se za blago šteje, da je sproščeno v promet. Carinski organi bi morali to po potrebi storiti v sodelovanju z drugimi organi. V skladu s tem bi morali carinski organi zavrniti sprostitev blaga, če imajo dokazila, da blago ne izpolnjuje veljavnih zakonskih zahtev. Kadar se morajo carinski organi posvetovati z drugimi organi, da bi ugotovili, ali je blago skladno ali ne, bi morali sprostitev zadržati vsaj do konca posvetovanja. V teh primerih bi morala biti poznejša odločitev carinskih organov o blagu odvisna od odgovora drugih organov. Da bi se izognili blokiranju tako gospodarskih subjektov kot organov v primerih, ko je za ugotovitev o skladnosti potrebno nekaj časa, bi morali imeti carinski organi možnost, da blago sprostijo pod pogojem, da jih največ 15 dni gospodarski subjekt še naprej obvešča o lokaciji blaga. Za zagotovitev pravne varnosti gospodarskim subjektom, ki so informacije predložili pravočasno, ne da bi bili carinski organi obvezani, da se odzovejo na vsako pošiljko, bi bilo treba blago, ki po razumnem roku ni bilo izbrano za kontrolo, šteti za sproščeno. Komisija bi morala imeti pravico, da to obdobje opredeli v delegiranih pravilih in ga po potrebi prilagodi vrsti prometa ali vrsti mejnih prehodov.

(39)Če zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti zagotavljajo carinskim organom popoln dostop do svojih sistemov, evidenc in operacij ter se štejejo za zanesljive, bi morali imeti možnost, da svoje blago sprostijo pod nadzorom carinskih organov, ne da bi čakali na njihovo posredovanje. V skladu s tem bi moralo biti zaupanja vrednim in preverjenim gospodarskim subjektom omogočeno, da blago sprostijo za kateri koli vstopni postopek ob prejemu blaga v končnem namembnem kraju ali za kateri koli izstopni postopek na kraju dostave blaga. Ker se šteje, da zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti zagotavljajo preglednost, bi bilo treba prihod in/ali dostavo ustrezno evidentirati v EU vozlišču carinskih podatkov. Ti gospodarski subjekti bi morali biti dolžni obvestiti carinske organe, kadar se pojavijo težave, da lahko ti organi sprejmejo končno odločitev o sprostitvi blaga. Kadar so sistemi notranje kontrole zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov dovolj zanesljivi, bi morali imeti carinski organi možnost, da v sodelovanju z drugimi organi pooblastijo te gospodarske subjekte, da sami izvajajo nekatere preglede. Vendar bi morali carinski organi ohraniti možnost, da kadar koli izvedejo kontrolo blaga. 

(40)Primerno je zagotoviti ukrepe za ureditev prehoda s sistema, ki temelji na carinskih deklaracijah, na sistem, ki temelji na zagotavljanju informacij osrednjemu EU vozlišču carinskih podatkov. Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da vložijo carinske deklaracije za prijavo, da nameravajo v prehodnem obdobju dati blago v carinski postopek. Vendar bi morali imeti gospodarski subjekti takoj, ko so na voljo zmogljivosti EU vozlišča carinskih podatkov, možnost, da carinskim organom zagotovijo ali dajo na voljo informacije prek EU vozlišča carinskih podatkov, carinski organi pa ne bi smeli več pooblaščati nobenega subjekta, da zaprosi za poenostavitve na podlagi carinske deklaracije. Ob koncu prehodnega obdobja bi morala vsa dovoljenja prenehati veljati, saj carinske deklaracije ne bodo več obstajale.

(41)Člen 29 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da se za proizvode, ki prihajajo iz tretjih držav, šteje, da so v prostem prometu, če so bile opravljene uvozne formalnosti in so bile obračunane carine ali dajatve z enakim učinkom. Vendar sprostitve v prosti promet ne bi smeli razumeti kot dokazilo o skladnosti z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, kadar slednja nalaga posebne zahteve za blago, ki se proda ali porabi na notranjem trgu.

(42)Postopek iznosa blaga s carinskega območja Unije bi bilo treba racionalizirati in poenostaviti v skladu s postopkom vstopa. Zato je primerno zahtevati, da je za blago odgovorna oseba s sedežem v Uniji, tj. izvoznik. Izvoznik bi moral pred iznosom blaga iz Unije zagotoviti ali dati na voljo carinskim organom ustrezne informacije, pri čemer bi moral navesti, ali gre za unijsko ali neunijsko blago za izvoz, in prilagoditi potrebne informacije. Da bi poenostavili postopek in se izognili morebitnim vrzelim, bi moral pojem izvoza vključevati izstop neunijskega blaga, s čimer bi zajemal tudi pojem „ponovnega izvoza“, ki je bil prej urejen kot ločen pojem.

(43)Za zagotovitev ustreznega obvladovanja tveganja za blago, izneseno s carinskega območja Unije, bi bilo treba od carinskega urada, pristojnega za izvoz, zahtevati, da izvede analizo tveganja informacij o blagu in sprejme ali zahteva ustrezne ukrepe pred izstopom blaga. Ti ukrepi bi morali vključevati zahtevo, da kontrole opravijo carinski urad, pristojen za kraj odpreme blaga, carinski urad izstopa in po potrebi drugi organi, poleg ukrepov, predvidenih v okviru sprostitve v carinski postopek, ki se uporabljajo tudi, kadar se blago da v izvoz.

(44)Za zagotovitev, da so tudi postopki odloga plačila dajatve pregledni, je primerno racionalizirati določbe o zahtevah za dovoljenja za posebne postopke. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba zlasti pogoje za ugotavljanje, ali je mnenje na ravni Unije potrebno za oceno, ali bi izdaja dovoljenja lahko negativno vplivala na interese proizvajalcev Unije, t. i. pregled gospodarskih pogojev, določiti v osnovnem aktu, namesto da bi jih urejala delegirana pravila. Ker je lahko učinek na interese proizvajalcev Unije odvisen od količine blaga, ki je dano v posebni postopek, bi moral imeti carinski organ EU pravico predlagati določen prag, pod katerim se ocenjuje, da ni negativnega učinka na interese proizvajalcev Unije.

(45)Člen 9 revidirane Konvencije o plovbi po Renu se sklicuje na Prilogo (Renski manifest), ki je olajšala pretok blaga po reki Ren in z njo povezanih pritokih, tako da se jih obravnava kot carinski tranzitni postopek čez nacionalne meje petih držav članic 51 . V skladu z informacijami carinskih uprav se Renski manifest v praksi ne uporablja več kot carinski tranzitni postopek v državah, ki mejijo na Ren. Namesto tega se blago po Renu in njegovih pritokih zdaj prevaža na podlagi unijskega tranzitnega postopka, vzpostavljenega z zakonikom, prek novega računalniškega tranzitnega sistema (NCTS). Zato je primerno črtati sklicevanje na Renski manifest iz primerov, v katerih se gibanje blaga šteje za zunanji tranzit ali tranzit Unije.

(46)Za povečanje preglednosti v zvezi z osebo, odgovorno za izpolnjevanje obveznosti unijskega tranzitnega postopka ter vsebine in tveganj, povezanih s pošiljko, je primerno zahtevati, da imetnik tranzitnega postopka razkrije vsaj informacije o uvozniku ali izvozniku, ki sproži gibanje, prevoznih sredstvih in identifikaciji blaga, danega v navedeni postopek. Take informacije bi carinskim organom omogočile učinkovitejši nadzor zadevnega unijskega tranzitnega postopka in izvedbo analize tveganja. Unijski tranzitni postopek bi moral biti obvezen, razen če je blago dano v drug carinski postopek takoj po vstopu na carinsko območje Unije ali izstopu z njega. Če uvoznik ali izvoznik še ni znan, bi bilo treba imetnika blaga šteti za uvoznika ali izvoznika blaga in bi moral biti dolžan plačati carinske dajatve ter druge davke in dajatve. Unijski tranzitni postopek bi bilo treba nadomestiti s carinskim nadzorom, če blago uvozi ali izvozi zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt.

(47)S spremembo Priloge 6 k Carinski konvenciji o mednarodnem prevozu blaga na podlagi zvezkov TIR (v nadaljnjem besedilu: Konvencija TIR) 52 , ki je začela veljati 1. junija 2021, je bila spremenjena pojasnjevalna opomba 0.49, da bi se gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo nekatere zahteve, omogočilo, da postanejo „pooblaščeni pošiljatelj“, kar odraža obstoječe poenostavitve, odobrene gospodarskim subjektom, priznanim kot „pooblaščeni prejemnik“. Zato je treba vključiti novo možnost; uvedeno s Konvencijo TIR, da se carinska zakonodaja Unije uskladi z navedenim mednarodnim sporazumom.

(48)Uporaba standardnih pravil za izračun dajatev pri transakcijah e-trgovanja bi v številnih primerih povzročila nesorazmerno upravno breme za carinske uprave in gospodarske subjekte, zlasti v zvezi s pobiranjem prihodkov. V interesu razvoja trdne in učinkovite davčne in carinske obravnave za blago, uvoženo iz tretjih držav prek transakcij e-trgovanja (v nadaljnjem besedilu: prodaja na daljavo uvoženega blaga), je treba zakonodajo Unije spremeniti, da se odpravi prag, pod katerim je blago zanemarljive vrednosti, ki ne presega 150 EUR na pošiljko, oproščeno carinskih dajatev ob uvozu v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1186/2009 53 , in uvede poenostavljena tarifna obravnava za prodajo na daljavo uvoženega blaga iz tretjih držav v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 54 (kombinirana nomenklatura). Glede na te predlagane spremembe bi bilo treba spremeniti nekatera pravila zakonika o tarifni uvrstitvi, poreklu in carinski vrednosti, da se zagotovijo poenostavitve, ki jih domnevni uvoznik prostovoljno uporablja pri določanju carinske dajatve v transakciji med podjetji in potrošniki, ki se za namene DDV šteje za prodajo na daljavo. Poenostavitve bi morale vključevati možnost izračuna dolgovane carinske dajatve z uporabo novih tarif košaric v kombinirani nomenklaturi za vrednost, izračunano na enostavnejši način. V skladu s poenostavljenimi pravili za transakcije e-trgovanja med podjetji in potrošniki bi bilo treba neto nakupno ceno brez DDV, vključno s skupnimi stroški prevoza do končnega namembnega kraja proizvoda, šteti za carinsko vrednost, poreklo pa se ne bi smelo zahtevati. Vendar če želi domnevni uvoznik uživati ugodnosti preferencialnih tarifnih stopenj, tako da dokaže status porekla blaga, lahko navedeni gospodarski subjekt to stori z uporabo standardnih postopkov.

(49)Trenutno carinske dolgove pobere država članica, v kateri je vložena carinska deklaracija. Gospodarski subjekt se lahko odloči, ali bo to storil v državi prvega vstopa ali pa bo uporabil tranzitni postopek in plačal dajatve v drugi državi članici. Ta sistem naj bi se spremenil leta 2025, ko bo uveden informacijski sistem za centralizirano carinjenje, ki bo pooblaščenim gospodarskim subjektom omogočil vložitev carinske deklaracije v državi članici, v kateri imajo sedež. Glede na ta razvoj dogodkov je primerno spremeniti pravila, ki opredeljujejo kraj nastanka carinskega dolga, tako da se uvozne dajatve plačajo državi članici, v kateri ima uvoznik sedež, ker je to kraj, kjer ima lahko carinski organ največ informacij o evidencah, operacijah in poslovnem ravnanju gospodarskih subjektov, zlasti kadar se tem gospodarskim subjektom dodeli status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. Vendar je primerno, da carinski dolg gospodarskih subjektov, ki niso zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti, nastane v kraju, kjer se blago fizično nahaja, vsaj dokler se ne oceni model nadzora.

(50)V primeru transakcij e-trgovanja je bistveno zagotoviti, da spletni posredniki, kot so spletne platforme, ki upravljajo spletno prodajo blaga zasebnim potrošnikom, pravilno plačajo carinski dolg. Zato je primerno pojasniti, da je domnevni uvoznik oseba, odgovorna za carinski dolg, ki bi nastal v trenutku, ko kupec plača gospodarskemu subjektu e-trgovanja, ki je v večini primerov spletna platforma. Za poenostavitev bremena, povezanega s tako obveznostjo, se lahko domnevnemu uvozniku dovoli, da določi dolgovano uvozno dajatev in redno plačuje svoje carinske dolgove, carinski organi pa bi morali imeti možnost enotne vknjižbe za namene proračuna Unije.

(51)Primerno je okrepiti mehanizem za učinkovitejši nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov v zvezi s pretokom blaga, ki jih lahko sprejme Svet v skladu s členom 215 PDEU. V takem primeru bi moral carinski organ EU Komisiji in državam članicam zagotoviti podporo, da se prepreči izogibanje tem ukrepom. Carinski organi bi morali zagotoviti, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za uskladitev z ukrepi, ter o tem ustrezno obvestiti Komisijo in carinski organ EU.

(52)Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem kriznega upravljanja za reševanje morebitnih kriz v carinski uniji. Odsotnost takega mehanizma na ravni Unije je bila poudarjena v carinskem akcijskem načrtu 55 . Zato bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, ki bi vključeval carinski organ EU kot ključni akter pri pripravi, usklajevanju in spremljanju izvajanja praktičnih ukrepov in ureditev, za katere se Komisija odloči, da jih bo uvedla v primeru krize. Carinski organ EU bi moral med celotnim trajanjem krize stalno vzdrževati pripravljenost za odzivanje na krize.

(53)Obstoječi okvir upravljanja carinske unije nima jasne strukture operativnega upravljanja in ne odraža razvoja carine od njene ustanovitve leta 1968. V skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 so za dejavnosti, povezane z obvladovanjem tveganja v trgovinskih tokovih, kot so izvajanje in odločbe o kontrolah na terenu, odgovorni nacionalni carinski organi. Kljub sodelovanju med nacionalnimi carinskimi upravami, ki je obstajalo od ustanovitve carinske unije in je privedlo do izmenjave najboljših praks, strokovnega znanja in razvoja skupnih smernic, to ni privedlo do razvoja usklajenega pristopa in operativnega okvira. Trenutno v državah članicah obstajajo različne prakse, ki slabijo carinsko unijo. Ni osrednje zmogljivosti za analizo tveganja, ni skupnega stališča o prednostnem razvrščanju tveganj, usklajeni carinski ukrepi in kontrole so omejeni ter ni okvira sodelovanja za različne organe, ki oskrbujejo enotni trg. Da bi carinska unija delovala enotno, bi morala osrednja operativna raven Unije za združevanje strokovnega znanja, virov in skupnega sprejemanja odločitev obravnavati take pomanjkljivosti na področjih, kot so upravljanje podatkov, obvladovanje tveganja in usposabljanje. Zato je primerno, da se ustanovi carinski organ EU. Ustanovitev tega novega organa je ključnega pomena za zagotovitev učinkovitega in ustreznega delovanja carinske unije, centralno usklajevanje carinskih ukrepov in podporo dejavnostim carinskih organov.

(54)Carinski organ EU bi bilo treba upravljati in bi moral delovati na podlagi načel skupne izjave in skupnega pristopa Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012 56 .

(55)Merila, ki jih je treba upoštevati, da bi prispevali k postopku odločanja o izbiri sedeža carinskega organa EU, bi morala biti zagotovilo, da se organ lahko ustanovi na kraju samem ob začetku veljavnosti te uredbe, dostopnost lokacije in obstoj ustreznih izobraževalnih ustanov za otroke uslužbencev ter ustrezen dostop do trga dela, socialne varnosti in zdravstvene oskrbe za otroke in zakonce članov osebja. Glede na kooperativno naravo večine dejavnosti carinskega organa EU in zlasti tesne povezave, ki bo obstajala med informacijskimi sistemi, ki jih bo Komisija vzdrževala v prehodnem obdobju, medtem ko bo carinski organ EU vzpostavil in upravljal EU vozlišče carinskih podatkov, bi moral biti to kraj, ki bi omogočal tako tesno sodelovanje s Komisijo, organi regij Unije, ki so najpomembnejši za mednarodno trgovino, ter z ustreznimi organi Unije in mednarodnimi organi (na primer Svetovno carinsko organizacijo za lajšanje praktičnega medsebojnega bogatenja o posebnih temah). Ob upoštevanju teh meril bi moral carinski organ EU imeti sedež v [...].

(56)V upravnem odboru bi morale biti zastopane države članice in Komisija, da se zagotovi učinkovito delovanje carinskega organa EU. Pri sestavi upravnega odbora, vključno z izborom predsednika in njegovega namestnika, bi bilo treba upoštevati načela uravnotežene zastopanosti spolov, izkušnje in kvalifikacije. Glede na izključno pristojnost Unije na področju carinske unije ter tesno povezavo med carino in drugimi področji politike je primerno, da se njen predsednik izvoli med temi predstavniki Komisije. Za uspešno in učinkovito delovanje carinskega organa EU bi moral upravni odbor zlasti sprejeti enotni programski dokument, vključno z letnim in večletnim načrtovanjem programov, izvajati svoje naloge v zvezi s proračunom carinskega organa EU, sprejeti finančna pravila, ki se uporabljajo za carinski organ EU, imenovati izvršnega direktorja ter določiti postopke za sprejemanje odločitev s strani izvršnega direktorja v zvezi z operativnimi nalogami carinskega organa EU. Upravnemu odboru bi moral pomagati izvršilni odbor.

(57)Za zagotovitev njegovega učinkovitega delovanja bi bilo treba carinskemu organu EU dodeliti samostojen proračun s prihodki iz splošnega proračuna Unije in vsemi prostovoljnimi finančnimi prispevki držav članic. V izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah bi moral imeti carinski organ EU tudi možnost, da prejme dodatne prihodke prek sporazumov o prispevkih ali sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev ter plačil za publikacije in vse druge storitve, ki jih zagotavlja carinski organ EU.

(58)Carinski organi pri izpolnjevanju svojih nalog tesno in redno sodelujejo z organi za nadzor trga, organi za sanitarni in fitosanitarni nadzor, organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, organi za upravljanje meja, organi za varstvo okolja, strokovnjaki za kulturne dobrine in številnimi drugimi organi, pristojnimi za sektorske politike. Glede na razvoj enotnega trga in razvijajočo se vlogo carine, povečanje števila prepovedi in omejitev ter e-trgovanje je treba to sodelovanje strukturirati in okrepiti na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni. Namesto sodelovanja, osredotočenega na posamezne pošiljke ali posebne dogodke v dobavni verigi, bi bilo treba vzpostaviti strukturiran okvir sodelovanja med carinskimi organi in drugimi organi, pristojnimi za ustrezna področja politike. Tak okvir sodelovanja bi moral vključevati naslednje vidike: razvoj zakonodaje in potreb politike na določenem področju, izmenjava in analiza informacij, oblikovanje splošne strategije sodelovanja v obliki skupnih nadzornih strategij in nazadnje sodelovanje pri operativnem izvajanju, spremljanju in kontrolah. Komisija bi morala tudi olajšati uporabo dela druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, in sicer s pripravo seznama zakonodaje Unije, ki določa zahteve za blago, ki je predmet carinskih kontrol, da se zaščitijo javni interesi, kot so zdravje in življenje ljudi, živali ali rastlin, potrošniki in okolje.

(59)Da bi povečali jasnost in naredili učinkovitejši okvir sodelovanja med carinskimi in drugimi partnerskimi organi, bi moral seznam storitev, ki jih ponujajo carinski organi, jasno opredeliti morebitno vlogo carinskih organov pri uporabi drugih ustreznih politik na mejah Unije. Poleg tega bi moral uporabo okvira sodelovanja spremljati carinski organ EU. Carinski organ EU bi moral tesno sodelovati s Komisijo, uradom OLAF, drugimi ustreznimi agencijami in organi Unije, kot sta Europol in Frontex, ter specializiranimi agencijami in mrežami na zadevnih področjih politike, kot je mreža EU za skladnost proizvodov.

(60)V vse bolj povezanem svetu sta carinska diplomacija in mednarodno sodelovanje pomembna vidika pri delu carinskih organov po vsem svetu. Mednarodno sodelovanje bi moralo predvideti možnost izmenjave carinskih podatkov na podlagi mednarodnih sporazumov ali avtonomne zakonodaje Unije z ustreznimi in varnimi komunikacijskimi sredstvi, ob spoštovanju zaupnih informacij in varstvu osebnih podatkov, na primer prek EU vozlišča carinskih podatkov.

(61)Čeprav je carinska zakonodaja na podlagi zakonika usklajena, je Uredba (EU) št. 952/2013 vključevala le obveznost držav članic, da določijo kazni za neizpolnjevanje carinske zakonodaje, in zahtevala, da so take kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice si lahko zato izberejo carinske kazni, ki se med državami članicami zelo razlikujejo in se sčasoma spreminjajo. Določiti bi bilo treba skupni okvir, ki bi določal minimalno osnovo carinskih kršitev in nekazenskih sankcij. Tak okvir je potreben za obravnavanje neobstoja enotne uporabe in znatnih razlik med državami članicami pri uporabi sankcij za kršitve carinske zakonodaje, ki lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, vrzeli in „izbiranje najugodnejše carinske ureditve“. Okvir bi moral biti sestavljen iz skupnega seznama dejanj ali opustitev dejanj, ki bi morale pomeniti carinske kršitve v vseh državah članicah. Pri določanju sankcije, ki se uporabi, bi morali carinski organi opredeliti, ali so ta dejanja ali opustitve storjene namerno ali iz očitne malomarnosti.

(62)Treba je določiti skupne določbe za olajševalne dejavnike ter za obteževalne okoliščine v zvezi s carinskimi kršitvami. Zastaralni rok za začetek postopka za carinske kršitve bi moral biti določen v skladu z nacionalnim pravom in bi moral biti od 5 do 10 let, da se zagotovi skupno pravilo, ki temelji na roku za obvestilo o carinskem dolgu. Pristojno bi moralo biti sodišče, v katerem je bila storjena kršitev. Sodelovanje med državami članicami je potrebno v primerih, ko je carinska kršitev nastala v več kot eni državi članici; v takih primerih bi morala država članica, ki prva začne postopek, sodelovati z drugimi carinskimi organi, ki jih zadeva ista carinska kršitev.

(63)Treba je določiti minimalno skupno osnovo carinskih kršitev, in sicer z opredelitvijo carinskih kršitev na podlagi obveznosti iz te uredbe in enakih obveznosti, določenih v drugih delih carinske zakonodaje.

(64)Prav tako je treba vzpostaviti skupno minimalno osnovo nekazenskih sankcij, ki bo določala minimalne zneske denarnih kazni, možnost razveljavitve, zadržanja ali spremembe carinskih dovoljenj, tudi za pooblaščene gospodarske subjekte in zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte, ter zaplembo blaga. Minimalni zneski denarnih kazni bi morali biti odvisni od tega, ali je bila carinska kršitev storjena namerno ali ne in ali vpliva na znesek carinskih dajatev in drugih kazni ter na prepovedi ali omejitve. Ta minimalna skupna osnova nekazenskih sankcij bi se morala uporabljati brez poseganja v nacionalni pravni red držav članic, v okviru katerega pa se lahko določijo tudi kazenske sankcije.

(65)Uspešnost carinske unije bi bilo treba oceniti vsaj enkrat letno, da bi lahko Komisija s pomočjo držav članic sprejela ustrezne usmeritve politike. Zbiranje informacij od carinskih organov bi bilo treba formalizirati in poglobiti, saj bi celovitejše poročanje izboljšalo primerjalno analizo ter pomagalo pri poenotenju praks in oceni učinka odločb na področju carinske politike. Zato je primerno uvesti pravni okvir za ocenjevanje uspešnosti carinske unije. Da se omogoči zadostna razvejanost analize, bi bilo treba merjenje uspešnosti izvesti ne le na nacionalni ravni, temveč tudi na ravni mejnih prehodov. Carinski organ EU bi moral Komisijo pri postopku ocenjevanja podpirati z zbiranjem in analiziranjem podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov ter z opredelitvijo, kako carinske dejavnosti in operacije podpirajo doseganje strateških ciljev in prednostnih nalog carinske unije ter prispevajo k poslanstvu carinskih organov. Zlasti bi moral carinski organ EU opredeliti ključne trende, prednosti, pomanjkljivosti, vrzeli in morebitna tveganja ter Komisiji predložiti priporočila za izboljšave. Zlasti v okviru sodelovanja z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in varnostnimi organi bi moral carinski organ EU z operativnega vidika sodelovati tudi pri strateških analizah in ocenah ogroženosti, ki se izvajajo na ravni Unije, vključno s tistimi, ki jih izvajata Europol in Frontex.

(66)V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno, da se za doseganje osnovnih ciljev omogočanja učinkovitega delovanja carinske unije ter izvajanja skupne trgovinske politike določijo pravila in postopki, ki se uporabljajo za blago, vneseno na carinsko območje Unije ali izneseno z njega. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(67)Da se dopolnijo ali spremenijo nekateri nebistveni elementi te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z naslednjim:

–kar zadeva ozemlja s posebno davčno ureditvijo, podrobnejše določbe carinske zakonodaje za obravnavo posebnih okoliščin v zvezi s trgovino z unijskim blagom, ki vključuje samo eno državo članico;

–kar zadeva carinske odločbe, pogoji, roki, izjeme, načini spremljanja, zadržanja, odprave in razveljavitve glede uporabe, izdaje in upravljanja takih odločb, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zavezujoče informacije;

–minimalne zahteve glede podatkov in posebni primeri za registracijo gospodarskih subjektov pri carinskih organih, pristojnih v kraju, kjer imajo sedež;

–vrsta in pogostost dejavnosti spremljanja, poenostavitve in olajšave, ki so na voljo pooblaščenemu gospodarskemu subjektu;

–vrsta in pogostost dejavnosti spremljanja zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta;

–kar zadeva carinskega zastopnika, pogoji, pod katerimi lahko ta oseba opravlja storitve na carinskem območju Unije, primeri, v katerih se zahteva po sedežu na carinskem območju Unije opusti in v katerih carinski organi ne zahtevajo dokazila o pooblastitvi;

–kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in kategorije osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo v EU vozlišču carinskih podatkov;

–podrobnejša pravila v zvezi s carinskim statusom blaga;

–vrsta podatkov in roki za zagotavljanje takih podatkov za dajanje blaga v carinski postopek;

–razumen rok, po katerem se šteje, da so carinski organi sprostili blago, če ga niso izbrali za kontrolo;

–kar zadeva carinske deklaracije: primeri, kadar je mogoče za vložitev carinske deklaracije uporabiti druga sredstva, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov; pogoji za izdajo dovoljenja za vložitev poenostavljenih deklaracij; roki za vložitev dopolnilnih deklaracij in primeri, v katerih se obveznost vložitve takih deklaracij opusti; primeri izreka neveljavnosti carinske deklaracije s strani carinskih organov; pogoji za izdajo dovoljenj za centralizirano carinjenje in vpis v evidenco deklaranta;

–pogoji in postopek za zaplembo blaga;

–kar zadeva predhodne informacije o tovoru: dodatni podatki, ki jih je treba zagotoviti, roki, primeri, v katerih se obveznost zagotovitve takih podatkov opusti, posebni primeri, v katerih lahko podatke zagotovi več oseb, pogoji, pod katerimi lahko oseba, ki zagotavlja informacije ali jih daje na voljo, omeji prepoznavnost identifikacije na eno ali več drugih oseb, ki prav tako predložijo navedbe;

–kar zadeva vstop blaga na carinsko območje Unije: roki, do katerih je treba opraviti analizo tveganja in sprejeti potrebne ukrepe; posebni primeri in druge osebe, od katerih se lahko zahteva, da v primeru preusmeritve pošiljk o prihodu pošiljk obvestijo dejanski carinski urad prvega vstopa; pogoji za določitev in odobritev krajev, ki niso imenovani carinski urad, za predložitev blaga; pogoji za določitev ali odobritev krajev, ki niso carinska skladišča, za dajanje blaga v začasno hrambo;

–podatki, ki jih je treba predložiti ali jih je treba dati na voljo carinskim organom za sprostitev blaga v prosti promet;

–primeri, v katerih se šteje, da je bilo blago vrnjeno v stanju, v katerem je bilo izvoženo, in v katerih se lahko za blago, za katero veljajo ukrepi skupne kmetijske politike, odobri olajšava uvozne dajatve;

–kar zadeva predodhodne informacije ob izstopu blaga s carinskega območja Unije: minimalne predodhodne informacije in roki, v katerih je treba predodhodne informacije zagotoviti ali dati na voljo pred iznosom blaga, posebni primeri, v katerih se obveznost zagotavljanja ali dajanja na voljo predodhodnih informacij opusti, in informacije, ki jih je treba sporočiti ob izstopu blaga;

–kar zadeva izstop blag, roki, do katerih je treba opraviti analizo tveganja in sprejeti potrebne ukrepe; podatki, ki jih je treba predložiti ali dati na voljo carinskim organom za dajanje blaga v izvozni postopek;

–kar zadeva posebne postopke: podatki, ki jih je treba predložiti ali dati na voljo carinskim organom za dajanje blaga v take postopke; izjeme od pogojev za izdajo dovoljenja za posebne postopke; primeri, v katerih gospodarska narava oplemenitenja upravičuje, da carinski organi ocenijo, ali izdaja dovoljenja za postopek aktivnega oplemenitenja negativno vpliva na bistvene interese proizvajalcev Unije brez mnenja carinskega organa EU; seznam blaga, ki se šteje za občutljivo; rok za zaključek posebnega postopka; primeri in pogoji, pod katerimi lahko uvozniki in izvozniki premikajo blago, dano v posebni postopek, ki ni tranzit, ali v prosto cono; običajne oblike ravnanja z blagom, danim v carinsko skladiščenje ali postopek oplemenitenja; podrobnejša pravila v zvezi z enakovrednim blagom;

–kar zadeva tranzit: posebni primeri, v katerih se unijsko blago da v zunanji tranzitni postopek; pogoji za izdajo dovoljenj pooblaščenemu pošiljatelju in pooblaščenemu prejemniku za namene TIR; dodatne zahteve glede podatkov, ki jih mora predložiti imetnik unijskega tranzitnega postopka;

–kar zadeva hrambo: minimalni podatki, ki jih mora predložiti upravljavec carinskega skladišča ali proste cone; pogoji za izdajo dovoljenja za upravljanje carinskih skladišč;

–kar zadeva začasni uvoz: zahteve za popolno ali delno davčno olajšavo, navedene v carinski zakonodaji, je treba izpolniti za uporabo postopka začasnega uvoza;

–pravila za določitev nepreferencialnega porekla in pravila o preferencialnem poreklu;

–pogoji za izdajo dovoljenja za poenostavitve pri določanju carinske vrednosti v posebnih primerih;

–kar zadeva carinski dolg: podrobnejša pravila za izračun zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki se uporablja za blago, pri katerem v okviru posebnega postopka nastane carinski dolg; posebnega roka, v katerem je nastal carinski dolg, ni mogoče določiti, če je bilo blago dano v carinski postopek, ki ni bil zaključen, ali če začasna hramba ni bila pravilno končana; podrobnejša pravila v zvezi z obveščanjem o carinskem dolgu;

–pravila za zadržanje roka plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in za določitev obdobja zadržanja; pravila, ki jih mora Komisija upoštevati pri odločanju o povračilu in odpustu carinskega dolga; seznam napak, ki nimajo pomembnega vpliva na pravilno delovanje začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka, za prenehanje carinskega dolga;

–kar zadeva zavarovanja: posebni primeri, v katerih zavarovanje ni potrebno za blago, dano v postopek začasnega uvoza, pravila za določitev oblike zavarovanja, ki ni katero koli plačilno sredstvo, ki ga priznajo carinski organi, in izjava poroka; pravila v zvezi z obrazci za predložitev zavarovanja in pravila, ki se uporabljajo za poroka; pogoji za podelitev dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja z znižanim zneskom ali pridobitev opustitve zavarovanja; roki za sprostitev zavarovanja;

–kar zadeva carinsko sodelovanje, vsi drugi dopolnilni ukrepi, ki jih morajo carinski organi sprejeti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo, ki ni carinska zakonodaja; pogoji in postopki, v skladu s katerimi se lahko država članica pooblasti za začetek pogajanj s tretjimi državami o izmenjavi podatkov za namene carinskega sodelovanja;

–črtanje ali sprememba odstopanj za določitev carinskega urada, pristojnega za nadzor dajanja blaga v carinski postopek, in kraja nastanka carinskega dolga glede na oceno učinkovitosti carinskega nadzora, ki jo mora opraviti Komisija v skladu s to uredbo.

(68)Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu za sprejetje delegiranih aktov ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 57 .

(69)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da se: sprejmejo postopkovna pravila o uporabi odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami, potem ko ta preneha veljati ali je razveljavljena; sprejmejo postopkovna pravila o obvestilu carinskim organom, da je sprejemanje takih odločb zadržano, in o preklicu takega zadržanja; sprejmejo sklepi, ki od držav članic zahtevajo razveljavitev odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami; sprejmejo načini za uporabo meril za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta ter statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta; določijo elektronski sistemi, platforme ali okolja, s katerimi se povezuje EU vozlišče carinskih podatkov; določijo pravila za dostop do posebnih storitev in sistemov EU vozlišča carinskih podatkov, vključno s posebnimi pravili in pogoji za zaščito, varstvo in varnost osebnih podatkov ter kadar je ta dostop omejen; določijo ukrepi za upravljanje spremljanja, ki ga izvajajo carinski organi; sprejmejo postopkovna pravila v zvezi z odgovornostmi skupnih upravljavcev za obdelavo podatkov, ki poteka prek storitve ali sistema EU vozlišča carinskih podatkov; sprejmejo postopkovna pravila za določitev pristojnih carinskih uradov, ki niso carinski urad, pristojen za kraj, kjer ima uvoznik ali izvoznik sedež; sprejmejo ukrepi za preverjanje informacij, pregled in vzorčenje blaga, rezultate preverjanja in identifikacijo; sprejmejo ukrepi za izvajanje kontrol po sprostitvi blaga v zvezi z operacijami, ki se izvajajo v več kot eni državi članici; določi seznam pristanišč ali letališč, v katerih se opravljajo carinske kontrole in formalnosti glede ročne in oddane prtljage; sprejmejo ukrepi za zagotovitev usklajene uporabe carinskih kontrol in obvladovanja tveganja, vključno z izmenjavo informacij, določitvijo skupnih meril in standardov tveganja ter skupnih prednostnih kontrolnih območij in dejavnosti ocenjevanja na teh območjih; določijo postopkovna pravila za predložitev in preverjanje dokazila o carinskem statusu unijskega blaga; določijo postopkovna pravila za spremembo in izrek neveljavnosti informacij za dajanje blaga v carinski postopek; sprejmejo postopkovna pravila za določitev pristojnih carinskih uradov in vložitev carinske deklaracije, kadar se uporabljajo druga sredstva, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov; sprejmejo postopkovna pravila o vložitvi standardne carinske deklaracije in razpoložljivosti spremnih listin; sprejmejo postopkovna pravila o vložitvi poenostavljene deklaracije in dopolnilne deklaracije; sprejmejo postopkovna pravila o vložitvi carinske deklaracije pred predložitvijo blaga carinskim organom, sprejetjem carinske deklaracije in spremembo carinske deklaracije po sprostitvi blaga; določijo postopkovna pravila o centraliziranem carinjenju in opustitvi obveznosti predložitve blaga v tem okviru; sprejmejo postopkovna pravila o vpisu v evidenco deklaranta; sprejmejo postopkovna pravila o odstranitvi blaga; sprejmejo postopkovna pravila o predložitvi informacij, ki dokazujejo, da so pogoji za olajšavo uvozne dajatve za vrnjeno blago izpolnjeni, in o predložitvi dokazil, da so pogoji za olajšavo uvozne dajatve za proizvode morskega ribolova in druge morske proizvode izpolnjeni; podrobno določijo postopkovna pravila o izstopu blaga; sprejmejo postopkovna pravila za zagotavljanje, spreminjanje in izrek neveljavnosti predodhodnih informacij ter za vložitev, spremembo in izrek neveljavnosti izstopne skupne deklaracije; sprejmejo postopkovna pravila za vračilo DDV fizičnim osebam, ki nimajo sedeža v Uniji; določijo postopkovna pravila glede obvestila o prihodu morskih plovil in zrakoplovov ter glede prevoza blaga na ustrezen kraj; sprejmejo postopkovna pravila o vložitvi, spremembi in izreku neveljavnosti deklaracije za začasno hrambo ter o gibanju blaga v začasni hrambi; sprejmejo postopkovna pravila za izdajo dovoljenja za posebne postopke, za preverjanje gospodarskih pogojev in za izdajo mnenja carinskega organa EU, ki ocenjuje, ali izdaja dovoljenja za postopek aktivnega ali pasivnega oplemenitenja negativno vpliva na bistvene interese proizvajalcev Unije; sprejmejo postopkovna pravila o zaključku posebnega postopka; sprejmejo postopkovna pravila o prenosu pravic in obveznosti ter gibanju blaga v primeru posebnih postopkov; sprejmejo postopkovna pravila o uporabi enakovrednega blaga v primeru posebnih postopkov; sprejmejo postopkovna pravila o uporabi določb mednarodnih tranzitnih instrumentov na carinskem območju Unije; sprejmejo postopkovna pravila o dajanju blaga v unijski tranzitni postopek in zaključku tega postopka, o izvajanju poenostavitev tega postopka in o carinskem nadzoru blaga, ki v okviru zunanjega unijskega tranzitnega postopka prehaja ozemlje tretje države; sprejmejo postopkovna pravila za dajanje blaga v postopek carinskega skladiščenja ali v prosto cono in za gibanje blaga, danega v carinsko skladišče; sprejmejo ukrepi za enotno upravljanje tarifnih kvot in tarifnih plafonov ter upravljanje carinskega spremljanja sprostitve blaga v prosti promet ali izvoza blaga; sprejmejo ukrepi za določitev tarifne uvrstitve blaga; določijo postopkovna pravila o predložitvi in preverjanju dokazil o nepreferencialnem poreklu blaga; sprejmejo postopkovna pravila za lažjo določitev preferencialnega porekla blaga v Uniji; sprejmejo ukrepi za določitev porekla določenega blaga; odobri začasno odstopanje od pravil o preferencialnem poreklu blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki jih je enostransko sprejela Unija; podrobno določijo postopkovna pravila o določanju carinske vrednosti blaga; določijo postopkovna pravila za zagotovitev, določitev zneska, spremljanje in sprostitev zavarovanj ter razveljavitev in črtanje izjave poroka; določijo postopkovna pravila o začasnih prepovedih uporabe splošnih zavarovanj; sprejmejo ukrepi za zagotovitev vzajemne pomoči med carinskimi organi v primeru nastanka carinskega dolga; določijo postopkovna pravila za povračilo in odpust zneska uvozne ali izvozne dajatve, informacije, ki jih je treba predložiti Komisiji, in odločitve, ki jih mora Komisija sprejeti o povračilu ali odpustu; sprejmejo ukrepi za opredelitev krize in aktiviranje mehanizma kriznega upravljanja; sprejmejo postopkovna pravila za izdajo in upravljanje dovoljenja državi članici, da začne pogajanja s tretjo državo z namenom sklenitve dvostranskega sporazuma ali dogovora o izmenjavi informacij; sprejmejo odločitve, ki jih države članice uporabljajo za dovoljenje za začetek pogajanj s tretjo državo z namenom sklenitve dvostranskega sporazuma ali dogovora o izmenjavi informacij; opredeli zasnova okvira za merjenje uspešnosti carinske unije in informacij, ki bi jih morale države članice zagotoviti carinskemu organu EU za namene merjenja uspešnosti; določijo pravila o pretvorbi valut. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 58 .

(70)Svetovalni postopek bi se moral uporabljati za sprejetje: izvedbenih aktov, s katerimi se od držav članic zahteva, da razveljavijo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami, saj te odločbe vplivajo le na eno državo članico in so namenjene zagotavljanju skladnosti s carinsko zakonodajo; izvedbenih aktov za določitev posebnih podrobnosti za dostop organov, ki niso carinski organi, do posebnih storitev in sistemov EU vozlišča carinskih podatkov; izvedbenih aktov, ki jih države članice uporabljajo za dovoljenje za začetek pogajanj s tretjo državo z namenom sklenitve dvostranskega sporazuma ali dogovora o izmenjavi informacij, saj te odločbe vplivajo le na eno državo članico; izvedbenih aktov o povračilu ali odpustu zneska uvozne ali izvozne dajatve, glede na to, da te odločbe neposredno vplivajo na vložnika zahtevka za navedeno povračilo ali odpust.

(71)V ustrezno utemeljenih primerih, kadar to zahtevajo nujne izredne razmere, mora Komisija nemudoma sprejeti ustrezne izvedbene akte v zvezi z: ukrepi za zagotovitev enotne uporabe carinskih kontrol, vključno z izmenjavo informacij in analiz o tveganju, skupnimi merili in standardi tveganja, kontrolnimi ukrepi in skupnimi prednostnimi kontrolnimi območji; odločitvami, ki jih države članice uporabljajo za dovoljenje za začetek pogajanj s tretjo državo z namenom sklenitve dvostranskega sporazuma ali dogovora o izmenjavi informacij; ukrepi za določitev tarifne uvrstitve blaga; ukrepi za določitev porekla določenega blaga; ukrepi, ki določajo ustrezno metodo carinskega vrednotenja ali merila, ki se uporabljajo za določanje carinske vrednosti blaga v posebnih primerih; ukrepi za začasno prepoved uporabe splošnih zavarovanj; opredelitvijo kriznih razmer in sprejetjem ustreznih ukrepov za njihovo obravnavo ali ublažitev njihovih negativnih učinkov; odločitvami o pooblastitvi države članice za pogajanja in sklenitev dvostranskega sporazuma o izmenjavi informacij s tretjo državo.

(72)Komisija bi si morala po najboljših močeh prizadevati za zagotovitev, da delegirani in izvedbeni akti, predvideni v tej uredbi, začnejo veljati dovolj zgodaj pred datumom začetka uporabe zakonika, da se državam članicam omogoči njegovo pravočasno izvajanje.

(73)Določbe, ki se nanašajo na carinski organ EU, razen člena 238, bi se morale uporabljati od 1. januarja 2028. Do tega datuma bi moral carinski organ EU svoje naloge opravljati z uporabo obstoječih elektronskih sistemov za izmenjavo carinskih informacij, ki jih je razvila Komisija. Določbe o poenostavljeni tarifni obravnavi za prodajo na daljavo in domnevnem uvozniku bi se morale uporabljati od 1. januarja 2028.

(74)Leta 2032 lahko gospodarski subjekti prostovoljno začnejo uporabljati zmogljivosti EU vozlišča carinskih podatkov. Do konca leta 2037 bi bilo treba v celoti razviti EU vozlišče carinskih podatkov, uporabljati pa bi ga morali vsi gospodarski subjekti. Zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte in domnevne uvoznike bo nadzorovala država članica, v kateri imajo sedež. Z odstopanjem od tega načela bodo gospodarski subjekti, ki niso niti zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt niti domnevni uvozniki, pod nadzorom carinskega organa države članice, v kateri se blago fizično nahaja, in bodo predmet pregleda. Komisija bi morala do 31. decembra 2035 oceniti oba modela nadzora, tudi kar zadeva njuno učinkovitost pri odkrivanju in preprečevanju goljufij. V oceni bi bilo treba upoštevati tudi vidike posredne obdavčitve. Na podlagi te ocene bi morala Komisija imeti pravico, da z delegiranim aktom odloči, ali naj se nadaljuje uporaba obeh modelov ali bi moral carinski organ, pristojen za kraj sedeža gospodarskega subjekta, blago sprostiti. Kraj nastanka carinskega dolga bi bilo tudi treba določiti v skladu z določitvijo pristojnega carinskega organa –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I
SPLOŠNE DOLOČBE

Poglavje 1
Področje uporabe carinske zakonodaje in poslanstvo carine

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba vzpostavlja carinski zakonik Unije (v nadaljnjem besedilu: Zakonik), ki določa splošna pravila in postopke, ki se uporabljajo za vnos blaga na carinsko območje Unije ali iznos blaga s carinskega območja Unije.

Ta uredba vzpostavlja tudi carinski organ Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: carinski organ EU) ter pravila, skupne standarde in okvir upravljanja za vzpostavitev vozlišča Evropske unije za carinske podatke (v nadaljnjem besedilu: EU vozlišče carinskih podatkov).

2.Brez poseganja v mednarodno pravo in konvencije ter zakonodajo Unije na drugih področjih se Zakonik uporablja enotno na celotnem carinskem območju Unije.

3.Nekatere določbe carinske zakonodaje se lahko uporabljajo tudi zunaj carinskega območja Unije v okviru zakonodaje, ki ureja posebna področja, ali mednarodnih konvencij.

4.Nekatere določbe carinske zakonodaje, vključno s predvidenimi poenostavitvami, se uporabljajo za trgovino z unijskim blagom med deli carinskega območja Unije, za katere se uporabljajo določbe Direktive Sveta 2006/112/ES 59 ali Direktive Sveta (EU) 2020/262 60 , in deli navedenega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo, oziroma za trgovino med deli navedenega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo.

Člen 2

Poslanstvo carinskih organov

Da bi dosegli harmonizirano uporabo carinskih kontrol, zagotovili enotno delovanje carinske unije in prispevali k nemotenemu delovanju notranjega trga, so carinski organi odgovorni za zaščito finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, zagotavljanje varnosti in varstva ter prispevanje k drugim politikam Unije za zaščito državljanov in prebivalcev, potrošnikov, okolja in celotnih dobavnih verig, zaščito Unije pred nezakonito trgovino, olajševanje zakonite poslovne dejavnosti in nadzor mednarodne trgovine Unije, da bi prispevali k pravični in odprti trgovini ter skupni trgovinski politiki.

Carinski organi uvedejo ukrepe, katerih cilji so predvsem naslednji:

(a)zagotavljanje ustreznega pobiranja carinskih dajatev in drugih dajatev;

(b)zagotavljanje, da blago, ki predstavlja tveganje za varstvo ali varnost državljanov in prebivalcev, ne vstopi na carinsko območje Unije, in sicer z uvedbo ustreznih ukrepov za kontrole blaga in dobavnih verig;

(c)prispevanje k varovanju zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, okolja, potrošnikov in drugih javnih interesov, zaščitenih z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, v tesnem sodelovanju z drugimi organi, in sicer z zagotavljanjem, da blago, ki predstavlja s tem povezana tveganja, ne vstopi na carinsko območje Unije ali ga zapusti;

(d)zaščita Unije pred nepošteno, neskladno in nezakonito trgovino, tudi s skrbnim spremljanjem gospodarskih subjektov in dobavnih verig ter minimalnim jedrom carinskih kršitev in kazni;

(e)podpiranje zakonite poslovne dejavnosti z ohranjanjem ustreznega ravnovesja med carinskimi kontrolami in olajševanjem zakonite trgovine ter poenostavitvijo carinskih procesov in postopkov.

Člen 3

Carinsko območje

1.Carinsko območje Unije obsega naslednja ozemlja, vključno s teritorialnimi vodami, notranjimi vodami in zračnim prostorom:

(a)ozemlje Kraljevine Belgije,

(b)ozemlje Republike Bolgarije,

(c)ozemlje Češke republike,

(d)ozemlje Kraljevine Danske, razen Ferskih otokov in Grenlandije,

(e)ozemlje Zvezne republike Nemčije, razen otoka Heligoland in ozemlja Büsingen (Pogodba z dne 23. novembra 1964 med Zvezno republiko Nemčijo in Švicarsko konfederacijo),

(f)ozemlje Republike Estonije,

(g)ozemlje Irske,

(h)ozemlje Helenske republike,

(i)ozemlje Kraljevine Španije, razen Ceute in Melille,

(j)ozemlje Francoske republike razen francoskih čezmorskih držav in ozemelj, za katere se uporablja četrti del PDEU,

(k)ozemlje Republike Hrvaške,

(l)ozemlje Italijanske republike razen občine Livigno,

(m)ozemlje Ciprske republike v skladu s pravili iz Akta o pristopu iz leta 2003,

(n)ozemlje Republike Latvije,

(o)ozemlje Republike Litve,

(p)ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg,

(q)ozemlje Madžarske,

(r)ozemlje Republike Malte,

(s)ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi,

(t)ozemlje Republike Avstrije,

(u)ozemlje Republike Poljske,

(v) ozemlje Portugalske republike,

(w)ozemlje Romunije,

(x)ozemlje Republike Slovenije,

(y)ozemlje Slovaške republike,

(``)ozemlje Republike Finske in

(aa)ozemlje Kraljevine Švedske.

2.Naslednja ozemlja, vključno z njihovimi teritorialnimi vodami, notranjimi vodami in zračnim prostorom, ki se nahajajo zunaj ozemlja držav članic, se ob upoštevanju konvencij in pogodb, ki se zanje uporabljajo, štejejo za del carinskega območja Unije:

(a)FRANCIJA

Ozemlje Monaka, kot je opredeljeno v Carinski konvenciji, podpisani v Parizu 18. maja 1963 (Journal officiel de la République française/Uradni list Francoske republike z dne 27. septembra 1963, str. 8679);

(b)CIPER

Ozemlje suverenih con Združenega Kraljestva Akrotiri in Dhekelia, kot je opredeljeno v Pogodbi o ustanovitvi Republike Ciper, podpisani v Nikoziji 16. avgusta 1960 (United Kingdom Treaty Series No 4 (1961) Cmnd. 1252).

Člen 4

Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev in spremembo te uredbe z določitvijo določb carinske zakonodaje, ki se uporabljajo za trgovino z unijskim blagom iz člena 1(4). Ti akti lahko obravnavajo posebne okoliščine v zvezi s trgovino z unijskim blagom, v katero je vključena samo ena država članica.

Poglavje 2
Opredelitev pojmov

Člen 5

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„carinski organi“ pomeni carinsko upravo države članice, odgovorno za uporabo carinske zakonodaje, in vse druge organe, ki so v skladu z nacionalnim pravom pooblaščeni za uporabo nekaterih pravil carinske zakonodaje;

(2)„carinska zakonodaja“ pomeni skupek zakonodaje, ki jo sestavlja vse navedeno:

(a)Zakonik in določbe o njegovem dopolnjevanju ali izvajanju, sprejete na ravni Unije ali nacionalni ravni;

(b)skupna carinska tarifa;

(c)zakonodaja o sistemu olajšav carinske dajatve v Uniji;

(d)carinske določbe, ki jih vsebujejo mednarodni sporazumi, kolikor se uporabljajo v Uniji;

(e)Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta 61 in določbe o njeni spremembi, dopolnitvi ali izvajanju; 

(3)„druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi“ pomeni zakonodajo, ki ni carinska zakonodaja, ki se uporablja za blago, ki vstopa, izstopa, prehaja carinsko območje Unije ali bo dano na trg Unije, pri izvajanju katere sodelujejo carinski organi;

(4)„ukrepi trgovinske politike“ kot del druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, pomeni ukrepe, sprejete v skladu s členom 207 PDEU, razen začasnih ali dokončnih protidampinških dajatev, izravnalnih dajatev ali zaščitnih ukrepov v obliki višjih tarif za določeno blago, vključno zlasti s posebnimi ukrepi spremljanja in zaščitnimi ukrepi v obliki uvoznih ali izvoznih dovoljenj;

(5)„oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj;

(6)„gospodarski subjekt“ pomeni osebo, ki se poklicno ukvarja z dejavnostmi, ki jih ureja carinska zakonodaja;

(7)„s sedežem na carinskem območju Unije“ pomeni:

(a)katero koli osebo z običajnim prebivališčem na carinskem območju Unije, če gre za fizično osebo;

(b)katero koli osebo, ki ima registrirani sedež, glavno upravo ali stalno poslovno enoto na carinskem območju Unije, če gre za pravno osebo ali združenje oseb;

(8)„stalna poslovna enota“ pomeni stalni kraj poslovanja, na katerem so stalno prisotni potrebni človeški in tehnični viri ter prek katerega oseba delno ali v celoti izvede carinske operacije;

(9)„carinska odločba“ pomeni dejanje carinskih organov, s katerim ti v skladu s carinsko zakonodajo odločijo o določeni zadevi in ki ima pravni učinek za eno ali več zadevnih oseb;

(10)„carinski postopek“ pomeni kateri koli naslednji postopek, v katerega je dano blago v skladu z Zakonikom:

(a)sprostitev v prosti promet;

(b)posebni postopki;

(c)izvoz;

(11)„carinske formalnosti“ pomeni vse postopke, ki jih morajo oseba in carinski organi izvesti, da bi se zagotovila skladnost s carinsko zakonodajo;

(12)„uvoznik“ pomeni vsako osebo, ki je pooblaščena, da določi, in je določila, da bo blago iz tretje države vneseno na carinsko območje Unije, ali, če ni določeno drugače, vsako osebo, ki se šteje za domnevnega uvoznika;

(13)„domnevni uvoznik“ pomeni vsako osebo, ki je vključena v prodajo na daljavo blaga, uvoženega iz tretjih držav na carinsko območje Unije, in ima dovoljenje za uporabo posebne ureditve iz naslova XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive 2006/112/ES;

(14)„izvoznik“ pomeni vsako osebo, ki lahko določi, in je določila, da bo blago izneseno s carinskega območja Unije;

(15)„carinski zastopnik“ pomeni vsako osebo, ki jo druga oseba za svoje poslovanje s carinskimi organi imenuje za izvrševanje dejanj in formalnosti, določenih s carinsko zakonodajo;

(16)„podatki“ pomeni kakršen koli digitalni in nedigitalni prikaz aktov, dejstev ali informacij in vsako zbiranje takih aktov, dejstev ali informacij, tudi v obliki dokumenta ali zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

(17)„carinsko spremljanje“ pomeni zbiranje in analizo informacij v zvezi z blagom, ki vstopa, izstopa ali prehaja carinsko območje Unije, da se spremlja to gibanje na ravni Unije in zagotovi enotna uporaba carinskih kontrol, skladnost s carinsko zakonodajo in drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ter prispeva k analizi in obvladovanju tveganja;

(18)„tveganje“ pomeni verjetnost in vpliv dogodka, ki se zgodi, v zvezi z blagom, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami zunaj tega območja, ter v zvezi s prisotnostjo neunijskega blaga znotraj carinskega območja Unije, ki bi:

(a)ogrozil finančne ali gospodarske interese Unije in njenih držav članic;

(b)ogrozil varnost in varstvo Unije ter njenih državljanov in prebivalcev; ali

(c)preprečil pravilno uporabo ukrepov Unije ali nacionalnih ukrepov;

(19)„ekonomska analiza“ pomeni ocenjevanje ali količinsko opredelitev politike ali gospodarskega pojava, da bi razumeli, kako gospodarski dejavniki vplivajo na delovanje politike, geografskega območja ali katere koli skupine oseb, da bi lahko sprejemali boljše odločitve za prihodnost;

(20)„obvladovanje tveganja“ pomeni sistematsko prepoznavanje tveganja, vključno z odkrivanjem profilov tveganih gospodarskih subjektov, in izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za omejitev izpostavljenosti tveganju;

(21)„carinski nadzor“ pomeni ukrepe, ki jih na splošno sprejmejo carinski organi, da bi zagotovili spoštovanje carinske zakonodaje in po potrebi druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, ali kako drugače prispevali k obvladovanju tveganj, povezanih s tem blagom in njegovimi dobavnimi verigami;

(22)„carinske kontrole“ pomeni določena dejanja, ki jih izvedejo carinski organi, da bi zagotovili spoštovanje carinske zakonodaje in druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, ali da bi kako drugače prispevali k obvladovanju tveganj, povezanih z blagom in njegovimi dobavnimi verigami;

(23)„naključne kontrole“ pomeni carinske kontrole, ki temeljijo na načelih naključnega vzorčenja glede na zadevno populacijo;

(24)„imetnik blaga“ pomeni osebo, ki ima fizično kontrolo nad blagom;

(25)„prevoznik“ pomeni:

(a)ob vstopu osebo, ki vnese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga na carinsko območje Unije. Vendar:

(i)v primeru kombiniranega prevoza „prevoznik“ pomeni osebo, ki upravlja prevozno sredstvo, ki se po vnosu na carinsko območje Unije samostojno premika kot aktivno prevozno sredstvo;

(ii)v primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor, pomeni „prevoznik“ osebo, ki sklene pogodbo in izda nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga na carinsko območje Unije;

(b)ob izstopu osebo, ki iznese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga s carinskega območja Unije. Vendar:

(i)v primeru kombiniranega prevoza, kadar aktivno prevozno sredstvo, ki zapušča carinsko območje Unije, le prevaža drugo prevozno sredstvo, ki se po prihodu aktivnega prevoznega sredstva na namembni kraj samostojno premika kot aktivno prevozno sredstvo, pomeni „prevoznik“ osebo, ki upravlja prevozno sredstvo, ki se samostojno premika, potem ko zapusti carinsko območje Unije in prispe na svoj namembni kraj;

(ii)v primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor, pomeni „prevoznik“ osebo, ki sklene pogodbo in izda nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga s carinskega območja Unije;

(26)„analiza tveganja“ pomeni obdelavo podatkov, informacij ali dokumentov, vključno z osebnimi podatki, z namenom prepoznavanja ali količinske opredelitve morebitnih tveganj, po potrebi z uporabo analitskih metod in umetne inteligence, kot je opredeljena v členu 3, točka 1, Uredbe (EU)/.../... Evropskega parlamenta in Sveta 62 ;

(27)„opozorilo za tveganje“ pomeni navedbo morebitnega tveganja na podlagi avtomatiziranih operacij oplemenitenja, s katerimi se izvaja analiza tveganja v zvezi s podatki, informacijami ali dokumenti; 

(28)„rezultat analize tveganja“ pomeni v primeru opozorila ugotovitev, da se tveganje na podlagi avtomatiziranega postopka ali nadaljnje človeške ocene opozorila za tveganje šteje za prisotno ali ne;

(29)„priporočilo glede kontrole“ pomeni mnenje carinskega organa ali carinskega organa EU glede tega, ali in, če je temu tako, kdaj, kje in kateri carinski organ bo izvedel carinsko kontrolo, vključno z opredelitvijo morebitnih dodatnih ukrepov, ki niso carinske kontrole;

(30)„odločba o kontroli“ pomeni posamezni akt, s katerim se carinski organi odločijo, ali se kontrola izvede ali ne;

(31)„rezultat kontrole“ pomeni predhodni in končni rezultat kontrole, vključno z morebitnimi nadaljnjimi ukrepi ter morebitnimi pristojnimi organi, ki jih zadeva izid ali ukrep;

(32)„skupno prednostno kontrolno območje“ pomeni nabor določenih carinskih postopkov, vrst blaga, prometnih poti, vrst prevoza ali gospodarskih subjektov, za katere bi v nekem obdobju veljale višje stopnje analize tveganja in blažilnih ukrepov ter carinskih kontrol, brez poseganja v druge kontrole, ki jih običajno izvajajo carinski organi;

(33)„skupna merila in standardi tveganja“ pomeni parametre za analizo tveganja za področje tveganja in spremljajoče standarde v zvezi s praktično uporabo meril;

(34)„strategija nadzora“ pomeni pristop k obravnavanju posebnega tveganja, katerega cilj je sorazmerno in učinkovito uravnotežiti prizadevanja za operativni carinski nadzor in blažilne ukrepe v celotni dobavni verigi;

(35)„pošiljka“ pomeni blago, ki ga en pošiljatelj prepelje enemu prejemniku z istim prevoznim sredstvom, vključno z multimodalnim prevozom, in ki prihaja z istega ozemlja ali iz iste tretje države, je iste vrste, razreda ali opisa ali je pakirano skupaj, na podlagi iste prevozne pogodbe;

(36)„carinski status“ pomeni status blaga kot unijskega blaga ali neunijskega blaga;

(37)„unijsko blago“ pomeni blago, ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:

(a)blago, ki je v celoti pridobljeno na carinskem območju Unije in ne vsebuje blaga, uvoženega iz tretjih držav;

(b)blago, ki je vneseno na carinsko območje Unije iz tretjih držav in sproščeno v prosti promet;

(c)blago, ki je pridobljeno ali izdelano na carinskem območju Unije, bodisi izključno iz blaga iz točke (b) bodisi iz blaga iz točk (a) in (b);

(38)„neunijsko blago“ pomeni blago, ki ni blago iz točke 46 ali ki je izgubilo status unijskega blaga;

(39)„sprostitev blaga“ pomeni dejanje, s katerim carinski organi ali druge osebe v njihovem imenu sprostijo blago za namene, določene za carinski postopek, v katerega naj bi bilo blago dano;

(40)„vstopna skupna deklaracija“ pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način ter v določenem roku carinske organe obvesti, da bo blago vneseno na carinsko območje Unije;

(41)„izstopna skupna deklaracija“ pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način ter v določenem roku carinske organe obvesti, da bo blago izneseno s carinskega območja Unije;

(42)„deklaracija za začasno hrambo“ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da je blago v začasni hrambi;

(43)„carinska deklaracija“ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da želi dati blago v določen carinski postopek, po potrebi z navedbo uporabe katerih koli posebnih režimov;

(44)„deklarant“ pomeni osebo, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu v imenu navedene osebe, ali osebo, v imenu katere je taka deklaracija ali obvestilo vloženo;

(45)„deklaracija za ponovni izvoz“ pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način navede, da želi neunijsko blago, z izjemo blaga v postopku proste cone ali v začasni hrambi, iznesti s carinskega območja Unije;

(46)„obvestilo o ponovnem izvozu“ pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način navede, da želi neunijsko blago, ki je v postopku proste cone ali v začasni hrambi, iznesti s carinskega območja Unije;

(47)„prodaja na daljavo iz tretjih držav uvoženega blaga“ pomeni prodajo na daljavo iz tretjih držav ali s tretjih ozemelj uvoženega blaga, kakor je opredeljena v členu 14(4), točka (2), Direktive 2006/112/ES;

(48)„proizvajalec“ pomeni:

(a)proizvajalca proizvoda v skladu z drugo zakonodajo, ki se uporablja za navedeni proizvod, ali

(b)proizvajalca v zvezi s kmetijskimi proizvodi, kot so opredeljeni v členu 38(1) PDEU, ali v zvezi s surovinami, ali

(c)če ni proizvajalca iz točk (a) in (b), fizično ali pravno osebo ali združenje oseb, ki so proizvedle proizvod ali za katere se tak proizvod proizvede ter tržijo navedeni proizvod pod imenom ali blagovno znamko navedene osebe;

(49)„dobavitelj proizvoda“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali združenje oseb v dobavni verigi, ki v celoti ali delno proizvaja proizvod kot proizvajalec ali v kakršnih koli drugih okoliščinah; 

(50)„začasna hramba“ pomeni stanje neunijskega blaga, ki se začasno hrani pod carinskim nadzorom v obdobju med trenutkom, ko prevoznik obvesti carinsko območje o njegovem prihodu, in dajanjem blaga v carinski postopek;

(51)„oplemeniteni proizvodi“ pomeni blago, dano v postopek oplemenitenja, na katerem so bile opravljene operacije oplemenitenja;

(52)„operacije oplemenitenja“ pomeni:

(a)obdelavo blaga, vključno z montažo, sestavljanjem ali pritrjevanjem navedenega blaga na drugo blago;

(b)predelavo blaga;

(c)uničenje blaga;

(d)popravilo blaga, vključno z obnovitvijo in ureditvijo navedenega blaga;

(e)uporabo blaga, ki ga ni mogoče najti v oplemenitenih proizvodih, ampak omogoča ali olajša izdelavo navedenih proizvodov, tudi če je popolnoma ali delno porabljeno v procesu (proizvodni pripomočki);

(53)„imetnik tranzitnega postopka“ pomeni osebo, ki vloži tranzitno deklaracijo ali zagotovi informacije, ki se zahtevajo za dajanje blaga v navedeni postopek, ali v imenu katere se vloži ta deklaracija ali predložijo navedene informacije;

(54)„stopnja donosa“ pomeni količino ali odstotek oplemenitenih proizvodov, ki nastanejo pri oplemenitenju določene količine blaga, danega v postopek oplemenitenja;

(55)„tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj carinskega območja Unije;

(56)„poenostavljena tarifna obravnava za prodajo na daljavo“ pomeni poenostavljeno tarifno obravnavo za prodajo na daljavo iz člena 1, odstavka 4 in 5, ter prvega dela, oddelek II, točka G, Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87;

(57)„carinski dolg“ pomeni obveznost osebe, da plača znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki se v skladu z veljavno carinsko zakonodajo uporablja za določeno blago;

(58)„dolžnik“ pomeni vsako osebo, ki je zavezana za carinski dolg;

(59)„uvozna dajatev“ pomeni carino, ki se plača ob uvozu blaga;

(60)„izvozna dajatev“ pomeni carino, ki se plača ob izvozu blaga;

(61)„povračilo“ pomeni vračilo zneska plačane uvozne ali izvozne dajatve;

(62)„odpust“ pomeni opustitev obveznosti plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ni bila plačana;

(63)„nakupna provizija“ pomeni znesek, ki ga uvoznik plača zastopniku, da ga ta zastopa pri nakupu vrednotenega blaga.

(64)„kriza“ pomeni dogodek ali razmere, ki nenadoma ogrožajo varstvo, varnost, zdravje in življenje državljanov, gospodarskih subjektov in osebja carinskih organov ter zahtevajo nujne ukrepe v zvezi z vstopom, izstopom ali tranzitom blaga.

Poglavje 3
Odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje

Oddelek 1
Splošna načela

Člen 6

Odločbe, sprejete na podlagi zahtevka

1.Kadar oseba vloži zahtevek za odločbo v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, mora oseba zagotoviti vse podatke, ki jih pristojni carinski organi potrebujejo, da bi lahko sprejeli navedeno odločbo.

Za odločbo lahko v skladu s pogoji, določenimi v carinski zakonodaji, zaprosi več oseb in se jo lahko tudi sprejme za več oseb.

Če ni določeno drugače, je pristojni carinski organ iz kraja, kjer ima vložnik svoj sedež.

2.Carinski organi takoj oziroma najpozneje v 30 koledarskih dneh po prejemu zahtevka za odločbo preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem tega zahtevka.

Kadar carinski organi ugotovijo, da vsebuje zahtevek vse informacije, ki jih potrebujejo za sprejetje odločbe, v roku iz prvega pododstavka vložniku sporočijo njegov sprejem.

Če carinski organi ugotovijo, da zahtevek ne vsebuje vseh zahtevanih informacij, od vložnika zahtevajo, naj v razumnem roku, ki ni daljši od 30 koledarskih dni, predloži ustrezne dodatne informacije. Tudi če so carinski organi od vložnika zahtevali dodatne informacije, se odločijo, ali je zahtevek popoln in se lahko sprejme ali pa je nepopoln ter se zavrne v roku, ki ni daljši od 60 koledarskih dni od datuma prvega zahtevka. Če carinski organi vložnika v tem roku izrecno ne obvestijo, ali je bil zahtevek sprejet, se šteje, da je bil zahtevek sprejet ob koncu 60 koledarskih dni.

3.Razen če ni določeno drugače, pristojni carinski organ sprejme odločbo iz odstavka 1 najpozneje v 120 koledarskih dneh od datuma sprejetja zahtevka in o tem nemudoma obvesti vložnika.

Kadar carinski organi ne morejo upoštevati roka za sprejetje odločbe, o tem pred iztekom navedenega roka seznanijo vložnika ter navedejo razloge in dodaten rok, ki je po njihovem mnenju potreben za sprejetje odločbe. Razen če ni določeno drugače, ta dodatni rok ne presega 30 koledarskih dni.

Brez poseganja v drugi pododstavek lahko carinski organi podaljšajo rok za sprejetje odločbe, kot je določen v carinski zakonodaji, kadar vložnik zahteva podaljšanje, da bi izvedel prilagoditve, ki bi mu omogočile izpolniti pogoje in merila, ki se zahtevajo za izdajo odločbe. Te prilagoditve in dodatni rok, ki je potreben za njihovo izvedbo, se sporočijo carinskim organom, ti pa odločijo o podaljšanju roka.

Kadar carinski organi ne sprejmejo odločbe v rokih, določenih v prvem, drugem in tretjem pododstavku, lahko vložnik razume, da je bila zahteva zavrnjena, in se lahko pritoži na tako negativno odločbo. Vložnik lahko carinski organ EU tudi obvesti, da carinski organi niso sprejeli odločbe v ustreznih rokih.

4.Če v odločbi ali carinski zakonodaji ni drugače določeno, začne odločba učinkovati na dan, ko jo vložnik prejme oziroma se šteje, da je vložnik odločbo prejel. Sprejete odločbe lahko carinski organi izvršujejo od navedenega dne dalje, razen v primerih, predvidenih v členu 17(2).

5.Razen če ni v carinski zakonodaji določeno drugače, je odločba veljavna brez časovne omejitve.

6.Preden carinski organi sprejmejo odločbo, ki bi imela negative posledice za vložnika, mu sporočijo razloge, na katerih nameravajo utemeljiti svojo odločbo, ta pa ima možnost, da izrazi svoje stališče v predpisanem roku, ki teče od dne, ko zadevno sporočilo prejme oziroma se šteje, da ga je prejel (v nadaljnjem besedilu: pravica do izjave). Po preteku tega roka se vložnika ustrezno obvesti o odločbi. 

Prvi pododstavek se ne uporablja v nobenem od naslednjih primerov:

(a)kadar se nanaša na odločbo v zvezi z zavezujočimi informacijami iz člena 13(1);

(b)v primeru zavrnitve koriščenja tarifne kvote, ko je dosežena predpisana količina tarifnih kvot, kot je določeno v členu 145(4), prvi pododstavek;

(c)kadar to zahteva narava ali stopnja ogrožanja varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev, zdravja ljudi, živali ali rastlin, okolja ali potrošnikov;

(d)kadar je namen odločbe zagotoviti izvajanje druge odločbe, v zvezi s katero je vložnik prejel možnost, da izrazi svoje stališče, brez poseganja v pravo zadevne države članice;

(e)kadar bi to posegalo v preiskave, sprožene z namenom boja proti goljufiji;

(f)v drugih posebnih primerih.

7.V odločitvi, ki ima negativne posledice za vložnika, so navedeni razlogi, na katerih temelji, in pravica do pritožbe, predvidena v členu 16.

8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)izjem za imenovanje pristojnega carinskega urada iz odstavka 1, tretji pododstavek, tega člena;

(b)pogojev za sprejem zahtevka iz odstavka 2 tega člena;

(c)primerov, v katerih se rok za sprejetje posebne odločbe, vključno z morebitnim podaljšanjem tega roka, razlikuje od rokov iz odstavka 3 tega člena;

(d)primerov iz odstavka 4 tega člena, ko začne odločba učinkovati na dan, ki se razlikuje od dneva, ko jo vložnik prejme oziroma se šteje, da jo je prejel;

(e)primerov iz odstavka 5 tega člena, ko odločba ni veljavna brez časovne omejitve;

(f)trajanja roka iz odstavka 6, prvi pododstavek, tega člena;

(g)posebnih primerov iz odstavka 6, drugi pododstavek, točka (f), tega člena.

9.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za:

(a)predložitev in sprejem zahtevka za odločbo iz odstavkov 1 in 2;

(b)sprejetje odločbe iz tega člena, po potrebi vključno v zvezi s pravico do izjave in posvetovanjem z drugimi zadevnimi državami članicami.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 7

Upravljanje odločb, sprejetih na podlagi zahtevka

1.Imetnik odločbe izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe.

2.Imetnik odločbe stalno spremlja izpolnjevanje pogojev in meril ter obveznosti, ki izhajajo iz odločb, in po potrebi vzpostavi notranje kontrole, ki omogočajo preprečevanje, odkrivanje in popravljanje nezakonitih ali nepravilnih transakcij.

3.Imetnik odločbe nemudoma obvesti carinske organe o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe in bi utegnili vplivati na nadaljnje izvajanje ali vsebino navedene odločbe.

4.Carinski organi redno spremljajo, ali imetnik odločbe še naprej izpolnjuje ustrezna merila in ustrezne obveznosti, zlasti sposobnost imetnika odločbe, da prepreči napake, se nanje odzove in jih odpravi z ustreznimi notranjimi kontrolami. Carinski organi na podlagi take dejavnosti spremljanja po potrebi ocenijo profil tveganja imetnika odločbe. Če so od ustanovitve imetnika odločbe na carinskem območju Unije pretekla manj kot tri leta, carinski organi prvo leto po sprejetju odločbe izvajajo nad njim strožji nadzor.

5.Carinski organi carinskemu organu EU sporočijo odločbe, sprejete na podlagi zahtevka, in vse dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo v skladu z odstavkom 4. Carinski organ EU te informacije upošteva za namene obvladovanja tveganja.

6.Do datuma iz člena 265(3) carinski organi evidentirajo svoje odločbe v obstoječih elektronskih sistemih za izmenjavo informacij, ki so jih razvile države članice in Komisija. Države članice in Komisija imajo dostop do teh odločb in osnovnih informacij v teh sistemih.

7.Brez poseganja v določbe z drugih področij, ki določajo primere, v katerih so odločbe neveljavne ali nične, lahko carinski organi, ki so sprejeli odločbo, to odločbo kadar koli odpravijo, razveljavijo ali spremenijo, kadar ni skladna s carinsko zakonodajo. Carinski organi o taki odpravi, razveljavitvi in spremembi odločb carinskih organov obvestijo carinski organ EU.

8.V posebnih primerih carinski organi:

(a)ponovno ocenijo odločbo;

(b)zadržijo odločbo, ki se ne odpravi, razveljavi ali spremeni.

9.Carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, zadrži odločbo, namesto da bi jo odpravil, razveljavil ali spremenil, če:

(a)meni, da obstajajo zadostni razlogi za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe, vendar še nima vseh potrebnih informacij za odločanje o odpravi, razveljavitvi ali spremembi;

(b)meni, da pogoji za odločbo niso izpolnjeni ali da imetnik odločbe ne izpolnjuje obveznosti po tej odločbi, ter je primerno, da se imetniku odločbe da na voljo dovolj časa za sprejetje ukrepov za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti;

(c)imetnik odločbe zahteva takšno zadržanje, ker začasno ne more izpolniti pogojev iz odločbe ali obveznosti po tej odločbi.

V primerih iz odstavka 1, točki (b) in (c), imetnik odločbe obvesti carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, o ukrepih, ki jih bo sprejel za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti, ter času, ki ga potrebuje za sprejetje navedenih ukrepov.

10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)podrobnih pravil za spremljanje odločbe iz odstavkov 2 do 4 tega člena;

(b)posebnih primerov in pravil za ponovno oceno odločb iz odstavka 8 tega člena.

Člen 8

Veljavnost odločb na celotnem območju Unije

Odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje so veljavne na celotnem carinskem območju Unije, razen če odločba določa, da je njen učinek omejen na eno ali več držav članic.

Člen 9

Odprava pozitivnih odločb

1.Carinski organi odločbo, ki je pozitivna za imetnika odločbe, odpravijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)odločba je bila sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;

(b)imetnik odločbe je vedel ali bi moral in mogel vedeti, da so informacije nepravilne ali nepopolne;

(c)odločba bi bila drugačna, če bi bile informacije pravilne in popolne.

2.Imetnika odločbe je treba o odpravi obvestiti.

3.Odprava začne učinkovati na dan, ko je začela učinkovati prvotna odločba, razen če v skladu s carinsko zakonodajo v odločbi ni drugače določeno.

4.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za odpravo pozitivnih odločb. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 10

Razveljavitev in sprememba pozitivnih odločb

1.Pozitivna odločba se razveljavi ali spremeni, kadar v primerih, ki niso navedeni v členu 9:

(a)eden ali več pogojev za sprejetje te odločbe ni bil ali ni več izpolnjen; ali

(b)na podlagi zahtevka imetnika odločbe.

2.Pozitivna odločba, naslovljena na več oseb, se lahko razveljavi zgolj v zvezi z osebo, ki ne izpolnjuje s to odločbo naloženih obveznosti, razen če ni drugače določeno.

3.Imetnika odločbe se o razveljavitvi ali spremembi obvesti.

4.Člen 6(4) se uporablja za razveljavitev ali spremembo odločbe.

Vendar lahko v izjemnih primerih carinski organi zaradi pravno utemeljenih interesov imetnika odločbe, za največ eno leto odložijo začetek učinkovanja razveljavitve ali spremembe. Ta datum se navede v odločbi o razveljavitvi ali spremembi.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)primerov iz odstavka 2, v katerih se pozitivna odločba, naslovljena na več oseb, lahko razveljavi tudi v zvezi z osebami, ki niso oseba, ki ne izpolnjuje s to odločbo naloženih obveznosti;

(b)izjemnih primerov, v katerih lahko carinski organi odložijo začetek učinkovanja razveljavitve ali spremembe v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4.

6.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za razveljavitev ali spremembo pozitivnih odločb. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 11

Odločbe, sprejete brez predhodnega zahtevka

Razen ko carinski organi nastopajo v vlogi sodnih organov, se člen 6(4), (5), (6) in (7), člen 7(7) ter členi 8, 9 in 10 uporabljajo tudi za odločbe, ki jih carinski organi sprejmejo brez predhodnega zahtevka zadevne osebe.

Člen 12

Omejitve, ki se uporabljajo za odločbe o blagu, danem v carinski postopek ali v začasno hrambo

Razen v primerih, ko tako zahteva zadevna oseba, razveljavitev, sprememba ali zadržanje pozitivne odločbe ne vpliva na blago, ki je bilo v trenutku začetka veljavnosti razveljavitve, spremembe ali zadržanja že dano v carinski postopek ali v začasno hrambo in ki je še vedno v carinskem postopku ali v začasni hrambi na podlagi razveljavljene, spremenjene ali zadržane odločbe.

Oddelek 2
Zavezujoče informacije

Člen 13

Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami

1.Carinski organi na podlagi zahtevka sprejmejo odločbe v zvezi z zavezujočo tarifno informacijo (v nadaljnjem besedilu: odločbe ZTI), odločbe v zvezi z zavezujočo informacijo o poreklu blaga (v nadaljnjem besedilu: odločbe ZIPB) in odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o vrednotenju (v nadaljnjem besedilu: odločbe ZIV).

Tak zahtevek se ne sprejme v naslednjih primerih:

(a)kadar se zahtevek vloži ali je že bil vložen pri istem ali drugem carinskem uradu s strani imetnika odločbe ali v njegovem imenu:

(i)za odločbe ZTI v zvezi z istim blagom;

(ii)za odločbe ZIPB v zvezi z istim blagom in v enakih okoliščinah, ki določajo pridobitev porekla;

(iii)za odločbe ZIV v zvezi z blagom v enakih okoliščinah, ki določajo carinsko vrednost;

(b)kadar se zahtevek ne nanaša na katero koli predvideno uporabo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami ali katero koli predvideno uporabo carinskega postopka.

2.Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami so zavezujoče samo v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali opredelitvijo porekla blaga ali carinske vrednosti blaga, in sicer:

(a)so carinski organi zavezani do imetnika odločbe samo v zvezi z blagom, za katerega so carinske formalnosti opravljene po dnevu, ko začne odločba učinkovati;

(b)je imetnik odločbe zavezan do carinskih organov šele z dnem, ko prejme odločbo ali ko se šteje, da je odločbo prejel.

3.Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami veljajo tri leta od dne, ko začne odločba učinkovati.

4.Za uporabo odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami v okviru določenega carinskega postopka mora biti imetnik odločbe sposoben dokazati:

(a)v primeru odločbe ZTI, da zadevno prijavljeno blago v vsakem pogledu ustreza v odločbi opisanemu blagu;

(b)v primeru odločbe ZIPB, da zadevno blago in okoliščine, ki opredeljujejo pridobitev porekla, v vsakem pogledu ustrezajo v odločbi opisanemu blagu in okoliščinam;

(c)v primeru odločbe ZIV, okoliščine, ki določajo carinsko vrednost za zadevno prijavljeno blago, v vsakem pogledu ustrezajo v odločbi opisanim okoliščinam.

Člen 14

Upravljanje odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami

1.Odločba ZTI preneha veljati pred koncem obdobja iz člena 13(3), kadar ni več skladna s pravom, in sicer zaradi:

(a)sprejetja spremembe nomenklatur iz člena 145(2), točki (a) in (b);

(b)sprejetja ukrepov iz člena 146(4);

V takih primerih odločba ZTI preneha veljati z učinkom od datuma začetka uporabe take spremembe ali ukrepov.

2.Odločba ZIPB preneha veljati pred koncem obdobja iz člena 13(3) v vseh naslednjih primerih:

(a)kadar se sprejme pravno zavezujoč akt Unije ali Unija sklene sporazum, ki se začne uporabljati v Uniji, in odločba ZIPB ni več v skladu s tako določeno zakonodajo, z učinkom od datuma uporabe tega akta ali sporazuma;

(b)kadar odločba ZIPB ni več v skladu s Sporazumom Svetovne trgovinske organizacije (STO) o pravilih o poreklu ali s svetovalnimi mnenji, informacijami, nasveti in podobnimi akti v zvezi z opredelitvijo porekla blaga za zagotovitev enotne razlage in uporabe navedenega sporazuma, z učinkom od datuma njihove objave v Uradnem listu Evropske unije.

3.Odločba ZIV preneha veljati pred koncem obdobja iz člena 13(3) v naslednjih primerih:

(a)    kadar postane s sprejetjem pravno zavezujočega akta Unije odločba ZIV neskladna s tem aktom, od datuma začetka uporabe tega akta;

(b)kadar odločba ZIV ni več združljiva s členom VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini ali Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum STO o carinski vrednosti) ali z odločbami, ki jih Odbor za carinsko vrednotenje sprejme za razlago navedenega sporazuma, z učinkom od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije.

4.Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami ne morejo prenehati veljati z učinkom za nazaj.

5.Z odstopanjem od člena 7(7) in člena 9 carinski organi odpravijo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami samo, če temeljijo na nepravilnih ali nepopolnih podatkih vložnikov.

6.Carinski organi razveljavijo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami v skladu s členom 7(7) in členom 10. Vendar pa se ne morejo razveljaviti na zahtevo imetnika odločbe.

7.Odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami ni mogoče spremeniti.

8.Carinski organi razveljavijo odločbe ZTI, kadar niso več skladne z razlago katere koli nomenklature iz člena 145(2), točki (a) in (b), in sicer kot posledica česar koli od naslednjega:

(a)pojasnjevalne opombe iz člena 9(1), točka (a), druga alinea, Uredbe (EGS) št. 2658/87 z učinkom od datuma njihove objave v Uradnem listu Evropske unije;

(b)sodbe Sodišča Evropske unije z učinkom od dneva objave operativnega dela te sodbe v Uradnem listu Evropske unije ali

(c)odločitev o uvrstitvi, mnenj o uvrstitvi ali sprememb pojasnjevalnih opomb k nomenklaturi harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki jih sprejme organizacija, vzpostavljena s Konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sestavljeno 15. decembra 1950 v Bruslju, z učinkom od dneva objave sporočila Komisije v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

9.Odločbe ZIPB in ZIV se razveljavijo, kadar niso več skladne s sodbo Sodišča Evropske unije z učinkom od dneva objave operativnega dela te sodbe v Uradnem listu Evropske unije.

10.Kadar odločba v zvezi z zavezujočimi informacijami preneha veljati v skladu z odstavkom 1, točka (b), ali z odstavkoma 2 ali 3 ali je razveljavljena v skladu z odstavki 6, 8 ali 9, se lahko odločba še vedno uporablja v zvezi z zavezujočimi pogodbami, ki so temeljile na tej odločbi in so bile sklenjene, preden je ta prenehala veljati ali bila razveljavljena. Navedena podaljšana uporaba ni mogoča, kadar se odločba ZIPB sprejme glede blaga, ki se izvozi.

Podaljšana uporaba iz prvega pododstavka ne presega šestih mesecev od dneva, ko odločba v zvezi z zavezujočimi informacijami preneha veljati ali je razveljavljena. Vendar lahko ukrep iz člena 146(4), ukrep iz člena 151 ali ukrep iz člena 158 izključi navedeno podaljšano uporabo ali določi krajše obdobje. Pri izdelkih, za katere je treba pri opravljanju carinskih formalnosti predložiti uvozno ali izvozno potrdilo, pa se obdobje šestih mesecev nadomesti z obdobjem veljavnosti potrdila.

Da bi bil upravičen do podaljšane uporabe odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami, vloži imetnik takšne odločbe v 30 dneh od dneva, ko ta preneha veljati ali je razveljavljena, pri carinskem organu, ki je odločbo sprejel, zahtevek, v katerem navede količine, za katere zahteva podaljšanje uporabe, in državo članico ali države članice, v katerih bo blago v obdobju podaljšane uporabe ocarinjeno. Ta carinski organ sprejme odločbo glede podaljšane uporabe in imetnika o tem obvesti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po dnevu, ko prejme vse potrebne informacije za sprejetje te odločbe.

11.Komisija obvesti carinske organe, kadar je:

(a)sprejemanje odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami za blago, za katero ni zagotovljena pravilna in enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla ali določitev carinske vrednosti, zadržano ali

(b)zadržanje iz točke (a) preklicano.

12.Komisija lahko sprejme sklepe, s katerimi od držav članic zahteva razveljavitev odločbe ZTI, ZIPB ali ZIV, da se zagotovi pravilna in enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla blaga ali določitev carinske vrednosti. Komisija pred sprejetjem take odločbe imetniku odločbe ZTI, ZIPB ali ZIV sporoči razloge, na katerih namerava utemeljiti svojo odločbo, ta pa ima možnost, da izrazi svoje stališče v predpisanem roku od datuma, ko prejme sporočilo ali se šteje, da ga je prejel.

13.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za sprejemanje odločb iz odstavka 12 tega člena, zlasti kar zadeva obveščanje zadevnih oseb o razlogih, na katerih namerava Komisija utemeljiti svojo odločbo, in rok, v katerem lahko te osebe izrazijo svoje stališče.

14.Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopkovna pravila:

(a)za uporabo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami po tem, ko preneha veljati ali je razveljavljena v skladu z odstavkom 10;

(b)da Komisija obvesti carinske organe v skladu z odstavkom 11, točki (a) in (b).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

15.Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločbe, s katerimi od držav članic zahteva razveljavitev odločb iz odstavka 12. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 262(2).

Oddelek 3
Pritožbe

Člen 15

Odločbe sodnih organov

Člena 16 in 17 se ne uporabljata za pritožbe, vložene zaradi odprave, razveljavitve ali spremembe odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, ki jo je sprejel sodni organ ali carinski organi v vlogi sodnih organov.

Člen 16

Pravica do pritožbe

1.Vsaka oseba ima pravico do pritožbe na katero koli odločbo carinskih organov v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, ki jo neposredno in osebno zadeva.

Pravico do pritožbe ima tudi vsaka oseba, ki je pri carinskih organih vložila zahtevek za odločbo in odločbe na ta zahtevek ni prejela v roku iz člena 6(3).

2.Pravica do pritožbe se lahko uveljavlja najmanj na dveh stopnjah:

(a)najprej pred carinskimi organi ali sodnim organom ali drugim organom, ki ga države članice imenujejo za ta namen;

(b)nato pred višjim neodvisnim organom, ki je lahko sodni organ ali enakovredni specializirani organ v skladu z veljavnimi predpisi držav članic.

3.Pritožbo se vloži v državi članici, v kateri je bila odločba sprejeta ali je bil vložen zahtevek zanjo.

4.Države članice zagotovijo, da pritožbeni postopki omogočajo hitro potrditev ali popravek odločb, ki jih sprejmejo carinski organi.

Člen 17

Zadržanje izvršitve

1.Vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe.

2.Carinski organi pa v celoti ali delno zadržijo izvršitev take odločbe, če utemeljeno dvomijo o skladnosti izpodbijane odločbe s carinsko zakonodajo ali menijo, da bi zadevni osebi lahko povzročila nepopravljivo škodo.

3.V primerih iz odstavka 2, v katerih nastane z izpodbijano odločbo uvozna ali izvozna dajatev, ki jo je treba poravnati, je zadržanje izvajanja navedene odločbe pogojeno s predložitvijo zavarovanja, razen če se na podlagi dokumentirane ocene ugotovi, da bi lahko tako zavarovanje dolžniku povzročilo hujše gospodarske težave.

Oddelek 4
Dajatve in stroški

Člen 18

Prepoved dajatev in stroškov

1.Carinski organi ne predpišejo dajatev za izvajanje carinskih kontrol ali katero koli drugo uporabo carinskih pravil v času uradnih ur svojih pristojnih carinskih uradov.

2.Carinski organi lahko predpišejo dajatve ali zahtevajo povrnitev stroškov, kadar opravljajo posebne storitve, predvsem za naslednje:

(a)prisotnost carinskega osebja, kadar je to zahtevano, izven uradnih ur ali drugje kot v prostorih carine;

(b)analize ali izvedenska poročila o blagu ter poštne pristojbine za vračilo blaga vložniku, zlasti v zvezi z odločbami, izdanimi v skladu s členom 13, ali predložitvijo informacij v skladu s členom 39;

(c)pregled ali vzorčenje blaga za namene preverjanja ali uničenje blaga, kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega osebja;

(d)izjemni kontrolni ukrepi, kadar so ti potrebni zaradi narave blaga ali morebitnega tveganja.

Naslov II
OBVEZNOSTI IN PRAVICE OSEB V ZVEZI S CARINSKO ZAKONODAJO

Poglavje 1
Registracija

Člen 19

Registracija

1.Gospodarski subjekti s sedežem na carinskem območju Unije se registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, kjer imajo svoj sedež, da pridobijo registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (številka EORI). Kadar je mogoče, registracija vključuje tudi elektronsko identifikacijo subjekta v nacionalnih shemah elektronske identifikacije iz Uredbe (EU) št. 910/2014.

2.Registrirani gospodarski subjekti obvestijo carinske organe o vsaki spremembi svojih podatkov o registraciji, zlasti kadar to vključuje spremembo kraja njihovega sedeža.

3.V posebnih primerih se gospodarski subjekti, ki nimajo sedeža na carinskem območju Unije, registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, v katerem prvič vložijo deklaracijo ali zahtevek za odločbo.

4.Od oseb, ki niso gospodarski subjekti, se ne zahteva registracija pri carinskih organih, razen če ni določeno drugače.

Kadar se od oseb iz prvega pododstavka zahteva registracija, velja naslednje:

(a)če imajo sedež na carinskem območju Unije, se registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, kjer imajo svoj sedež;

(b)če nimajo sedeža na carinskem območju Unije, se registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, v katerem prvič vložijo deklaracijo ali zahtevek za odločbo.

5.V posebnih primerih carinski organi izrečejo registracijo za neveljavno. 

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)minimalnih zahtev glede podatkov za registracijo iz odstavka 1;

(b)posebnih primerov iz odstavka 3;

(c)primerov iz prvega pododstavka odstavka 4, v katerih se zahteva registracija pri carinskih organih od oseb, ki niso gospodarski subjekti;

(d)posebnih primerov iz odstavka 5, v katerih carinski organi izrečejo registracijo za neveljavno;

(e)carinskega organa, pristojnega za registracijo.

7.Komisija z izvedbenimi akti določi carinske organe, pristojne za registracijo iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 262(2).

Poglavje 2
Uvoznik in domnevni uvoznik

Člen 20

Uvozniki

1.Uvoznik izpolnjuje naslednje obveznosti:

(a)zagotavljanje, hranjenje in dajanje na voljo carinskim organom, takoj ko so na voljo, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga, vseh informacij, ki se zahtevajo v zvezi s hrambo ali carinskim postopkom, v katerega je treba dati blago v skladu s členi 88, 118, 132 in 135, ali za zaključek postopka pasivnega oplemenitenja;

(b)zagotavljanje pravilnega izračuna in plačila carinskih dajatev in vseh drugih dajatev, ki se uporabljajo;

(c)zagotavljanje, da je blago, ki vstopa na carinsko območje Unije ali z njega izstopa, v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ter zagotavljanje, vodenje in dajanje na voljo ustreznih evidenc o taki skladnosti;

(d)vse druge obveznosti uvoznika, določene v carinski zakonodaji.

2.Uvoznik ima sedež na carinskem območju Unije.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 naslednjim uvoznikom ali osebam ni treba imeti sedeža na carinskem območju Unije:

(a)uvozniku, ki da blago v tranzit ali začasni uvoz;

(b)uvozniku, ki vnese blago, ki ostane v začasni hrambi;

(c)osebam, ki priložnostno dajo blago v carinski postopek, če carinski organi menijo, da je tako dajanje utemeljeno;

(d)osebam s sedežem v državi, katere ozemlje meji na carinsko območje Unije, in ki blago predložijo na mejnem carinskem uradu Unije, ki leži ob tej državi, in sicer pod pogojem, da ta država, v kateri imajo osebe sedež, osebam s sedežem na carinskem območju Unije priznava enake ugodnosti;

(e)domnevnemu uvozniku, ki ga zastopa posredni zastopnik s sedežem na carinskem območju Unije. 

Člen 21

Domnevni uvozniki

1.Z odstopanjem od člena 20(1), točka (a), domnevni uvozniki zagotovijo ali dajo na voljo informacije o prodaji na daljavo blaga, namenjenega uvozu na carinsko območje Unije, najpozneje na dan po datumu sprejetja plačila, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga.

2.Brez poseganja v informacije, potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v skladu s členom 88(3), točka (a), informacije iz odstavka 1 tega člena vsebujejo vsaj zahtevane informacije iz člena 63c(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011.

3.Kadar se blago, ki ga je domnevni uvoznik predhodno uvozil v okviru prodaje na daljavo, vrne na naslov prvotnega pošiljatelja ali na drug naslov zunaj carinskega območja Unije, domnevni uvoznik razveljavi informacije o sprostitvi navedenega blaga v prosti promet in predloži ali da na voljo dokazilo o izstopu blaga s carinskega območja Unije.

Poglavje 3
Izvoznik

Člen 22

Izvozniki

1.Izvoznik izpolnjuje naslednje obveznosti:

(a)zagotavljanje, hranjenje in dajanje na voljo carinskim organom, takoj ko so na voljo, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga, vseh informacij, ki se zahtevajo v zvezi s carinskim postopkom, v katerega je blago dano v skladu s členoma 99 in 140, ali za zaključek postopka začasnega uvoza;

(b)zagotavljanje pravilnega izračuna in pobiranja carinskih dajatev in vseh morebitnih drugih dajatev;

(c)zagotavljanje, da je blago, ki vstopa na carinsko območje Unije ali z njega izstopa, v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ter zagotavljanje, vodenje in dajanje na voljo ustreznih evidenc o taki skladnosti;

(d)vse druge obveznosti, določene v carinski zakonodaji.

2.Izvoznik ima sedež na carinskem območju Unije.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 naslednjim izvoznikom ni treba imeti sedeža na carinskem območju Unije:

(a)izvozniku, ki da blago v tranzit, zaključi postopek začasnega uvoza ali izvozi blago, ki je bilo v začasni hrambi;

(b)osebam, ki priložnostno dajo blago v carinski postopek, če carinski organi menijo, da je to utemeljeno;

(c)osebam s sedežem v državi, katere ozemlje meji na carinsko območje Unije, in ki blago predložijo na mejnem carinskem uradu Unije, ki leži ob tej državi, in sicer pod pogojem, da ta država, v kateri imajo osebe sedež, osebam s sedežem na carinskem območju Unije priznava enake ugodnosti. 

Poglavje 4
Pooblaščeni gospodarski subjekt ter zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt

Člen 23

Zahtevek in dovoljenje za pooblaščenega gospodarskega subjekta

1.oseba, ki je rezident carinskega območja Unije, je tam ustanovljena ali registrirana ter ki izpolnjuje merila iz člena 24, lahko zaprosi za status pooblaščenega gospodarskega subjekta.

Carinski organi, po potrebi po posvetovanju z drugimi organi, podelijo eno ali obe naslednji vrsti dovoljenj:

(a)dovoljenje pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve, na podlagi katerega je imetnik upravičen do poenostavitev, predvidenih v skladu s carinsko zakonodajo; ali

(b)dovoljenje pooblaščenega gospodarskega subjekta za varnost in varstvo, na podlagi katerega je imetnik upravičen do olajšav v zvezi z varnostjo in varstvom.

2.Obe vrsti dovoljenj iz odstavka 1, drugi pododstavek, se lahko uporabljata istočasno.

3.Osebe iz odstavka 1 izpolnjujejo obveznosti iz člena 7(2) in (3). Carinski organi spremljajo, ali subjekt stalno izpolnjuje merila in pogoje za status pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 7(4).

Carinski organi vsaj vsaka tri leta izvedejo temeljito spremljanje dejavnosti in notranjih evidenc pooblaščenega gospodarskega subjekta.

4.Status pooblaščenega gospodarskega subjekta ob upoštevanju odstavka 5 tega člena in člena 24 priznajo carinski organi v vseh državah članicah.

5.Carinski organi na podlagi priznanja statusa in pod pogojem, da so izpolnjene zahteve, povezane s posebno vrsto poenostavitve, določeno v carinski zakonodaji, dovolijo subjektu uporabo navedene poenostavitve. Carinski organi ne preverjajo ponovno meril, ki so jih preverili že ob podelitvi statusa.

6.Pooblaščeni gospodarski subjekt iz odstavka 1 je upravičen do več poenostavitev kot drugi gospodarski subjekti pri carinskih kontrolah, in sicer v skladu z vrsto podeljenega dovoljenja, kar vključuje zmanjšanje števila fizičnih kontrol in kontrol dokumentov. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta se ugodno upošteva za namene obvladovanja tveganja na carinskem področju.

7.Carinski organi odobrijo ugodnosti, ki izhajajo iz statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, osebam s sedežem v tretjih državah, ki izpolnjujejo pogoje in obveznosti, določene v ustrezni zakonodaji teh držav ali ozemelj, kolikor so ti pogoji in obveznosti v Uniji priznani za enakovredne tistim, ki veljajo za gospodarske subjekte s sedežem na carinskem območju Unije. Takšna odobritev ugodnosti temelji na načelu vzajemnosti, razen če Unija ne odloči drugače, in je podprta z mednarodnim sporazumom Unije ali zakonodajo Unije s področja skupne trgovinske politike.

8.Vzpostavi se skupni mehanizem neprekinjenega poslovanja za odzivanje na motnje v trgovinskih tokovih zaradi povečanih varnostnih stopenj, zaprtja meja in/ali naravnih nesreč, nevarnih izrednih razmer ali drugih večjih incidentov, pod pogojem, da lahko carinski organi v največji možni meri olajšajo in pospešijo prednostni tovor, povezan s pooblaščenimi gospodarskimi subjekti.

9.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)vrste in pogostosti dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo osebe iz odstavka 1 in carinski organi iz odstavka 3;

(b)poenostavitev za pooblaščene gospodarske subjekte iz odstavka 5;

(c)poenostavitev iz odstavka 6.

10.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za posvetovanja v zvezi z določitvijo statusa pooblaščenih gospodarskih subjektov iz odstavka 1, drugi pododstavek, vključno z roki za odgovor. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 24

Podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta

1.Merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta so naslednja:

(a)odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske zakonodaje in davčnih predpisov ter odsotnost hujših kaznivih dejanj; kršitve in kazniva dejanja, ki jih je treba upoštevati, se nanašajo na gospodarske ali poslovne dejavnosti;

(b)vložnik izkaže, da ima visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga, in sicer s sistemom vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne carinske kontrole in dokazilo, da je bilo neizpolnjevanje obveznosti uspešno odpravljeno; vložnik zagotovi, da je zadevnim zaposlenim naročeno, naj obvestijo carinske organe, kadar se ugotovijo težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi postopke za obveščanje carinskih organov o takih težavah;

(c)plačilna sposobnost, ki se šteje za dokazano, kadar ima vložnik dobro finančno stanje, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti;

(d)v zvezi z dovoljenjem iz člena 23(1), točka (a), praktični standardi usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezani z dejavnostjo, ki se opravlja;

(e)v zvezi z dovoljenjem iz člena 23(1), točka (b), ustrezni varnostni in varstveni standardi in standardi skladnosti, neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti. Standardi se štejejo za izpolnjene, če vložnik dokaže, da ohranja ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti in varstva mednarodne dobavne verige, tudi na področjih fizične celovitosti in kontrole dostopa, logističnih postopkov ter ravnanja z določenimi vrstami blaga, osebja in identifikacije njegovih poslovnih partnerjev.

2.Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila za uporabo meril iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 25

Podelitev statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta

1.Uvoznik ali izvoznik, ki ima stalno prebivališče ali je registriran na carinskem območju Unije, izpolnjuje merila iz odstavka 3 in je v okviru svojega poslovanja vsaj tri leta opravljal redne carinske operacije, lahko pri carinskem organu države članice, v kateri ima sedež, zaprosi za status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta.

2.Carinski organi podelijo status po posvetovanju z drugimi organi, če je to potrebno, in po tem, ko so dobili dostop do ustreznih podatkov vložnika za zadnja tri leta, da bi ocenili izpolnjevanje meril iz odstavka 3.

3.Carinski organi podelijo status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta osebi, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske zakonodaje in davčnih predpisov ter odsotnost hujših kaznivih dejanj; kršitve in kazniva dejanja, ki jih je treba upoštevati, se nanašajo na gospodarske ali poslovne dejavnosti;

(b)vložnik izkaže, da ima visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga, in sicer s sistemom vodenja trgovinskih in transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne carinske kontrole in dokazilo, da je bilo neizpolnjevanje obveznosti uspešno odpravljeno; vložnik zagotovi, da zadevni zaposleni obvestijo carinske organe, kadar se ugotovijo težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi postopke za obveščanje carinskih organov o takih težavah;

(c)plačilna sposobnost, ki se šteje za dokazano, kadar ima vložnik dobro finančno stanje, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti. Vložnik mora imeti zlasti v zadnjih treh letih pred vložitvijo zahtevka izpolnjene svoje finančne obveznosti v zvezi s plačilom carinskih dajatev in vseh drugih dajatev, davkov ali dajatev, ki se pobirajo ob uvozu ali izvozu blaga ali v zvezi z njima, vključno z DDV in trošarinami, ki jih je treba plačati v zvezi z operacijami znotraj Unije;

(d)praktični standardi usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezani z vrsto in obsegom dejavnosti, ki se opravlja, vključno s tem, da so zadevni zaposleni poučeni o tem, kako komunicirati s carinskimi organi prek EU vozlišča carinskih podatkov;

(e)ustrezni varnostni in varstveni standardi in standardi skladnosti, prilagojeni vrsti in obsegu dejavnosti, ki se opravlja. Standardi se štejejo za izpolnjene, če vložnik dokaže, da ohranja ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti in varstva mednarodne dobavne verige, tudi na področjih fizične celovitosti in kontrole dostopa, logističnih postopkov ter ravnanja z določenimi vrstami blaga, osebja in identifikacije njegovih poslovnih partnerjev;

(f)elektronski sistem, ki carinskim organom zagotavlja ali daje na voljo vse podatke v realnem času o gibanju blaga in izpolnjevanju obveznosti osebe iz odstavka 1 v zvezi z vsemi zahtevami, ki se uporabljajo za navedeno blago, vključno v zvezi z varstvom in varnostjo, po potrebi pa tudi s posredovanjem naslednjega v EU vozlišče carinskih podatkov:

(i)carinske evidence;

(ii)računovodski sistem;

(iii)trgovinske in transportne evidence;

(iv)njihovi sistemi sledenja in logistični sistemi, ki opredeljujejo blago kot unijsko blago ali neunijsko blago in po potrebi navajajo njegovo lokacijo;

(v)licence in dovoljenja, izdana v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi;

(vi)popolne evidence, potrebne za preverjanje pravilnosti določitve carinskih dolgov.

4.Osebe iz odstavka 1 izpolnjujejo obveznosti iz člena 7(2) in (3). Carinski organi spremljajo, ali subjekt stalno izpolnjuje merila in pogoje za status pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 7(4).

Carinski organi vsaj vsaka tri leta izvedejo temeljito spremljanje dejavnosti in notranjih evidenc zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. Zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt obvesti carinske organe o vseh spremembah svoje korporacijske strukture, lastništva, solventnosti, modelov trgovanja ali vseh drugih pomembnih spremembah svojega položaja in dejavnosti. Carinski organi ponovno ocenijo status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, če katera od teh sprememb pomembno vpliva na status zaupanja in preverjanja. Carinski organi lahko zadržijo to dovoljenje, dokler se ne sprejme odločba o ponovni oceni.

5.Kadar zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt spremeni svojo državo članico sedeža, lahko carinski organi države članice novega sedeža ponovno ocenijo dovoljenje v zvezi z zaupanjem in preverjanjem po posvetovanju z državo članico, ki je prvotno podelila status, in po prejemu prejšnjih evidenc o gospodarskih subjektih. Med ponovno oceno lahko carinski organ države članice, ki je podelil prvotno dovoljenje, to dovoljenje zadrži.

Zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt obvesti carinske organe države članice novega sedeža o vseh spremembah svoje korporacijske strukture, lastništva, solventnosti, modelov trgovanja ali vseh drugih pomembnih spremembah svojega položaja in dejavnosti, če katere od teh sprememb vplivajo na status zaupanja in preverjanja.

6.Kadar obstaja sum, da je zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt vpleten v goljufivo dejavnost v zvezi z njegovo gospodarsko ali poslovno dejavnostjo, se njegov status zadrži.

Kadar carinski organi zadržijo, odpravijo ali razveljavijo dovoljenje za zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt v skladu s členi 7, 9 in 10, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se tudi dovoljenja iz odstavka 7 tega člena in poenostavitve iz odstavka 8 tega člena začasno zadržijo, odpravijo ali razveljavijo.

7.Carinski organi lahko pooblastijo zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte, da:

(a)zagotovijo del podatkov o svojem blagu po sprostitvi navedenega blaga v skladu s členom 59(3);

(b)izvajajo nekatere kontrole in sprostijo blago ob njegovem prejemu na kraju poslovanja uvoznika, lastnika ali prejemnika in/ali ob dobavi iz kraja poslovanja izvoznika, lastnika ali pošiljatelja v skladu s členom 61;

(c)razmislijo, da bi predložili potrebno zagotovilo za pravilno izvajanje operacij za pridobitev dovoljenj za posebne postopke v skladu s členi 102, 103, 109 in 123;

(d)redno določajo carinski dolg, ki ustreza skupnemu znesku uvozne ali izvozne dajatve za vse blago, ki ga je navedeni gospodarski subjekt sprostil v skladu s členom 181(4);

(e)odložijo plačilo carinskega dolga v skladu s členom 188.

8.Zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti so upravičeni do ugodnejše obravnave kot drugi gospodarski subjekti pri carinskih kontrolah, in sicer v skladu s podeljenim dovoljenjem, kar vključuje zmanjšanje števila fizičnih kontrol in kontrol dokumentov. Status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta se ugodno upošteva za namene obvladovanja tveganja na carinskem področju.

9.Z odstopanjem od člena 110, kadar ima uvoznik ali izvoznik blaga, ki vstopa na carinsko območje ali z njega izstopa, status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, se šteje, da velja za blago režim odloga plačila dajatve in ostane pod carinskim nadzorom do končnega namembnega kraja, ne da bi ga bilo treba dati v tranzit. Zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt je dolžan plačati carinske dajatve, druge davke in druge dajatve v državi članici sedeža, kjer je bilo dovoljenje podeljeno.

10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo vrste in pogostosti dejavnosti spremljanja iz odstavka 4 tega člena.

11.Komisija z izvedbenimi akti sprejme:

(a)pravila za posvetovanje z drugimi organi za določitev statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta iz odstavka 2;

(b)podrobna pravila za uporabo meril iz odstavka 3;

(c)pravila za posvetovanje s carinskimi organi iz odstavka 5.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 26

Prehodne določbe za pooblaščene gospodarske subjekte za carinske poenostavitve

1.Do datuma iz člena 265(4) lahko carinski organi podelijo osebam, ki izpolnjujejo merila, status pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve in jim dovolijo uporabo nekaterih poenostavitev in olajšav v skladu s carinsko zakonodajo.

2.Carinski organi do datuma iz člena 265(3) ocenijo veljavna dovoljenja pooblaščenih gospodarskih subjektov za carinske poenostavitve, da preverijo, ali se njihovim imetnikom lahko podeli status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. V nasprotnem primeru se status pooblaščenih gospodarskih subjektov za carinske poenostavitve in poenostavitve iz člena 23(5) razveljavi.

3.Dokler se dovoljenje ne oceni ponovno ali do datuma iz člena 265(3), kar nastopi prej, priznanje statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve ostane veljavno, razen če se uporabljata člena 9 in 10 o odpravi, razveljavitvi ali spremembi odločb.

Poglavje 5
Carinsko zastopanje

Člen 27

Carinski zastopniki

1.Vsaka oseba lahko imenuje carinskega zastopnika.

Takšno zastopanje je lahko neposredno, ko carinski zastopnik nastopa v tujem imenu in za tuj račun, ali posredno, ko carinski zastopnik nastopa v svojem imenu, vendar za tuj račun.

Posredni carinski zastopnik, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun uvoznika ali izvoznika, se šteje za uvoznika ali izvoznika za namene člena 20 oziroma 22.

2.Carinski zastopnik ima sedež na carinskem območju Unije.

Razen če ni določeno drugače, se ta zahteva opusti, kadar carinski zastopnik deluje za račun oseb, za katere se ne zahteva, da imajo sedež na carinskem območju Unije.

3.Carinski zastopnik, ki ima status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, se kot tak prizna le, kadar deluje kot posredni zastopnik. Kadar carinski zastopnik deluje kot neposredni zastopnik, se lahko prizna za zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, če je bil osebi, v imenu katere in za račun katere deluje, podeljen tak status.

4.Komisija v skladu s pravom Unije določi pogoje, pod katerimi lahko carinski zastopnik opravlja storitve na carinskem območju Unije.

5.Države članice uporabijo pogoje, določene v skladu z odstavkom 4, za carinske zastopnike, ki nimajo sedeža na carinskem območju Unije.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)primerov, v katerih se opustitev iz odstavka 2, drugi pododstavek, ne uporablja;

(b)pogojev, pod katerimi lahko carinski zastopnik opravlja storitve na carinskem območju Unije iz odstavka 4.

Člen 28

Pooblastitev zastopnikov

1.Carinski zastopnik pri poslovanju s carinskimi organi poda izjavo, da nastopa za račun zastopane osebe, ter pojasni, ali gre za neposredno ali posredno zastopanje.

Za osebe, ki ne izjavijo, da nastopajo kot carinski zastopnik, ali ki izjavijo, da nastopajo kot carinski zastopnik, pa za to niso pooblaščene, se šteje, da nastopajo v svojem imenu in za svoj račun.

2.Carinski organi lahko od osebe, ki izjavi, da nastopa kot carinski zastopnik, zahtevajo predložitev dokazila o pooblastitvi s strani zastopane osebe.

V posebnih primerih carinski organi ne zahtevajo predložitve takega dokazila.

3.Carinski organi od osebe, ki kot carinski zastopnik redno opravlja dejanja in formalnosti, ne zahtevajo, da ob vsaki priložnosti predloži dokazilo o pooblastitvi, če taka oseba lahko takšno dokazilo predloži na zahtevo carinskih organov.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo primerov, v katerih carinski organi ne zahtevajo dokazila o pooblastitvi, iz odstavka 2 tega člena.

5.Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi s podelitvijo in dokazovanjem pravice iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Naslov III
EU VOZLIŠČE CARINSKIH PODATKOV

Člen 29

Funkcije in namen EU vozlišča carinskih podatkov

1.EU vozlišče carinskih podatkov zagotavlja varen in kibernetsko odporen sklop elektronskih storitev in sistemov za uporabo podatkov, vključno z osebnimi podatki, za carinske namene. Zagotavlja naslednje funkcije:

(a)omogoča elektronsko izvajanje carinske zakonodaje;

(b)zagotavlja kakovost, celovitost, sledljivost in nezatajljivost podatkov, ki se tam obdelujejo, vključno s spremembo takih podatkov;

(c)zagotavlja skladnost z določbami Uredbe (EU) 2016/679, Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 63 ter Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 64 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov;

(d)omogoča analizo tveganja, ekonomsko analizo in analizo podatkov, tudi z uporabo sistemov umetne inteligence v skladu z [aktom o umetni inteligenci 2021/0106 (COD)] 65 ;

(e)omogoča interoperabilnost navedenih storitev in sistemov z drugimi elektronskimi sistemi, platformami ali okolji za namene sodelovanja v skladu z naslovom XIII; 

(f)vključuje carinski sistem enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil iz člena 4 Uredbe (EU) 2022/2399;

(g)omogoča izmenjavo informacij s tretjimi državami;

(h)omogoča carinsko spremljanje blaga.

2.Dejanja, ki jih osebe, Komisija, carinski organi, carinski organ EU ali drugi organi izvajajo v okviru funkcij iz odstavka 1, ostanejo akti navedenih oseb, Komisije, carinskih organov, carinskega organa EU ali drugih organov, tudi če so bila avtomatizirana.

3.Komisija razvije, izvaja in vzdržuje EU vozlišče carinskih podatkov, vključno z objavo tehničnih specifikacij za obdelavo podatkov v njem, ter vzpostavi okvir za kakovost podatkov.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za spremembo funkcij iz odstavka 1, da se upoštevajo nove naloge, ki so bile organom iz člena 31 te uredbe dodeljene z zakonodajo Unije, ali za prilagoditev teh funkcij spreminjajočim se potrebam navedenih organov pri izvajanju carinske zakonodaje ali druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi.

5.Komisija z izvedbenimi akti določi:

(a)tehnične zahteve za vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov, ki so jih države članice in Komisija razvile v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 952/2013;

(b)delovni program za postopno opuščanje navedenih sistemov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 30

Nacionalne aplikacije za uporabo podatkov iz EU vozlišča carinskih podatkov

1.Države članice lahko razvijejo aplikacije, potrebne za povezavo z EU vozliščem carinskih podatkov za predložitev podatkov v EU vozlišče carinskih podatkov in obdelavo podatkov iz njega.

2.Države članice lahko od carinskega organa EU zahtevajo, da razvije aplikacije iz odstavka 1. V tem primeru navedene države članice financirajo razvoj.

3.Kadar carinski organ EU razvije aplikacijo v skladu z odstavkom 2, jo da na voljo vsem državam članicam.

Člen 31

Nameni obdelave osebnih in drugih podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov

1.Osebe imajo lahko dostop do podatkov, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, ki jih je posredovala oseba ali so bili poslani v njenem imenu ali so bili naslovljeni nanjo ali so ji bili namenjeni. Tak dostop je mogoč izključno, da:    

(a)zadevna oseba izpolni svoje obveznosti poročanja v skladu s carinsko zakonodajo ali drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, vključno z določitvijo odgovornosti katere koli osebe za dajatve, pristojbine in davke, ki jih je morda treba plačati v Uniji, ter

(b)zadevna oseba dokaže skladnost s carinsko in drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

2.Carinski organ lahko obdeluje podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za naslednje namene:

(a)opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem carinske zakonodaje ali druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, vključno z določitvijo odgovornosti katere koli osebe za dajatve, pristojbine in davke, ki jih je morda treba plačati v Uniji, ter preverjanjem skladnosti z navedeno zakonodajo;

(b)opravljanje nalog v zvezi s kontrolami in obvladovanjem tveganja, kot je določeno v naslovu IV;

(c)opravljanje nalog, potrebnih za sodelovanje pod pogoji iz naslova XIII.

Za zagotovitev učinkovitosti carinskih kontrol lahko vsi carinski organi prejmejo in obdelujejo podatke, ki nastanejo pri carinskih kontrolah, kadar je bilo odkrito neskladno blago.

3.Carinski organ EU lahko obdeluje podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za naslednje namene:

(a)opravljanje nalog v zvezi z obvladovanjem tveganja na carinskem področju, kot je določeno v naslovu IV, poglavje 3;

(b)opravljanje nalog, kot so določene v naslovu XII, poglavje 2;

(c)opravljanje nalog, pomembnih za sodelovanje, kot je določeno v naslovu XIII.

4.Komisija lahko obdeluje podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za naslednje namene:

(a)opravljanje nalog v zvezi z obvladovanjem tveganja, kot je določeno v naslovu IV, poglavje 3;

(b)opravljanje nalog v zvezi s tarifno uvrstitvijo blaga, njegovim poreklom in vrednostjo ter njegovim carinskim spremljanjem v skladu z naslovoma I in IX;

(c)opravljanje nalog v zvezi z omejevalnimi ukrepi in kriznim upravljanjem v skladu z naslovom XI;

(d)opravljanje nalog v zvezi s carinskim organom EU v skladu z naslovom XII;

(e)opravljanje nalog, potrebnih za sodelovanje pod pogoji iz naslova XIII.

(f)preverjanje in ocenjevanje uspešnosti carinske unije v skladu z naslovom XV, poglavje 1;

(g)spremljanje izvajanja in zagotavljanje enotne uporabe carinske zakonodaje ali druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, vključno z določitvijo odgovornosti katere koli osebe za dajatve, pristojbine in davke, ki jih je morda treba plačati v Uniji;

(h)priprava statističnih podatkov in drugih analiz v skladu z zakonodajo Unije, za kar so potrebni podatki v EU vozlišču carinskih podatkov.

5.Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko obdeluje podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za izvajanje njegovih dejavnosti v zvezi s carinskimi zadevami v skladu s členom 1 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbo Sveta (ES) št. 515/97, pod pogoji v zvezi z varstvom podatkov iz navedenih uredb.

6.Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko na zahtevo dostopa do podatkov, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za opravljanje njegovih nalog v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 66 , če ravnanje, ki ga preiskuje EJT, zadeva carino, in pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena.

7.Davčni organi držav članic lahko obdelujejo podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za določitev odgovornosti katere koli osebe za dajatve, pristojbine in davke, ki jih je morda treba plačati v Uniji v zvezi z zadevnim blagom, in pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena.

8.Pristojni organi, kot so opredeljeni v členu 3, točka 3, Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta 67 , lahko dostopajo do podatkov, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za izvrševanje zakonodaje Unije, ki ureja dajanje na trg ali varnost živil, krme in rastlin, ter za sodelovanje s carinskimi organi, da se čim bolj zmanjša tveganje vstopa neskladnih proizvodov v Unijo, in pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena.

9.Organi za nadzor trga, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2019/1020, lahko obdelujejo podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za izvrševanje zakonodaje Unije, ki ureja dajanje na trg ali varnost proizvodov, ter za sodelovanje s carinskimi organi, da se čim bolj zmanjša tveganje vstopa neskladnega blaga v Unijo, in pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena.

10.Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) lahko na zahtevo dostopa do podatkov, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za opravljanje njenih nalog v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta, če te naloge zadevajo carinske zadeve in pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena.

11.Drugi nacionalni organi in organi Unije, vključno z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex), lahko obdelujejo neosebne podatke, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena:

(a)opravljanje nalog v zvezi z izpolnjevanjem carinskih formalnosti;

(b)opravljanje nalog, ki so tem organom zaupane z zakonodajo Unije;

(c)opravljanje nalog, pomembnih za uspešnost dejavnosti obvladovanja tveganja na ravni Unije iz člena 52.    

12.Do datuma iz člena 265(3) lahko Komisija, OLAF in carinski organ EU, ko je ustanovljen, izključno za namene iz odstavkov 4, 5 in 6 obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki, iz obstoječih elektronskih sistemov za izmenjavo informacij, ki jih je razvila Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013.

13.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za spremembo odstavkov 2 do 4, da se pojasnijo in dopolnijo v njih določeni nameni glede na spreminjajoče se potrebe pri izvajanju carinske zakonodaje ali druge zakonodaje.

14.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila in načine za dostop do podatkov ali njihovo obdelavo, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, s strani organov iz odstavkov 6 do 11. Pri določanju teh pravil in načinov Komisija za vsak organ ali kategorijo organov:

(a)oceni obstoječe zaščitne ukrepe, ki jih zadevni organ uporablja za zagotovitev, da se podatki obdelujejo v skladu z namenom;

(b)zagotovi sorazmernost in nujnost obdelave glede na namen;

(c)določi posebne kategorije podatkov, do katerih lahko organ dostopa ali jih obdeluje;

(d)preuči, ali mora zadevni organ imenovati posebno kontaktno točko, osebo ali osebe ali zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe;

(e)oceni potrebo po omejitvi poznejše izmenjave podatkov;

(f)določi pogoje in načine v zvezi z zahtevami za dostop do podatkov, vključno z osebnimi ali poslovno občutljivimi podatki, ter določi, kateri od skupnih upravljavcev bodo podelili dostop do EU vozlišča carinskih podatkov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 32

Osebni podatki v EU vozlišču carinskih podatkov

1.Osebni podatki naslednjih kategorij posameznikov se lahko obdelujejo izključno v EU vozlišču carinskih podatkov in v obsegu, ki je potreben za namene iz člena 31:

(a)posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ki so registrirani ali zaprosijo za registracijo kot gospodarski subjekti v skladu s členom 19;

(b)posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ki so občasno vključeni v dejavnosti, ki jih ureja carinska zakonodaja ali druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi;

(c)posamezniki, katerih osebni podatki so navedeni v spremnih listinah iz člena 40 ali v kakršnih koli dodatnih dokazilih, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti, ki jih nalaga carinska zakonodaja in druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi;

(d)posamezniki, katerih osebni podatki so navedeni v podatkih, zbranih za namene obvladovanja tveganja v skladu s členom 50(3), točka (a);

(e)pooblaščeno osebje carinskih organov, organov, ki niso carinski organi, ali katerega koli drugega ustreznega organa ali pooblaščenega telesa, katerih osebni podatki so potrebni za zagotovitev ustreznih kontrol in nadzora dostopa do informacij v EU vozlišču carinskih podatkov;

(f)osebje ali pooblaščene tretje osebe, ki delajo v imenu Komisije, carinskega organa EU ali drugih organov Unije, pooblaščeni za dostop do EU vozlišča carinskih podatkov.

2.V EU vozlišču carinskih podatkov se lahko v skladu s členom 31 obdelujejo naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)osebni podatki v EU modelu carinskih podatkov iz člena 36;

(b)osebni podatki, vključeni v podatke, zbrane za namene obvladovanja tveganja v skladu s členom 50(3), točka (a);

(c)osebni podatki, potrebni za zagotovitev ustrezne identifikacije osebja, pooblaščenega za obdelavo podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov, iz odstavka 1, točki (e) in (f).

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za spremembo ali dopolnitev kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter kategorij osebnih podatkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, da bi upoštevali razvoj informacijske tehnologije in glede na napredek informacijske družbe.

Člen 33

Obdobje hrambe osebnih podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov

1.Osebni podatki v EU vozlišču carinskih podatkov se lahko hranijo v okviru posebne storitve največ 10 let od datuma, ko se evidentirajo v storitvi. Primeri iz člena 48 ter preiskave, ki jih sprožijo OLAF, EJT ali organi držav članic, postopki za ugotavljanje kršitev, ki jih sproži Komisija, ter upravni in sodni postopki v zvezi z osebnimi podatki imajo odložilni učinek na obdobje hrambe navedenih podatkov.

2.Po obdobju iz odstavka 1 se osebni podatki glede na okoliščine izbrišejo ali anonimizirajo.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za anonimizacijo osebnih podatkov po izteku obdobja hrambe.

Člen 34

Vloge in odgovornosti za osebne podatke, obdelane v EU vozlišču carinskih podatkov

1.Carinski organi držav članic, Komisija in carinski organ EU se štejejo za skupne upravljavce za obdelavo osebnih podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov za namene obvladovanja tveganja in sodelovanja iz člena 31(2), točki (b) in (c), člena 31(3), točki (a) in (c), ter člena 31(4), točki (a) in (e).

2.Vsak carinski organ se šteje za upravljavca v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdeluje za namene iz člena 31(2), točka (a).

3.Komisija se šteje za edinega upravljavca v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdeluje za namene iz člena 31(4), točke (c), (d) in (f) do (g).

4.Do datuma iz člena 265(3) se Komisija, OLAF, EJT in carinski organ EU štejejo za edine upravljavce v zvezi z obdelavo podatkov iz člena 31(12).

5.Skupni upravljavci iz odstavka 1:

(a)sodelujejo pri pravočasni obdelavi zahtevkov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in pri lažjem uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(b)si medsebojno pomagajo pri zadevah, ki vključujejo prepoznavanje in obravnavanje kršitev varstva osebnih podatkov v zvezi s skupno obdelavo;

(c)si izmenjujejo ustrezne informacije, potrebne za obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s poglavjem III, oddelek 2, Uredbe (EU) 2016/679, poglavjem III, oddelek 2, Uredbe (EU) 2018/1725 in poglavjem III Direktive (EU) 2016/680, kadar je to ustrezno;

(d)zagotavljajo in ščitijo varnost, celovitost, dostopnost in zaupnost osebnih podatkov, ki se obdelujejo skupaj, v skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2016/679, členom 33 Uredbe (EU) 2018/1725 in členom 25 Direktive (EU) 2016/680, kadar je to ustrezno.

6.Komisija z izvedbenimi akti določi vloge posameznih skupnih upravljavcev in njihove odnose s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2016/679 in členom 28 Uredbe (EU) 2018/1725. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 35

Omejitev pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki

1.Kadar bi uveljavljanje pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa in pravice do omejitve obdelave iz členov 15 in 18 Uredbe (EU) 2016/679 ter členov 17 in 20 Uredbe (EU) 2018/1725 ali obveščanje o kršitvi varstva podatkov iz člena 34(1) Uredbe (EU) 2016/679 in člena 35(1) Uredbe (EU) 2018/1725 ogrozila preiskavo, ki poteka v zvezi s fizično osebo na področju carine, izvajanje carinskih kontrol ali obvladovanje posebnega tveganja, ugotovljenega v zvezi s fizično osebo na področju carine, lahko carinski organi, carinski organ EU in Komisija v skladu s členom 23(1), točke (c), (e), (f) in (h), Uredbe (EU) 2016/679 oziroma Komisija in carinski organ EU v skladu s členom 25(1), točke (a), (c), (e) in (g), Uredbe (EU) 2018/1725 v celoti ali delno omejijo te pravice, če je omejitev nujna in sorazmerna.

2.Carinski organi, Komisija in carinski organ EU ocenijo nujnost in sorazmernost omejitev iz odstavka 1 pred njihovo uporabo za vsak primer posebej, pri čemer upoštevajo morebitna tveganja za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

3.Carinski organi, carinski organ EU ali Komisija, kadar delujejo kot upravljavec ali skupni upravljavec, se pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih v okviru svojih nalog prejmejo od drugih organizacij, posvetujejo s temi organizacijami o morebitnih razlogih za uvedbo omejitev iz odstavka 1 ter o nujnosti in sorazmernosti takih omejitev pred uporabo omejitve iz odstavka 1.

4.Kadar carinski organi, Komisija ali carinski organ EU v celoti ali delno omejijo pravice iz odstavka 1, sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v odgovoru na zahtevo obvestijo o uporabljeni omejitvi in glavnih razlogih zanjo ter o možnosti vložitve pritožbe pri nacionalnih organih za varstvo podatkov ali Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ali uveljavljanja pravnega sredstva na nacionalnem sodišču ali Sodišču Evropske unije ter

(b)evidentirajo razloge za omejitev, vključno z oceno nujnosti in sorazmernosti omejitve, ter razloge, zakaj bi zagotovitev dostopa ogrozila obvladovanje tveganja in carinske kontrole.

Zagotavljanje informacij iz točke (a) prvega pododstavka se lahko preloži, opusti ali zavrne v skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725 ali kadar bi zagotavljanje teh informacij škodovalo namenom omejitve.

5.Carinski organi, Komisija ali carinski organ EU v obvestila o varstvu podatkov, objavljena na njihovem spletišču/intranetu, vključijo oddelek, ki posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zagotavlja splošne informacije o možnosti omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

6.Komisija z izvedbenimi akti določi zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorabe in nezakonitega dostopa do osebnih podatkov, za katere uporabljajo ali bi se lahko uporabljale omejitve, ali njihovega posredovanja. Taki zaščitni ukrepi vključujejo opredelitev vlog, odgovornosti in postopkovnih korakov ter ustrezno spremljanje omejitev in redno pregledovanje njihove uporabe, ki se opravi vsaj vsakih šest mesecev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 36

EU model carinskih podatkov

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe, da se določi podatke, ki se zahtevajo za uresničitev namenov iz člena 31(1) do (4). Navedene zahteve glede podatkov predstavljajo EU model carinskih podatkov.

Člen 37

Tehnična sredstva za sodelovanje

1.Komisija, carinski organ EU in carinski organi uporabljajo EU vozlišče carinskih podatkov pri izmenjavi z organi in organi Unije iz člena 31(6) do (11) v skladu s to uredbo.

2.Za druge formalnosti in sisteme Unije, navedene v Prilogi k Uredbi (EU) 2022/2399, EU vozlišče carinskih podatkov zagotovi interoperabilnost s pomočjo okolja enotnega okenca EU za carino, vzpostavljenega z navedeno uredbo.

3.Kadar organi, ki niso carinski organi ali organi Unije, uporabljajo elektronska sredstva, vzpostavljena z zakonodajo Unije, uporabljena za doseganje ciljev zakonodaje Unije ali navedena v zakonodaji Unije, lahko sodelovanje poteka v obliki interoperabilnosti navedenih elektronskih sredstev z EU vozliščem carinskih podatkov.

4.Kadar organi, ki niso carinski organi, ne uporabljajo elektronskih sredstev, vzpostavljenih z zakonodajo Unije, uporabljenih za doseganje ciljev zakonodaje Unije ali navedenih v zakonodaji Unije, lahko navedeni organi uporabljajo posebne storitve in sisteme EU vozlišča carinskih podatkov v skladu s členom 31.

5.Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za tehnična podrobna pravila za interoperabilnost in povezljivost iz odstavkov 3 in 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 262(4).

Člen 38

Izmenjava dodatnih informacij med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti

1.Carinski organi in gospodarski subjekti lahko, zlasti zaradi vzajemnega sodelovanja pri prepoznavanju tveganja in izogibanja temu, izmenjujejo informacije, ki jih carinska zakonodaja ne zahteva izrecno. Omenjena izmenjava lahko poteka na podlagi pisnega sporazuma in lahko vključuje dostop carinskih organov do elektronskih sistemov gospodarskih subjektov.

2.Če se udeleženci ne dogovorijo drugače oziroma če veljavne določbe ne določajo drugače, so vse informacije, ki si jih udeleženci medsebojno izmenjujejo v okviru sodelovanja na podlagi odstavka 1, zaupne narave.

Člen 39

Informacije, ki jih zagotovijo carinski organi

1.Vsakdo lahko zahteva od carinskih organov informacije o izvajanju carinske zakonodaje. Carinski organi lahko zavrnejo tak zahtevek, če se ne nanaša na dejansko predvideno dejavnost v zvezi z mednarodno blagovno menjavo.

2.Carinski organi vzdržujejo reden dialog z gospodarskimi subjekti in drugimi organi, vključenimi v mednarodno blagovno menjavo. Spodbujajo preglednost, tako da dajo carinsko zakonodajo, splošne upravne odločitve in obrazce za zahtevke prosto na razpolago, in sicer – kadar je to izvedljivo – brezplačno in z objavo na spletnih straneh.

Člen 40

Informacije in spremne listine

1.Pri zagotavljanju ali dajanju na voljo podatkov in informacij, ki se zahtevajo za določen carinski postopek, v katerega je blago dano ali se namerava dati, osebe zagotovijo ali dajo na voljo digitalne kopije morebitnih obstoječih izvirnih dokumentov v papirni obliki, ki so se uporabili za pridobitev navedenih podatkov in informacij.

2.Do datuma iz člena 266(3), ko se vloži carinska deklaracija, so spremne listine, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno, v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v trenutku vložitve.

3.Za spremne listine za veljavne unijske necarinske formalnosti, navedene v Prilogi k Uredbi (EU) 2022/2399, se šteje, da so bile predložene ali dane na razpolago ali so v posesti deklaranta, če carinski organi lahko pridobijo potrebne podatke iz ustreznih unijskih necarinskih sistemov prek carinskega sistema enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil v skladu s členom 10(1), točki (a) in (c), navedene uredbe.

4.Spremne listine predložijo tudi osebe, kadar je to potrebno za obvladovanje tveganja na carinskem področju in carinske kontrole.

5.Brez poseganja v drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, lahko carinski organi pooblastijo gospodarske subjekte, da pripravijo spremne listine iz odstavka 3.

6.Če ni drugače določeno za posebne dokumente, zadevna oseba zaradi kontrole s strani carinskih organov na kakršen koli način, ki je dostopen carinskim organom ali je zanje sprejemljiv, hrani dokumente in informacije najmanj tri leta. To obdobje traja:

(a)od konca leta, v katerem se je blago sprostilo;

(b)v primeru blaga, sproščenega v prosti promet brez dajatev ali po znižani stopnji uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, od konca leta, v katerem blago ni več predmet carinskega nadzora;

(c)v primeru blaga, danega v drug carinski postopek, ali blaga v začasni hrambi, od konca leta, v katerem je bil zadevni carinski postopek zaključen ali se je končala začasna hramba.

7.Kadar se s carinsko kontrolo v zvezi s carinskim dolgom ugotovi, da je treba ustrezno vknjižbo popraviti in je bila zadevna oseba o tem obveščena, se dokumenti in informacije hranijo še tri leta po roku iz odstavka 6 tega člena, kar pa ne posega v določbe člena 182(4).

8.Kadar je bila vložena pritožba ali je bil sprožen upravni oziroma sodni postopek, se dokumenti in informacije hranijo toliko časa, kot je določeno v odstavku 1, ali dokler pritožbeni postopek ali upravni oziroma sodni postopek ni končan, pri čemer se upošteva poznejši datum.

Naslov IV
CARINSKI NADZOR, CARINSKE KONTROLE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

Poglavje 1
Carinski nadzor

Člen 41

Carinski nadzor

1.Blago, ki bo vneseno na carinsko območje Unije ali izneseno z njega, je pod carinskim nadzorom in je lahko predmet carinskih kontrol.

2.Blago, vneseno na carinsko območje Unije, ostane pod takim nadzorom, dokler je to potrebno za določitev njegovega carinskega statusa.

3.Neunijsko blago ostane pod carinskim nadzorom, dokler se njegov carinski status ne spremeni ali se blago ne iznese s carinskega območja Unije ali uniči.

4.Ob vstopu na carinsko območje Unije je unijsko blago predmet carinskega nadzora, dokler se ne potrdi njegov carinski status, razen če je dano v postopek posebne rabe.

5.Unijsko blago, dano v postopek posebne rabe, je predmet carinskega nadzora v naslednjih primerih:

(a)kadar je blago primerno za večkratno uporabo, še največ dve leti po dnevu njegove prve uporabe za namene, določene za uporabo oprostitve dajatve ali znižane stopnje dajatve;

(b)dokler ni blago uporabljeno za namene, določene za uporabo oprostitve dajatve ali znižane stopnje dajatve;

(c)dokler ni blago izneseno s carinskega območja Unije, uničeno ali odstopljeno državi;

(d)dokler ni blago uporabljeno za namene, ki niso določeni za uporabo oprostitve dajatve ali znižane stopnje dajatve in je bila veljavna uvozna dajatev plačana.

6.Unijsko blago, ki je bilo sproščeno v izvoz ali dano v postopek pasivnega oplemenitenja, je predmet carinskega nadzora, dokler se ne iznese s carinskega območja Unije, se ne odstopi državi ali uniči ali dokler se carinska deklaracija ali ustrezni podatki o izvozu ne izrečejo za neveljavne.

7.Unijsko blago, ki je dano v notranji tranzit, je predmet carinskega nadzora, dokler ne prispe na namembni kraj na carinskem območju Unije.

8.Imetnik blaga pod carinskim nadzorom lahko z dovoljenjem carinskih organov kadar koli pregleda blago ali odvzame vzorce, predvsem z namenom, da določi njegovo tarifno uvrstitev, carinsko vrednost ali carinski status.

Člen 42

Pristojni carinski uradi

1.Razen če druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, ne določa drugače, države članice določijo lokacijo in pristojnost svojih carinskih uradov.

2.Države članice zagotovijo, da so uradne ure teh uradov razumne in primerne ter upoštevajo naravo prometa in blaga ter carinske postopke, v katere bo blago dano, tako da mednarodni promet ni ne oviran ne moten.

3.Carinski urad, pristojen za nadzor dajanja blaga v carinski postopek, je carinski urad, ki je pristojen za kraj, kjer ima uvoznik ali izvoznik sedež.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je carinski urad, pristojen za nadzor dajanja blaga v carinski postopek v zvezi z uvozniki in izvozniki, ki niso zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti, ter domnevnimi uvozniki, carinski urad, ki je pristojen za kraj, kjer je bila ali bi bila vložena carinska deklaracija v skladu s členom 63(4), če ne bi bilo spremembe v zvezi z načinom zagotavljanja informacij iz člena 63(2).

4.Carinski urad, pristojen za kraj sedeža zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta ali domnevnega uvoznika:

(a)nadzoruje dajanje blaga v zadevni carinski postopek;

(b)    opravi carinske kontrole za preverjanje predloženih informacij in po potrebi zahteva dodatne spremne listine;

(c)kadar je to upravičeno, zaprosi carinski urad, pristojen za kraj odpreme ali končni namembni kraj blaga, da opravi carinsko kontrolo;

(d)kadar obstaja tveganje, zaradi katerega je treba ukrepati takoj, ko blago prispe na carinsko območje Unije ali preden zapusti carinsko območje Unije, zaprosi carinski urad, pristojen za kraj, kjer blago vstopi ali izstopi, da opravi carinske kontrole; 

(e)opravi carinske formalnosti za izterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu.

5.Carinski urad, pristojen za kraj odpreme ali končni namembni kraj blaga ali, v skladu z odstavkom 4, točka (d), za kraj, kjer blago vstopi na carinsko območje Unije ali izstopi z njega, opravi carinske kontrole, za katere zaprosi carinski urad, pristojen za kraj sedeža uvoznika, in temu carinskemu uradu predloži rezultate teh kontrol, brez poseganja v lastne kontrole v zvezi z blagom, ki se vnese na carinsko območje Unije ali iznese z njega.

6.Pristojni carinski uradi imajo dostop do informacij, potrebnih za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje.

8.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za določitev pristojnih carinskih uradov, ki niso carinski urad iz odstavka 3, vključno s carinskimi uradi vstopa in carinskimi uradi izstopa, ter postopkovna pravila za sodelovanje med carinskimi uradi iz odstavka 5. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 2
Carinske kontrole

Člen 43

Carinske kontrole

1.Brez poseganja v določbe poglavja 3 tega naslova lahko carinski organi opravijo vse carinske kontrole, za katere menijo, da so potrebne, vključno z naključnimi kontrolami.

2.Carinske kontrole lahko vključujejo zlasti pregledovanje blaga, odvzem vzorcev, preverjanje pristnosti, celovitosti, točnosti in popolnosti podatkov, ki jih predloži katera koli oseba, in obstoja, pristnosti, točnosti in veljavnosti dokumentov, pregledovanje vknjižb, trgovinskih evidenc in virov podatkov gospodarskih subjektov, pregledovanje prevoznih sredstev, pregledovanje prtljage ter drugega blaga, ki ga potniki nosijo s seboj ali na sebi, ter opravljanje uradnih poizvedb in podobna dejanja. Carinske kontrole po potrebi vključujejo obdelavo elektronskih podatkov, vključno z virom podatkov, posredovanih v EU vozlišče carinskih podatkov.

3.Kadar kontrolo, ki se nanaša na isto blago in ki ni carinska kontrola, izvajajo drugi organi, si carinski organi v tesnem sodelovanju s temi drugimi organi prizadevajo za izvajanje takšnih kontrol, istočasno in na istem mestu kot carinske kontrole, kadar koli je to mogoče (vse na enem mestu), pri čemer imajo carinski organi usklajevalno vlogo.

Člen 44

Preverjanje predloženih podatkov

1.Carinski organi lahko zaradi preverjanja točnosti podatkov, ki jih carinskim organom predložijo osebe:

(a)pregledajo podatke in spremne listine, vključno z dostopom do virov podatkov, ki jih hranijo gospodarski subjekti ali jih v njihovem imenu hranijo ponudniki storitev;

(b)zahtevajo predložitev drugih dokumentov ali podatkov, vključno s podatki, ki jih hranijo gospodarski subjekti ali jih v njihovem imenu hranijo ponudniki storitev;

(c)zahtevajo dostop do elektronskih evidenc osebe;

(d)pregledajo blago;

(e)odvzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnejšega pregleda blaga.

2.Carinski organi lahko kadar koli zahtevajo raztovarjanje ali razpakiranje blaga, da ga pregledajo, odvzamejo vzorce ali pregledajo prevozno sredstvo, ki blago prevaža.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi ukrepe za preverjanje informacij iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 45

Pregled in vzorčenje blaga

1.Prevoz blaga do kraja pregleda blaga in odvzema vzorcev ter manipulacijo, potrebno zaradi takšnega pregleda ali odvzema vzorcev, opravi uvoznik, izvoznik ali prevoznik ali se opravita na njihovo odgovornost. Nastale stroške nosi uvoznik ali izvoznik.

2.Uvoznik, izvoznik ali prevoznik ali njihov zastopnik ima pravico prisostvovati pregledu blaga in odvzemu vzorcev. Kadar imajo carinski organi utemeljen razlog za takšno ravnanje, lahko zahtevajo, da uvoznik, izvoznik ali prevoznik ali njihov zastopnik prisostvuje pregledu blaga ali odvzemu vzorcev ali da jim deklarant zagotovi pomoč, ki je potrebna za lažje izvajanje takšnega pregleda ali odvzema vzorcev.

3.Pod pogojem, da se vzorci odvzamejo v skladu z veljavnimi določbami, carinskim organom ni treba plačati nobenega nadomestila v zvezi s tem, vendar nosijo stroške svoje analize ali pregleda.

4.Kadar se pregleda samo del blaga ali se odvzamejo vzorci, se šteje, da rezultati delnega pregleda, analize ali pregleda vzorcev veljajo za vse blago v isti pošiljki.

Vendar lahko uvoznik ali izvoznik zahteva dodatni pregled ali vzorčenje blaga, če meni, da rezultati delnega pregleda, analize ali pregleda odvzetih vzorcev niso veljavni za preostalo zadevno blago. Zahtevi se ugodi pod pogojem, da blago še ni sproščeno ali, če je že sproščeno, da uvoznik ali izvoznik dokaže, da se ni v ničemer spremenilo.

5.Komisija z izvedbenimi akti določi ukrepe o pregledu in vzorčenju blaga iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 46

Rezultati preverjanja

1.Rezultati preverjanja podatkov, ki jih predloži uvoznik, izvoznik ali prevoznik, so podlaga za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, v katerega je dano blago.

2.Kadar se pridobljeni podatki ne preverijo, se odstavek 1 uporabi na podlagi podatkov, ki jih zagotovi uvoznik ali izvoznik.

3.Rezultati preverjanja carinskih organov imajo enako dokazno moč na celotnem carinskem območju Unije.

4.Komisija z izvedbenimi akti določi ukrepe o rezultatih preverjanja iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 47

Ukrepi za identifikacijo

1.Carinski organi ali, kadar je to primerno, gospodarski subjekti, ki so jih carinski organi za to pooblastili, sprejmejo potrebne ukrepe za identifikacijo blaga, kadar se identifikacija zahteva zaradi izpolnjevanja pravil, ki urejajo zadevni carinski postopek, v katerega naj bi bilo blago dano.

Navedeni ukrepi za identifikacijo imajo enak pravni učinek na celotnem carinskem območju Unije.

2.Sredstva za identifikacijo, pritrjena na blago, embalažo ali prevozno sredstvo, odstranijo ali uničijo samo carinski organi ali druge osebe, kadar jih carinski organi za to pooblastijo, razen kadar sta zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile njihova odstranitev ali uničenje nujna za zaščito blaga ali prevoznega sredstva.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi, kateri ukrepi so ukrepi za prepoznavanje iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 48

Kontrole po sprostitvi blaga

1.Za namene carinskih kontrol lahko carinski organi po sprostitvi blaga: 

(a)preverijo točnost in popolnost predloženih podatkov ter obstoj, pristnost, točnost in veljavnost vseh spremnih listin;

(b)pregledajo vknjižbe gospodarskega subjekta in druge evidence, povezane z operacijami v zvezi z zadevnim blagom in predhodnimi ali poznejšimi trgovinskimi posli, ki vključujejo navedeno blago;

(c)pregledajo takšno blago in odvzamejo vzorce, če je to še mogoče storiti;

(d)dostopajo do sistemov subjektov, da preverijo skladnost z obveznostjo zagotavljanja ali dajanja podatkov na voljo EU vozlišču carinskih podatkov.

2.Takšne kontrole se lahko izvajajo v poslovnih prostorih uvoznika ali izvoznika ali imetnika blaga, v poslovnih prostorih katerih koli drugih oseb, ki so poslovno neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, ter katerih koli drugih oseb, ki imajo zaradi poslovnih razlogov navedene dokumente in podatke.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi ukrepe, ki se uporabljajo za kontrole iz odstavka 1, tudi v primerih, ko operacije potekajo v več kot eni državi članici, ter za uporabo revizij in drugih ustreznih metodologij v okviru takih kontrol. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s členom 262(4).

Člen 49

Poleti in potovanje po morju znotraj Unije

1.Carinske kontrole ali formalnosti se za ročno in oddano prtljago oseb, ki so na letu znotraj Unije ali potujejo po morju znotraj Unije, opravljajo samo, kadar so take kontrole ali formalnosti predvidene v carinski zakonodaji.

2.Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v:

(a)varnost in varstvo;

(b)kontrole, povezane z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi pristanišča ali letališča, v katerih se carinske kontrole in formalnosti opravljajo za:

(a)ročno in oddano prtljago oseb:

(i)na zrakoplovu, ki leti z letališča izven Unije in po postanku na letališču Unije nadaljuje pot na drugo letališče Unije;

(ii)na zrakoplovu, ki ima pred nadaljevanjem poti na letališče izven Unije postanek na letališču Unije;

(iii)ki uporabljajo pomorske storitve, ki jih opravlja isto plovilo in vključujejo zaporedne etape, pri čemer to plovilo izpluje iz pristanišča izven Unije, ima v takem pristanišču postanek ali v njem pristane;

(iv)na krovu plovil za prosti čas in turističnih ali poslovnih zrakoplovov;

(b)ročno in oddano prtljago:

(i)ki prispe na letališče Unije z zrakoplovom, ki prileti z letališča izven Unije, in se na tem letališču Unije prenese na drug zrakoplov, ki nadaljuje let znotraj Unije;

(ii)naloženo na letališču Unije na zrakoplov, ki nadaljuje let znotraj Unije, da se na drugem letališču Unije prenese na zrakoplov, ki nadaljuje pot na letališče izven Unije.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 3
Obvladovanje tveganja na carinskem področju

Člen 50

Splošna načela

1.Carinski organi na podlagi obvladovanja tveganja in predvsem avtomatizirane analize tveganja določijo, ali bodo blago, gospodarski subjekti in dobavne verige predmet carinskih kontrol ali drugih blažilnih ukrepov, in če bodo, kje in kdaj se bodo navedene kontrole in drugi blažilni ukrepi izvajali.

2.Komisija, carinski organ EU in carinski organi uporabljajo obvladovanje tveganja na carinskem področju za razlikovanje med stopnjami vseh tveganj, povezanih z blagom, gospodarskimi subjekti in dobavnimi verigami v skladu z določbami tega poglavja.

3.Obvladovanje tveganja na carinskem področju vključuje vsaj naslednje dejavnosti, ki so po potrebi organizirane periodično:

(a)zbiranje, obdelava, izmenjava in analiza ustreznih podatkov, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov in iz drugih virov, vključno z ustreznimi podatki organov, ki niso carinski organi;

(b)opredeljevanje, analiza, ocenjevanje ali napovedovanje tveganj, tudi na podlagi statističnih metod in metod napovedovanja ter naključnih kontrol;

(c)razvoj potrebnih ukrepov za obvladovanje tveganj, vključno z določitvijo skupnih prednostnih kontrolnih območij, skupnih meril in standardov tveganja ter strategij nadzora;

(d)predpisovanje in sprejemanje ukrepov, vključno z izbiro ustreznih blažilnih ukrepov in carinskih kontrol;

(e)zbiranje povratnih informacij o izvajanju dejavnosti obvladovanja tveganja in kontrol;

(f)spremljanje in pregledovanje dejavnosti obvladovanja tveganja in kontrol z namenom njihovega izboljšanja.

4.Blažilni ukrepi lahko vključujejo naslednje:

(a)navodila prevozniku ali izvozniku, da se blago ne sme natovoriti ali prevažati;

(b)zahtevanje dodatnih informacij ali ukrepov;

(c)opredelitev razmer, v katerih bi bilo primerno ukrepanje drugega carinskega organa;

(d)priporočanje najprimernejšega kraja in ukrepov za izvajanje kontrole;

(e)določitev poti, po kateri se blago iznese s carinskega območja Unije, in rok, ki ga je treba pri tem spoštovati.

Člen 51

Vloge in odgovornosti

1.Komisija lahko določi skupna prednostna kontrolna območja ter skupna merila in standarde tveganja za vse vrste tveganj, ki med drugim vključujejo tveganja, povezana s finančnimi interesi.

2.Brez poseganja v odstavek 6, točka (f), tega člena in člen 43 lahko Komisija opredeli posebna področja na področju druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, ki zahtevajo prednostno obravnavo za obvladovanje tveganja na carinskem področju in carinske kontrole.

3.Komisija lahko:

(a)carinskemu organu EU zagotovi usmeritve politike v zvezi s projekti za obvladovanje tveganja in strategijami nadzora;

(b)od carinskega organa EU zahteva, da redno ali ad hoc oceni izvajanje vseh dejavnosti obvladovanja tveganja;

(c)od carinskega organa EU zahteva, da pripravi strategijo nadzora za vsa tveganja in izvede ocene ogroženosti.

4.Za namene iz odstavkov 1 do 3 lahko Komisija zbira, obdeluje in analizira podatke, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov in iz drugih virov, tudi od organov, ki niso carinski organi.

5.Carinski organ EU izvaja dejavnosti obvladovanja tveganja na ravni Unije na podlagi usmeritev carinske politike iz odstavka 3, točka (a), in prednostnih nalog iz odstavka 2. Carinski organ EU:

(a)zbira, obdeluje in analizira podatke, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov in iz drugih virov, tudi od organov, ki niso carinski organi;

(b)    pomaga Komisiji pri opredelitvi skupnih prednostnih kontrolnih območij ter skupnih meril in standardov tveganja na podlagi operativnega znanja in tehničnega strokovnega znanja na področju obvladovanja tveganja;

(c)na zahtevo v skladu z odstavkom 3 razvije strategije nadzora, po potrebi skupaj z organi, ki niso carinski organi, in izvaja ocene ogroženosti;

(d)izmenjuje ustrezne podatke s carinskimi organi in drugimi organi za namene iz tega naslova, po možnosti prek EU vozlišča carinskih podatkov, v skladu s členom 53;

(e)razvije in izvaja skupno analizo tveganja, da ustvari opozorila za tveganje in rezultate analize tveganja ter po potrebi carinskim organom izda priporočila glede kontrole in druge ustrezne blažilne ukrepe, tudi za uporabo skupnih prednostnih kontrolnih območij ter skupnih meril in standardov tveganja, ki jih je določila Komisija, ter za obvladovanje kriznih razmer;

(f)obvesti urad OLAF, kadar odkrije ali sumi primere goljufije, in mu zagotovi vse potrebne informacije v zvezi s temi primeri.

6.Carinski organi na podlagi podatkov, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov in iz drugih virov:

(a)zbirajo, obdelujejo in analizirajo podatke, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov in iz drugih virov, tudi od organov, ki niso carinski organi;

(b)izvajajo nacionalne dejavnosti obvladovanja tveganja, vključno z analizo tveganja, sodelovanjem in izmenjavo informacij o obvladovanju tveganja z ustreznimi nacionalnimi organi, ter sprejemajo blažilne ukrepe;

(c)izvajajo nacionalne postopke, potrebne za izvajanje skupnih meril in standardov tveganja ter skupnih prednostnih kontrolnih območij;

(d)izvajajo opozorila za tveganje, rezultate analize tveganja in priporočila glede kontrole, ki jih pripravi carinski organ EU;

(e)izdajajo priporočila carinskim organom drugih držav članic glede kontrole in drugih ustreznih blažilnih ukrepov;

(f)sprejemajo odločbe o kontroli;

(g)izvajajo kontrole v skladu s poglavjem 2 tega naslova ter vsemi veljavnimi skupnimi merili in standardi tveganja;

(h)v primeru, da priporočilo glede kontrole ni bilo izvedeno, predložijo utemeljitev carinskemu organu EU.

7.Carinski organ EU vsako četrtletje in po potrebi ali na zahtevo Komisije priložnostno obvesti Komisijo o svojih dejavnostih obvladovanja tveganja in njihovih rezultatih. V zvezi s tem Komisiji zagotovi vse potrebne informacije.

8.Do datuma iz člena 265(1) lahko Komisija opravlja naloge obvladovanja tveganja carinskega organa EU iz tega člena.

Člen 52

Skupna merila in standardi tveganja

1.Skupna merila in standardi tveganja vključujejo vse navedeno:

(a)opis tveganj;

(b)dejavnike ali kazalnike tveganja, ki naj se uporabljajo za izbor blaga ali gospodarskih subjektov za carinske kontrole;

(c)vrsto carinskih kontrol, ki naj jih izvajajo carinski organi; in

(d)uporabo analize tveganja in blažilnih ukrepov v dobavni verigi, vključno z zahtevami po informacijah ali ukrepih in navodili, da se blago ne sme natovoriti ali prevažati;

(e)trajanje uporabe carinskih kontrol iz točke (c).

2.Pri določanju skupnih meril in standardov tveganja se upošteva vse navedeno:

(a)sorazmernost glede na tveganje;

(b)nujnost potrebnega izvajanja kontrol;

(c)razumno pričakovan učinek na trgovinske tokove in na vire posameznih držav članic, povezane s kontrolo.

Člen 53

Informacije, pomembne za obvladovanje tveganja in kontrole

1.Vse informacije o tveganju, opozorila za tveganje, rezultati analize tveganja, priporočila glede kontrole, odločbe o kontroli in rezultati kontrole se evidentirajo v operativnem postopku, na katerega se nanašajo, in v EU vozlišču carinskih podatkov, ne glede na to, ali so temeljili na nacionalni ali skupni analizi tveganja ali pa na naključnem izboru. Carinski organi si izmenjujejo informacije o tveganju med seboj, s carinskim organom EU in Komisijo.

2.Carinski organi, carinski organ EU in Komisija imajo pravico do obdelave elementov iz odstavka 1 tega člena v skladu s svojimi vlogami in odgovornostmi iz členov 51 in 54.

3.Carinski organ EU uporablja EU vozlišče carinskih podatkov, kadar je to mogoče, za zajetje vseh drugih virov podatkov, dokumentov ali informacij, ki jih carinski organ EU, Komisija ali carinski organ opredelijo kot pomembne za obvladovanje tveganja, ali za vzpostavitev interoperabilnosti z njimi.

4.Do datuma iz člena 265(1) Komisija opravlja naloge carinskega organa EU iz tega člena.

Člen 54

Ocena obvladovanja tveganja na carinskem področju

1.Komisija v sodelovanju s carinskim organom EU in carinskimi organi vsaj enkrat vsaki dve leti oceni izvajanje obvladovanja tveganja, da bi stalno izboljševala svojo operativno in strateško uspešnost in učinkovitost; poleg tega lahko Komisija redno organizira dejavnosti ocenjevanja, ki jih je treba izvesti, kadar meni, da je to potrebno.

2.V ta namen carinski organ EU zbira in analizira ustrezne informacije ter izvaja vse potrebne dejavnosti. Carinski organ EU lahko v zvezi s tem zahteva redna ali ad hoc poročila od ene ali več držav članic.

3.Komisija lahko v ta namen ter za namene izpolnjevanja svoje vloge in odgovornosti iz tega naslova obdela vse ustrezne informacije, ki so na voljo prek EU vozlišča carinskih podatkov, ter lahko od carinskega organa EU in nacionalnih organov zahteva dodatne informacije.

4.Komisija pri določanju skupnih meril tveganja in skupnih prednostnih kontrolnih območij po potrebi upošteva ocene, opravljene v skladu s tem členom.

Člen 55

Podelitev izvedbenih pooblastil

1.Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe za zagotovitev usklajene uporabe carinskih kontrol in obvladovanja tveganja, vključno z izmenjavo informacij, določitvijo skupnih meril in standardov tveganja ter skupnih prednostnih kontrolnih območij iz tega naslova. Taki ukrepi obravnavajo vsaj naslednje elemente:

(a)informacije, ki jih je treba evidentirati v EU vozlišču carinskih podatkov v zvezi z obvladovanjem tveganja in kontrolami, tudi v zvezi z informacijami o tveganju, rezultati analize tveganja, priporočili glede kontrole, odločbami o kontroli in rezultati kontrole, ter pravice do dostopa do takih informacij in njihove obdelave;

(b)postopkovne ukrepe za prehodno uporabo obstoječih carinskih informacijskih sistemov ali dostop do njih; postopkovne ukrepe za upravljanje interoperabilnosti med EU vozliščem carinskih podatkov in drugimi sistemi;

(c)postopkovne ukrepe v zvezi z uporabo zahtev glede poročanja v okviru kontrol po sprostitvi blaga in naključnih kontrol;

(d)ureditve sodelovanja, vključno z izmenjavo informacij, med carinskim organom EU in določenimi drugimi inštituti, organi in uradi Unije ter drugimi pristojnimi nacionalnimi organi;

(e)opredelitev pristojnega carinskega organa v primeru posebnih postopkov obvladovanja tveganja, ki lahko zadevajo več kot eno državo članico;

(f)postopkovne vidike kontrol, vključno s kontrolami po sprostitvi blaga, ki zadevajo več kot eno državo članico, ter dostopnost rezultatov vzorcev in drugih kontrol med zadevnimi carinskimi organi;

(g)ureditve za izmenjavo informacij o tveganju med carinskimi organi, carinskim organom EU in Komisijo;

(h)skupna prednostna kontrolna območja ter skupna merila in standarde tveganja iz člena 51(1) in (2) ter člena 52, vključno z načini za njihovo nujno uporabo, kadar je to potrebno.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

2.V nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi, vključno z načini njihove nujne uporabe za učinkovit odziv na krize ali incidente, ki lahko predstavljajo neposredno tveganje za varstvo ali varnost, in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitri posodobitvi skupnega obvladovanja tveganja ter prilagoditvi izmenjave informacij, skupnih meril in standardov tveganja ter skupnih prednostnih kontrolnih območij razvoju tveganj, Komisija sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, v skladu s postopkom iz člena 262(5).

Naslov V
DAJANJE BLAGA V CARINSKI POSTOPEK

Poglavje 1
Carinski status blaga

Člen 56

Domneva, da ima blago carinski status unijskega blaga

1.Za vse blago na carinskem območju Unije se domneva, da ima carinski status unijskega blaga, razen če se ugotovi, da nima carinskega statusa unijskega blaga.

2.V posebnih primerih, kadar se domneva iz odstavka 1 ne uporablja, je treba carinski status unijskega blaga dokazati.

3.V posebnih primerih blago, ki je v celoti pridobljeno na carinskem območju Unije, nima carinskega statusa unijskega blaga, če je pridobljeno iz blaga, ki je v začasni hrambi ali dano v zunanji tranzitni postopek, postopek hrambe, postopek začasnega uvoza ali postopek aktivnega oplemenitenja.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)posebnih primerov, v katerih se domneva iz odstavka 1 ne uporablja;

(b)pogojev za odobritev olajšav pri dokazovanju carinskega statusa unijskega blaga;

(c)posebnih primerov, v katerih blago iz odstavka 3 nima carinskega statusa unijskega blaga.

5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za predložitev in preverjanje dokazila o carinskem statusu unijskega blaga. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 57

Izguba carinskega statusa unijskega blaga

Unijsko blago postane neunijsko blago v naslednjih primerih:

(a)kadar se iznese s carinskega območja Unije, če se ne uporabljajo pravila o notranjem tranzitu;

(b)kadar je bilo dano v zunanji tranzitni postopek, postopek hrambe ali postopek aktivnega oplemenitenja, v kolikor carinska zakonodaja to dopušča;

(c)kadar je dano v postopek posebne rabe in se pozneje odstopi državi ali se uniči in ostanejo odpadki;

(d)    kadar se deklaracija za sprostitev v prosti promet po sprostitvi blaga izreče za neveljavno.

Člen 58

Unijsko blago, ki začasno zapusti carinsko območje Unije

1.V primerih iz člena 112(2), točke (b), (c), (d) in (e), blago ohrani carinski status unijskega blaga samo, če je navedeni status dodeljen pod pogoji in na način, določen v carinski zakonodaji.

2.V posebnih primerih se lahko unijsko blago giblje, ne da bi bilo predmet carinskega postopka, od ene do druge točke na carinskem območju Unije in začasno zunaj tega območja, ne da bi spremenilo svoj carinski status.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov, v katerih se carinski status blaga iz odstavka 2 tega člena ne spremeni.

Poglavje 2
Dajanje blaga v postopek in njegova sprostitev

Člen 59

Dajanje blaga v carinski postopek 

1.Uvozniki, izvozniki in imetniki postopka, ki nameravajo dati blago v carinski postopek, predložijo ali dajo na voljo podatke, potrebne za zadevni postopek, takoj ko so na voljo, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga.

2.Domnevni uvozniki zagotovijo ali dajo na voljo informacije o prodaji na daljavo blaga, namenjenega uvozu na carinsko območje Unije, najpozneje na dan po datumu sprejetja plačila, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga.

3.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko carinski organi v ustrezno utemeljenih okoliščinah, povezanih s spremnimi listinami ali določitvijo končne vrednosti blaga, pooblastijo zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte, da po sprostitvi blaga zagotovijo del podatkov, ki niso predhodne informacije o tovoru. Uvoznik ali izvoznik predloži izpuščene informacije v določenem roku.

4.Blago se da v carinski postopek ob njegovi sprostitvi. Dan sprostitve je dan, ki se upošteva za uporabo določb o carinskem postopku, v katerega je blago dano, in za vse druge uvozne in izvozne formalnosti, razen če ni določeno drugače.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podatkov in informacij iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter posebnih podatkov, ki se lahko predložijo po sprostitvi blaga, in rokov za predložitev takih podatkov iz odstavka 3 tega člena.

Člen 60

Sprostitev blaga

1.Carinski organi, pristojni za dajanje blaga v carinski postopek v skladu s členom 42(3), se odločijo o sprostitvi blaga, pri čemer upoštevajo rezultat analize tveganja iz podatkov, ki jih je predložil uvoznik ali izvoznik, in po potrebi rezultate kakršne koli kontrole.

2.Blago se sprosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)uvoznik ali izvoznik je odgovoren za blago;

(b)carinskim organom so bile predložene ali dane na voljo vse informacije, ki jih zahtevajo carinski organi, in minimalne informacije, potrebne za določen postopek;

(c)izpolnjeni so pogoji za dajanje blaga v zadevni postopek v skladu s členi 88, 118, 132 in 135;

(d)blago ni bilo izbrano za nobeno kontrolo.

3.Carinski organi zavrnejo sprostitev v vseh naslednjih primerih:

(a)kadar pogoji za dajanje blaga v zadevni postopek niso izpolnjeni, vključno z vsemi unijskimi necarinskimi formalnostmi, kot so opredeljene v točki 11 člena 2 Uredbe (EU) 2022/2399, ki se nanašajo na blago;

(b)kadar imajo kakršne koli dokaze, da blago ni v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, razen če navedena zakonodaja zahteva predhodno posvetovanje z drugimi organi;

(c)kadar imajo dokaze, da predloženi podatki niso točni.

4.Carinski organi zadržijo sprostitev v vseh naslednjih primerih:

(a)kadar utemeljeno menijo, da blago ni v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ali da predstavlja resno tveganje za zdravje in življenje ljudi, živali ali rastlin ali za okolje ali za kateri koli drug javni interes, vključno s finančnim interesom, ali

(b)kadar so to zahtevali drugi organi v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi. 

5.Kadar je bila sprostitev zadržana v skladu z odstavkom 4, se carinski organi posvetujejo z drugimi organi, če to zahteva ustrezna druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, ter:

(a)zavrnejo sprostitev, če so to zahtevali drugi organi v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ali

(b)sprostijo blago, če ni razlogov za domnevo, da druge zahteve in formalnosti, ki jih zahteva druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi v zvezi s tako sprostitvijo, niso bile izpolnjene, ter:

(i)so drugi organi odobrili sprostitev, ali

(ii)drugi organi niso odgovorili v roku, določenem v ustrezni drugi zakonodaji, ki jo uporabljajo carinski organi, ali

(iii)drugi organi obvestijo carinske organe, da je potrebno več časa za oceno, ali je blago v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, pod pogojem, da niso zahtevali ohranitve zadržanja, uvoznik ali izvoznik pa carinskim organom zagotovi popolno sledljivost navedenega blaga za 15 dni od obvestila drugih organov ali dokler drugi organi ne ocenijo in sporočijo rezultatov svojih kontrol uvozniku ali izvozniku, kar nastopi prej. Carinski organi zagotovijo sledljivost drugim organom.

6.Brez poseganja v ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, se šteje, da so carinski organi sprostili blago, če ga v razumnem roku niso izbrali za kakršno koli kontrolo, po tem ko je:

(a)blago domnevnih uvoznikov prispelo na carinsko območje Unije ali

(b)blago uvoznikov prispelo na končni namembni kraj ali

(c)je izvoznik poslal predodhodne informacije. 

7.Kadar carinski organi zadržijo sprostitev blaga v skladu z odstavkom 4 ali zavrnejo sprostitev blaga v skladu z odstavkom 3 ali odstavkom 5, točka (a), svojo odločbo in po potrebi vse druge informacije, ki jih zahteva pravo Unije, evidentirajo v EU vozlišču carinskih podatkov. Te informacije se dajo na voljo drugim carinskim organom.

8.Kadar carinski organi zavrnejo sprostitev blaga v skladu z odstavkom 3 ali 5:

(a)če drugi organi niso nasprotovali, se lahko blago pozneje da v drug carinski postopek z navedbo, da je bilo predhodno zavrnjeno za drug carinski postopek;

(b)če so drugi organi nasprotovali dajanju blaga v enega ali več carinskih postopkov, carinski organi navedene informacije evidentirajo v EU vozlišču carinskih podatkov in ustrezno ukrepajo.

9.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo razumnih rokov iz odstavka 6 tega člena.

Člen 61

Sprostitev blaga v imenu carinskih organov s strani zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov

1.Z odstopanjem od člena 60(1) lahko carinski organi pooblastijo zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte, da blago v njihovem imenu sprostijo ob prejemu navedenega blaga na kraju poslovanja uvoznika, lastnika ali prejemnika ali ob odpremi iz kraja poslovanja izvoznika, lastnika ali pošiljatelja, če so carinskim organom predloženi ali dani na voljo potrebni podatki za zadevni postopek ter informacije v realnem času o prihodu ali odpremi blaga.

2.Brez poseganja v člen 43 lahko carinski organi pooblastijo zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte, da opravijo nekatere kontrole blaga pod carinskim nadzorom. V primerih, ko je blago predmet druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, se carinski organi pred podelitvijo takega dovoljenja posvetujejo z drugimi organi in se z njimi lahko dogovorijo o načrtu glede kontrol.

3.Kadar zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt iz odstavka 2 upravičeno meni, da blago ni v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, o tem nemudoma obvesti carinske organe in po potrebi druge organe. V takem primeru se carinski organi odločijo o sprostitvi. 

4.Carinski organi lahko od zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta kadar koli zahtevajo, da blago predloži v kontrolo carinskemu uradu ali tam, kjer naj bi se blago sprostilo.

5.Kadar carinski organi opredelijo novo resno finančno tveganje ali druge posebne razmere v zvezi z dovoljenjem za sprostitev v njihovem imenu, lahko zadržijo zmožnost za sprostitev v njihovem imenu za določeno obdobje ter o tem obvestijo zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt. V takih primerih se carinski organi odločijo o sprostitvi blaga.

Člen 62

Sprememba in izrek neveljavnosti informacij za dajanje blaga v carinski postopek

1.Uvoznik in izvoznik spremenita eno ali več navedb o podatkih, predloženih za dajanje blaga v carinski postopek, če izvesta, da so se zadevne informacije v njunih evidencah spremenile, ali kadar jima carinski organ to naroči ali ju obvesti o težavi glede točnosti, popolnosti ali kakovosti podatkov, razen če so jima carinski organi sporočili, da nameravajo blago pregledati ali da so ugotovili, da so predloženi podatki netočni, ali če je bilo blago že predloženo carini.

2.Uvoznik in izvoznik izrečeta neveljavnost podatkov, predloženih za dajanje blaga v carinski postopek, takoj ko izvesta, da blago ne bo vneseno na carinsko območje Unije ali ne bo z njega izneseno. Carinski organi izrečejo neveljavnost podatkov, predloženih za dajanje blaga v carinski postopek, če po 200 dneh od datuma, ko so bile informacije predložene ali dane na voljo, blago ni vneseno na carinsko območje Unije ali ni izneseno z njega.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za spremembo in izrek neveljavnosti informacij iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 3
Prehodne določbe

Člen 63

Carinska deklaracija blaga

1.Do datuma iz člena 265(4) je za vse blago, namenjeno za dajanje v carinski postopek, potrebna carinska deklaracija, ki ustreza zadevnemu postopku.

2.Od datuma iz člena 265(4) lahko uvozniki, izvozniki in imetniki tranzitnega postopka za dajanje blaga v carinski postopek vložijo carinsko deklaracijo ali zagotovijo ali dajo na voljo ustrezne informacije, ki so primerne za zadevni postopek, z uporabo EU vozlišča carinskih podatkov. Od datuma iz člena 265(3) uvozniki, izvozniki in imetniki tranzitnega postopka za dajanje blaga v carinski postopek zagotovijo ali dajo na voljo informacije, ki so primerne za zadevni postopek, z uporabo EU vozlišča carinskih podatkov.

3.V posebnih primerih je mogoče za vložitev carinske deklaracije uporabiti druga sredstva, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.

4.Carinska deklaracija se glede na okoliščine vloži pri enem od naslednjih carinskih uradov:

(a)carinskem uradu, pristojnem za kraj prvega prispetja blaga na carinsko območje Unije, ali

(b)carinskem uradu, pristojnem za kraj raztovarjanja blaga, ki prispe po morju ali zraku;

(c)namembnem carinskem uradu tranzitnega postopka, če je blago vstopilo na carinsko območje Unije v okviru tranzitnega postopka;

(d)    carinskem uradu, pristojnem za kraj, kjer se nahaja blago, ki bo dano v tranzitni postopek;

(e)carinskem uradu, pristojnem za kraj sedeža pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve, ki je odgovoren za izvajanje centraliziranega carinjenja;

(f)carinskem uradu, pristojnem za kraj, kjer se nahaja blago, namenjeno za iznos s carinskega območja Unije.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov, v katerih je mogoče za vložitev carinske deklaracije uporabiti sredstva, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov v skladu z odstavkom 2 tega člena.

6.Komisija z izvedbenimi akti določi:

(a)postopek za vložitev carinske deklaracije v primerih iz odstavka 3;

(b)pravila za določitev pristojnih carinskih uradov, ki niso urad iz odstavka 4, vključno s carinskimi uradi vstopa in carinskimi uradi izstopa.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 64

Standardna carinska deklaracija

1.Standardna carinska deklaracija vsebuje vse navedbe, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno.

2.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za vložitev standardne carinske deklaracije iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 65

Poenostavljena deklaracija

1.Carinski organi lahko do datuma iz člena 265(3) odobrijo, da se blago da v carinski postopek na podlagi poenostavljene deklaracije, v kateri se lahko izpusti nekatere navedbe ali spremne listine iz člena 40.

2.Do datuma iz člena 265(4) lahko carinski organi dovolijo redno uporabo poenostavljene deklaracije.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenja iz odstavka 2 tega člena.

4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za vložitev poenostavljene deklaracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 66

Dopolnilna deklaracija

1.V primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 65 ali vpisa v evidence deklaranta v skladu s členom 73 deklarant v določenem roku pri pristojnem carinskem uradu vloži dopolnilno deklaracijo, ki vsebuje navedbe, potrebne za zadevni carinski postopek.

V primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 65 so potrebne spremne listine v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v določenem roku.

Dopolnilna deklaracija je lahko splošna, periodična ali zbirna.

2.Obveznost vložitve dopolnilne deklaracije se opusti v naslednjih primerih:

(a)ko je blago dano v postopek carinskega skladiščenja;

(b)v drugih posebnih primerih.

3.Carinski organi lahko opustijo zahtevo po vložitvi dopolnilne deklaracije, kadar so podani naslednji pogoji:

(a)poenostavljena deklaracija se nanaša na blago, katerega vrednost in količina je pod statističnim pragom;

(b)poenostavljena deklaracija že vsebuje vse informacije, ki so potrebne za zadevni carinski postopek;

(c)poenostavljena deklaracija ni narejena z vpisom v evidence deklaranta.

4.Šteje se, da poenostavljena deklaracija iz člena 65 ali vpis v evidence deklaranta v skladu s členom 73 in dopolnilna deklaracija sestavljata enoten nedeljiv instrument, ki začne učinkovati z dnem sprejema poenostavljene deklaracije v skladu s členom 69 oziroma z dnem vpisa blaga v evidence deklaranta.

5.Kraj, kjer se vloži dopolnilna deklaracija, se za namene iz člena 169 šteje kot kraj vložitve carinske deklaracije.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)določenega roka iz odstavka 1, prvi pododstavek, v katerem je treba vložiti dopolnilno deklaracijo;

(b)določenega roka iz odstavka 1, drugi pododstavek, v katerem morajo biti spremne listine v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom;

(c)posebnih primerov, v katerih se obveznost vložitve dopolnilne deklaracije opusti v skladu z odstavkom 2, točka (b).

7.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za vložitev dopolnilne deklaracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 67

Vložitev carinske deklaracije

1.Brez poseganja v člen 66(1) lahko do datuma iz člena 265(3) carinsko deklaracijo vloži vsaka oseba, ki lahko navede vse informacije, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno. Ta oseba mora biti tudi sposobna predložiti ali naložiti predložitev zadevnega blaga carini.

Kadar pa s sprejemom carinske deklaracije nastanejo posebne obveznosti za določeno osebo, deklaracijo vloži ta oseba ali njen zastopnik.

2.Z odstopanjem od odstavka 1, prvi pododstavek, se carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet za blago, ki se uvaža na carinsko območje Unije v okviru posebne ureditve za prodajo na daljavo iz naslova XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive 2006/112/ES, za prodajo na daljavo, vloži s strani domnevnega uvoznika ali v njegovem imenu.

3.Deklarant ima sedež na carinskem območju Unije.

4.Z odstopanjem od odstavka 3 naslednjim deklarantom ni treba imeti sedeža na carinskem območju Unije:

(a)osebam, ki vložijo carinsko deklaracijo za tranzit ali začasni uvoz,

(b)osebam, ki občasno vložijo carinsko deklaracijo, tudi za posebno rabo ali aktivno oplemenitenje, če carinski organi menijo, da je to utemeljeno;

(c)osebam s sedežem v državi, katere ozemlje meji na carinsko območje Unije, in ki blago, na katerega se nanaša carinska deklaracija, predložijo na mejnem carinskem uradu Unije, ki leži ob tej državi, in sicer pod pogojem, da ta država, v kateri imajo osebe sedež, osebam s sedežem na carinskem območju Unije priznava enake ugodnosti;

(d)domnevnim uvoznikom, vključenim v prodajo blaga na daljavo v okviru posebne ureditve iz naslova XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive 2006/112/ES, ki se bo uvozilo na carinsko območje Unije, če imenujejo posrednega zastopnika.

5.Carinske deklaracije se overijo.

Člen 68

Vložitev carinske deklaracije pred predložitvijo blaga

1.Carinska deklaracija se lahko vloži pred pričakovano predložitvijo blaga carini. Če blago v 30 dneh po datumu vložitve carinske deklaracije ni predloženo, se šteje, da carinska deklaracija ni bila vložena.

2.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za vložitev carinske deklaracije iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 69

Sprejem carinske deklaracije

1.Carinski organi nemudoma sprejmejo carinske deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja in člena 40, pod pogojem, da je bilo blago, na katerega se nanašajo, predloženo carini.

2.Dan, ko carinski organi sprejmejo carinsko deklaracijo, je dan, ki se upošteva za uporabo določb o carinskem postopku, za katerega je blago prijavljeno, in za vse druge uvozne in izvozne formalnosti, razen če ni določeno drugače.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za sprejetje carinske deklaracije, vključno z uporabo navedenih pravil v primerih iz člena 72. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 70

Sprememba carinske deklaracije

1.Deklarantu se na podlagi zahtevka dovoli, da spremeni eno ali več navedb v carinski deklaraciji, potem ko carinski organi to deklaracijo že sprejmejo. Carinska deklaracija se zaradi spremembe ne more uporabiti za drugo blago kot za tisto, ki ga je prvotno zajela.

2.Takšna sprememba se ne dovoli, kadar se pred vložitvijo zahtevka zanjo zgodi kar koli od naslednjega:

(a)carinski organi obvestijo deklaranta, da nameravajo pregledati blago;

(b)carinski organi ugotovijo, da navedbe v carinski deklaraciji niso pravilne;

(c)carinski organi sprostijo blago.

3.Na podlagi zahtevka deklaranta se v treh letih po sprejemu carinske deklaracije lahko dovoli spremembo carinske deklaracije po sprostitvi blaga, da deklarant lahko izpolni svoje obveznosti v zvezi z dajanjem blaga v zadevni carinski postopek.

4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za spremembo carinske deklaracije po sprostitvi blaga v skladu z odstavkom 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 71

Izrek neveljavnosti carinske deklaracije

1.Carinski organi na podlagi zahtevka deklaranta izrečejo že sprejeto carinsko deklaracijo za neveljavno v obeh naslednjih primerih:

(a)kadar se prepričajo, da bo blago nemudoma dano v carinski postopek;

(b)kadar se prepričajo, da zaradi posebnih okoliščin ni več upravičeno dati blago v carinski postopek, za katerega je bilo prijavljeno.

Kadar pa carinski organi obvestijo deklaranta, da nameravajo pregledati blago, se zahtevek za izrek neveljavnosti carinske deklaracije sprejme šele po opravljenem pregledu.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko carinski organi v posebnih primerih carinsko deklaracijo izrečejo za neveljavno brez predhodnega zahtevka deklaranta.

3.Carinska deklaracija se ne izreče za neveljavno po sprostitvi blaga, razen če je določeno drugače.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov iz odstavka 2 tega člena, v katerih carinski organi izrečejo carinsko deklaracijo za neveljavno, in po sprostitvi blaga iz odstavka 3 tega člena.

5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za izrek neveljavnosti carinske deklaracije po sprostitvi blaga iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 72

Centralizirano carinjenje

1.Carinski organi lahko do datuma iz člena 265(4) osebi na podlagi zahtevka dovolijo, da na carinskem uradu, pristojnem v kraju, kjer ima ta oseba sedež, vloži carinsko deklaracijo za blago, ki se predloži carini v drugem carinskem uradu.

Zahtevo po dovoljenju iz prvega pododstavka se lahko opusti, kadar se carinska deklaracija vloži ter blago predloži carinskim uradom pod pristojnostjo enega carinskega organa.

2.Zahtevek za dovoljenje iz odstavka 1 vloži pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve iz člena 23(1), točka (a).

3. Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija:

(a)nadzoruje dajanje blaga v zadevni carinski postopek;

(b)opravi carinske kontrole za preverjanje carinske deklaracije;

(c)    v utemeljenih primerih zahteva, da carinski urad, pri katerem je bilo predloženo blago, opravi določene carinske kontrole za preverjanje carinske deklaracije ter

(d)opravi carinske formalnosti za izterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu.

4.Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija, in carinski urad, pri katerem se predloži blago, izmenjata informacije, ki so potrebne za preverjanje carinske deklaracije in za sprostitev blaga.

5.Carinski urad, pri katerem se predloži blago, brez poseganja v lastne kontrole v zvezi z blagom, ki se vnese na carinsko območje Unije ali z njega iznese, opravi carinsko kontrolo iz točke (c) odstavka 3 in carinskemu uradu, pri katerem se vloži carinska deklaracija, sporoči rezultate teh kontrol.

6.Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija, sprosti blago, pri čemer upošteva:

(a)rezultate lastnih kontrol za preverjanje carinske deklaracije;

(b)rezultate kontrol za preverjanje carinske deklaracije, ki jih je opravil carinski urad, pri katerem je bilo predloženo blago, in kontrol v zvezi z blagom, ki se vnese na carinsko območje Unije ali z njega iznese.

7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenja iz odstavka 1, prvi pododstavek, tega člena.

8.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za centralizirano carinjenje iz tega člena, vključno z ustreznimi carinskimi formalnostmi in kontrolami. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 73

Vpis v evidence deklaranta

1.Carinski organi lahko do datuma iz člena 265(4) osebi na podlagi zahtevka dovolijo, da vloži carinsko deklaracijo, vključno s poenostavljeno deklaracijo, v obliki vpisa v evidence deklaranta, če so navedbe iz te deklaracije na razpolago carinskim organom v elektronskem sistemu deklaranta v trenutku, ko je vložena carinska deklaracija v obliki vpisa v evidence deklaranta.

2.Carinska deklaracija se šteje za sprejeto v trenutku, ko se blago vpiše v evidence.

3.Na zahtevo lahko carinski organi opustijo obveznost predložitve blaga. V tem primeru se šteje, da se blago sprosti v trenutku vpisa v evidence deklaranta.

Ta opustitev se lahko odobri, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)deklarant je pooblaščeni gospodarski subjekt za carinsko poenostavitev iz člena 23(1), točka (a);

(b)to upravičujeta narava in pretok zadevnega blaga, ki sta znana carinskim organom;

(c)nadzorni carinski urad ima dostop do vseh informacij, ki se mu zdijo potrebne za to, da bi lahko po potrebi uveljavljal pravico za pregled blaga;

(d)v trenutku vpisa v evidence za blago ne velja več druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, razen če je v dovoljenju določeno drugače.

Vendar lahko nadzorni carinski urad v posebnih razmerah zahteva predložitev blaga.

4.V dovoljenju se določijo pogoji, pod katerimi se dovoli sprostitev blaga.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenja iz odstavka 1 tega člena.

6.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za vpis v evidence deklaranta, vključno z ustreznimi carinskimi formalnostmi in kontrolami, ter za opustitev obveznosti predložitve blaga iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 74

Prenehanje veljavnosti

Dovoljenja za poenostavljene deklaracije, centralizirano carinjenje in vpis v evidence deklaranta prenehajo veljati na datum iz člena 265(3).

Poglavje 4
Odstranitev blaga

Člen 75

Odstranitev blaga

Kadar iz kakršnega koli razloga blaga ni mogoče hraniti v prostorih za začasno hrambo, carinski organi nemudoma ukrenejo vse potrebno za odstranitev blaga v skladu s členi 76, 77 in 78.

Člen 76

Uničenje blaga

1.Kadar imajo carinski organi utemeljen razlog za takšno ravnanje, lahko zahtevajo, da se blago, ki jim je bilo predloženo, uniči ter uvoznika, izvoznika in imetnika blaga o tem ustrezno obvestijo. Stroške uničenja nosi uvoznik ali izvoznik.

2.Kadar se uničenje izvede pod odgovornostjo imetnika odločbe o pravici intelektualne lastnine, kot je opredeljen v členu 2, točka 13, Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 68 , se mora izvesti s strani carinskih organov ali pod njihovim nadzorom.

3.Če carinski organi menijo, da je to nujno in sorazmerno, lahko zasežejo in uničijo ali kako drugače onemogočijo uporabo proizvoda, ki jim ni bil predložen in ki predstavlja tveganje za zdravje in varnost končnih uporabnikov. Stroške tega ukrepa nosi uvoznik ali izvoznik.

4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za uničenje blaga. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 77

Ukrepi, ki jih izvajajo carinski organi

1.V naslednjih primerih carinski organi izvedejo vse potrebne ukrepe za odstranitev blaga, vključno z zaplembo, prodajo, donacijo za humanitarne namene ali uničenjem:

(a)kadar ni bila izpolnjena katera od obveznosti, ki so določene s carinsko zakonodajo glede vnosa neunijskega blaga na carinsko območje Unije, ali blago ni bilo predloženo carinskemu nadzoru;

(b)kadar se blago ne more sprostiti zaradi katerega od naslednjih razlogov:

(i)blaga zaradi razlogov, ki jih je mogoče pripisati gospodarskemu subjektu, ni bilo mogoče pregledati ali s pregledom nadaljevati v roku, ki so ga predpisali carinski organi;

(ii)dokumenti, ki jih je treba predložiti, preden se blago lahko da ali sprosti v zahtevani carinski postopek, niso bili predloženi;

(iii)plačila ali zavarovanja, ki bi jih bilo treba plačati ali predložiti v zvezi z uvozno ali izvozno dajatvijo, odvisno od primera, niso bila plačana ali predložena v predpisanem roku;

(iv)blago ne izpolnjuje pogojev za sprostitev iz člena 60;

(c)kadar blago po sprostitvi ni bilo odstranjeno v razumnem obdobju;

(d)kadar je bilo po sprostitvi blaga ugotovljeno, da blago ne izpolnjuje pogojev za sprostitev; ali

(e)kadar se blago odstopi državi v skladu s členom 78.

2.Neunijsko blago, ki se odstopi državi, zaseže ali zapleni, se šteje kot blago, dano v postopek carinskega skladiščenja. Vpiše se v evidenco upravljavca carinskega skladišča, če ga hranijo carinski organi, pa v njihovo.

Kadar so carinski organi že prejeli podatke o blagu, ki naj bi se uničilo, odstopilo državi, zaseglo ali zaplenilo, evidenca vključuje sklic na navedene podatke.

3.Stroške ukrepov iz odstavka 1 nosi:

(a)v primeru iz točke (a) odstavka 1 prevoznik, uvoznik ali imetnik tranzitnega postopka ali oseba, ki blaga ni predložila carinskemu nadzoru;

(b)v primerih iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 uvoznik, izvoznik ali imetnik tranzitnega postopka;

(c)v primeru iz točke (e) odstavka 1 oseba, ki blago odstopi državi.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev in postopka za zaplembo blaga.

5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za prodajo blaga s strani carinskih organov iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 78

Odstop blaga državi

1.Neunijsko blago ali blago v postopku posebne rabe lahko s predhodnim dovoljenjem carinskih organov imetnik postopka ali, kadar je to ustrezno, imetnik blaga odstopi državi.

2.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek o odstopu blaga državi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Naslov VI
BLAGO, VNESENO NA CARINSKO OBMOČJE UNIJE

Poglavje 1
Predhodne informacije o tovoru

Člen 79

Vstop blaga

Blago lahko vstopi na carinsko območje Unije le, če so prevoznik ali druge osebe pristojnim carinskim organom predložile ali dale na voljo predhodne informacije o tovoru iz člena 80. 

Člen 80

Predhodne informacije o tovoru

1.Prevozniki, ki vnesejo blago na carinsko območje Unije, v določenih rokih zagotovijo ali dajo na voljo pričakovanemu carinskemu uradu prvega vstopa predhodne informacije o tovoru za vsako pošiljko.

2.Predhodne informacije o tovoru vključujejo vsaj uvoznika, odgovornega za blago, edinstveno referenčno številko za pošiljko, pošiljatelja, prejemnika, opis blaga, tarifno uvrstitev, vrednost, podatke o poti ter vrsto in identifikacijo prevoznega sredstva, ki vnaša blago, in stroške prevoza. Predhodne informacije o tovoru se predložijo pred prihodom blaga na carinsko območje Unije.

3.Uvoznik lahko zagotovi del predhodnih informacij o tovoru v rokih, določenih v skladu z odstavkom 1. Kadar je uvoznik že predložil ali dal na voljo del zahtevanih predhodnih informacij o tovoru, prevoznik poveže svoje dodatne informacije z informacijami uvoznika.

4.Uvoznika se obvesti, kadar prevoznik poveže informacije o pošiljki z njegovimi predhodnimi informacijami.

5.V posebnih primerih, ko od prevoznika ali uvoznika ni mogoče dobiti vseh predhodnih informacij o tovoru iz odstavkov 1 in 2, se lahko od drugih oseb, ki imajo navedene informacije in ustrezne pravice za njihovo posredovanje, zahteva, da jih predložijo.

6.Obveznost iz odstavka 1 se opusti:

(a)za prevozna sredstva in blago na njih, ki le prehajajo teritorialne vode ali zračni prostor carinskega območja Unije, ne da bi se na tem območju ustavila;

(b)za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, potem ko začasno zapusti to območje, po morju ali zraku ter prevoz poteka neposredno in brez postanka zunaj carinskega območja Unije; ter

(c)v drugih primerih, kadar je to ustrezno utemeljeno z vrsto blaga ali prometa ali kadar to zahtevajo mednarodnimi sporazumi.

7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)pričakovanega urada prvega vstopa iz odstavka 1;

(b)dodatnih podatkov, ki jih je treba predložiti kot predhodne informacije o tovoru iz odstavka 2;

(c)rokov iz odstavkov 1 in 3;

(d)posebnih primerov in drugih oseb, od katerih se lahko zahteva predložitev predhodnih informacij o tovoru iz odstavka 5;

(e)primerov, v katerih se obveznost zagotavljanja ali dajanja na voljo predhodnih informacij o tovoru opusti, ker je taka opustitev ustrezno utemeljena z vrsto blaga ali prometa, kot je navedeno v odstavku 6, točka (c);

(f)pogojev, pod katerimi lahko oseba, ki zagotovi ali da na voljo informacije, omeji vidnost svoje identifikacije na eno ali več drugih oseb, ki prav tako vložijo navedbe, brez poseganja v uporabo vseh navedb za carinski nadzor.

8.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za predložitev in sprejetje predhodnih informacij o tovoru iz odstavkov 1 do 5. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

9.Do datuma iz člena 265(3) se vstopna skupna deklaracija šteje za predhodne informacije o tovoru.

Člen 81

Analiza tveganja predhodnih informacij o tovoru

1.Brez poseganja v dejavnosti carinskega organa EU iz naslova XII carinski urad prvega vstopa v posebnih rokih zagotovi, da se na podlagi predhodnih informacij o tovoru in drugih informacij, ki se predložijo ali dajo na voljo prek EU vozlišča carinskih podatkov, izvede analiza tveganja, predvsem za varnostne in varstvene namene ter, kadar je to mogoče, za druge namene, ter sprejme potrebne ukrepe na podlagi rezultatov te analize tveganja.

2.Carinski urad prvega vstopa lahko sprejme ustrezne blažilne ukrepe, ki vključujejo:

(a)navodila prevozniku, da se blago ne sme natovoriti ali prevažati;

(b)zahtevanje dodatnih informacij ali ukrepov;

(c)opredelitev razmer, v katerih bi bilo primerno ukrepanje drugega carinskega organa;

(d)priporočanje najprimernejšega kraja in ukrepov za izvajanje kontrole.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo rokov, v katerih je treba izvesti analizo tveganja ter sprejeti potrebne ukrepe iz odstavka 1 tega člena in blažilne ukrepe iz odstavka 2 tega člena.

4.Do datuma iz člena 265(3) se analiza tveganja opravi na podlagi vstopne skupne deklaracije.

Člen 82

Sprememba in izrek neveljavnosti predhodnih informacij o tovoru

1.Prevoznik obvesti zadevne carinske organe o preusmeritvah, ki vplivajo na pot tovora, ki je bila sporočena v predhodnih informacijah o tovoru.

2.Uvoznik in prevoznik spremenita eno ali več navedb o predhodnih informacijah o tovoru, če izvesta, da so se zadevne informacije v njunih evidencah spremenile, ali kadar ju carinski organ prosi ali jima naroči, naj to storita zaradi težave glede točnosti, popolnosti ali kakovosti podatkov, razen če so carinski organi sporočili prevozniku, da nameravajo blago pregledati ali da so ugotovili, da so predhodne informacije o tovoru netočne, ali če je bilo blago že predloženo carini.

3.Prevoznik predhodne informacije o tovoru za blago, ki ni vneseno na carinsko območje Unije, čim prej izreče za neveljavne. Carinski organi predhodne informacije o tovoru za to blago izrečejo za neveljavne po 200 dneh od datuma, ko so bile predložene ali dane na voljo.

4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za spremembo predhodnih informacij o tovoru iz odstavka 2 ter za izrek neveljavnosti predhodnih informacij o tovoru iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 83

Obvestilo o prihodu

1.Prevoznik obvesti dejanski carinski urad prvega vstopa o prihodu prevoznega sredstva, ki vstopa na carinsko območje Unije, in o pošiljkah na njem.

2.V posebnih primerih, ko od prevoznika ni mogoče pridobiti vseh podatkov o pošiljkah, se lahko od poznejšega prevoznika ali drugih oseb, ki imajo navedene podatke in ustrezne pravice za njihovo posredovanje, zahteva, da obvestijo dejanski carinski urad prvega vstopa o prispetju pošiljk.

3.Informacije o prihodu prevoznega sredstva in pošiljk se lahko predložijo ali dajo na voljo carinskim organom prek drugih sredstev, ne prek EU vozlišča carinskih podatkov. V takih primerih se informacije, ki se predložijo ali dajo na voljo prek teh drugih sredstev, posredujejo EU vozlišču carinskih podatkov.

4.Kadar prihod prevoznega sredstva in pošiljk v njem ni zajet v obvestilu iz odstavka 1, obvesti prevoznik o prihodu blaga, vnesenega na carinsko območje Unije po morju ali zraku v pristanišče ali na letališče, kjer se raztovori ali pretovori.

5.Z odstopanjem od odstavka 4 prevoznik ne sporoči blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, ki se med svojim prevozom raztovori in nazaj natovori na isto prevozno sredstvo z namenom, da se omogoči raztovarjanje ali natovarjanje drugega blaga v istem pristanišču ali na istem letališču.

6.Prevoznik na carinskem območju Unije ne raztovori blaga, za katero carinskim organom niso bile predložene ali dane na voljo minimalne predhodne informacije o tovoru, razen če so carinski organi od prevoznika zahtevali, naj jih predloži v skladu s členom 85.

7.Z odstopanjem od odstavka 6 lahko carinski organi v primeru neposredne nevarnosti, ki zahteva takojšnje raztovarjanje vsega blaga ali njegovega dela, dovolijo prevozniku, da raztovori blago.

8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov iz odstavka 2 in drugih oseb, od katerih se lahko zahteva, da dejanski carinski urad prvega vstopa obvestijo o prihodu pošiljk.

9.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za obveščanje o prihodu iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 84

Prevoz na ustrezen kraj

1.Prevoznik, ki vnese blago na carinsko območje Unije, ga po poti, ki jo določijo carinski organi, in v skladu z njihovimi morebitnimi navodili nemudoma prepelje do carinskega urada, ki ga imenujejo carinski organi, ali na kateri koli drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo ti organi.

2.Kadar prevozniki zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile ne morejo izpolniti obveznosti iz odstavka 1, nemudoma obvestijo carinske organe o razmerah in natančni lokaciji blaga.

3.Carinski organi določijo, katere ukrepe je treba sprejeti, da se omogoči carinski nadzor nad blagom iz odstavka 1 ali nad plovilom ali zrakoplovom in kakršnim koli blagom na krovu plovila ali v zrakoplovu v okoliščinah iz odstavka 2 ter da se, kadar je to primerno, zagotovi poznejši prevoz blaga do carinskega urada ali drugega kraja, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi, ali v prosto cono.

4.Blago, vneseno v prosto cono, se v navedeno prosto cono vnese neposredno bodisi po morju bodisi po zraku ali, če se vnese po kopnem, brez prehajanja nekega drugega dela carinskega območja Unije, če gre za prosto cono, ki je tik ob kopenski meji med državo članico in tretjo državo.

5.Carinski organ lahko na podlagi sporazuma, sklenjenega z zadevno tretjo državo, opravi carinske kontrole blaga, ki je še vedno zunaj carinskega območja Unije. Carinski organi navedeno blago obravnavajo enako kot blago, vneseno na carinsko območje Unije.

6.Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se lahko za blago, ki se prevaža znotraj obmejnih območij oziroma po cevovodih in žicah, za gospodarsko nepomembni promet ali za blago, ki ga prenašajo potniki, uporabljajo posebna pravila, pod pogojem, da zaradi tega ni ogrožena možnost carinskega nadzora in carinske kontrole.

7.Odstavek 1 se ne uporablja za prevozna sredstva in za blago, ki se na njih prevaža, ki le prehajajo teritorialne vode ali zračni prostor carinskega območja Unije, ne da bi se na tem območju ustavila.

8.Člena 83 in 85 se ne uporabljata v primerih, kadar se unijsko blago, ki se giblje, ne da bi spremenilo svoj carinski status v skladu s členom 58(2), vnese na carinsko območje Unije, potem ko začasno zapusti navedeno območje po morju ali zraku ter prevoz poteka neposredno in brez postanka zunaj carinskega območja Unije.

Člen 85

Predložitev carini

1.Kadar tako zahtevajo carinski organi ali druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, prevoznik predloži blago, vneseno na carinsko območje Unije, carini ob prispetju v imenovani carinski urad ali na kateri koli drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi, ali v prosto cono.

2.Carinski organi zahtevajo od prevoznika, da predloži blago in predhodne informacije o tovoru iz člena 80, če te informacije niso bile predložene v zgodnejši fazi.

3.Blago, predloženo carini, se brez dovoljenja carinskih organov ne sme odstraniti s kraja predložitve.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za določitev in odobritev krajev, ki niso imenovani carinski urad, iz odstavka 1.

4.Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopek v zvezi s predložitvijo blaga carini iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 86

Začasna hramba blaga

1.Neunijsko blago je v začasni hrambi od trenutka, ko prevoznik sporoči njegov prihod na carinsko območje Unije, dokler ni dano v carinski postopek ali ko carinski organi uredijo njegov položaj v skladu z odstavkom 6.

2.Blago, ki prispe na carinsko območje v tranzitu, je v začasni hrambi, potem ko je bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu na carinskem območju Unije v skladu s pravili, ki urejajo tranzitni postopek iz naslova VIII, poglavje 2, dokler ni dano v drug carinski postopek ali dokler carinski organi ne uredijo njegovega položaja v skladu z odstavkom 6.

3.Blago v začasni hrambi se hrani samo v carinskih skladiščih, v upravičenih primerih pa tudi na drugih krajih, ki jih določijo ali odobrijo carinski organi.

4.Upravljavec začasne hrambe ali carinskega skladišča blago hrani v začasni hrambi, vendar ga ne spreminja in ne spreminja njegovega videza ali tehničnih lastnosti.

5.Neunijsko blago v začasni hrambi se da v carinski postopek najpozneje 3 dni po obvestilu o njegovem prihodu ali najpozneje šest dni po obvestilu o njegovem prihodu v primeru pooblaščenega prejemnika iz člena 116(4), točka (b), razen če carinski organi zahtevajo, da se blago predloži. V izjemnih primerih se navedeni rok lahko podaljša.

6.Kadar iz ustrezno utemeljenega razloga blaga ni mogoče hraniti v prostorih za začasno hrambo, carinski organi nemudoma ukrenejo vse potrebno za njegovo odstranitev v skladu s poglavjem 4 tega naslova.

7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za določitev ali odobritev krajev iz odstavka 3 tega člena ter z določitvijo primerov, v katerih se rok iz odstavka 5 tega člena lahko podaljša.

Člen 87

Prehodne določbe v zvezi z dovoljenji za upravljanje prostorov za začasno hrambo blaga

Do datuma iz člena 265(3) carinski organi ponovno ocenijo dovoljenja za upravljanje prostorov za začasno hrambo, da preverijo, ali se njihovim imetnikom lahko podeli dovoljenje za carinsko skladiščenje. V nasprotnem primeru se dovoljenja za upravljanje prostorov za začasno hrambo razveljavijo.

Poglavje 2
Sprostitev v prosti promet

Člen 88

Področje uporabe in učinek

1.Neunijsko blago, namenjeno na trg Unije ali za zasebno uporabo ali porabo znotraj carinskega območja Unije, se da v postopek sprostitve v prosti promet.

2.Sprostitev v prosti promet se ne šteje za dokazilo o skladnosti z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

3.Pogoji za dajanje blaga v sprostitev v prosti promet so naslednji:

(a)carinskim organom so bili predloženi ali dani na voljo zahtevani podatki, ki morajo vključevati vsaj uvoznika, odgovornega za blago, prodajalca, kupca, proizvajalca, dobavitelja proizvoda, kadar ta ni proizvajalec, odgovorni gospodarski subjekt v Uniji v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/1020 in členom 16 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2023/XXXX 69 , vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev in poimenovanje blaga, edinstveno referenčno številko pošiljke in njeno lokacijo ter seznam ustrezne druge zakonodaje, ki jo carinski organi uporabljajo;

(b)vse dolgovane uvozne ali druge dajatve, vključno s protidampinškimi dajatvami, izravnalnimi dajatvami ali zaščitnimi ukrepi, se plačajo ali zavarujejo, razen če je blago predmet zahtevka za črpanje v okviru tarifne kvote ali je uvoznik zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt;

(c)blago je prispelo na carinsko območje Unije ter

(d)blago je skladno z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev in spremembo te uredbe z določitvijo podatkov, ki se predložijo ali dajo na voljo carinskim organom za dajanje blaga v sprostitev v prosti promet, iz odstavka 3, točka (a), tega člena.

Člen 89

Uporaba ukrepov trgovinske politike za aktivno in pasivno oplemenitenje

1.Kadar se v prosti promet sprostijo oplemeniteni proizvodi iz postopka aktivnega oplemenitenja in se znesek uvozne dajatve izračuna v skladu s členom 168(3), se uporabijo tisti ukrepi trgovinske politike, ki se uporabljajo za sprostitev blaga, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, v prosti promet.

2.Odstavek 1 se ne uporablja za odpadke in ostanke.

3.Kadar se v prosti promet sprostijo oplemeniteni proizvodi iz postopka aktivnega oplemenitenja in se znesek uvozne dajatve izračuna v skladu s členom 167(1), se ukrepi trgovinske politike, ki se uporabljajo za to blago, uporabijo samo tedaj, ko je blago, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, predmet takšnih ukrepov.

4.Ukrepi trgovinske politike se ne uporabljajo za oplemenitene proizvode, sproščene v prosti promet po pasivnem oplemenitenju, kadar:

(a)oplemeniteni proizvodi ohranijo poreklo Unije v smislu člena 148;

(b)pasivno oplemenitenje zajema popravilo, vključno s sistemom standardne zamenjave iz člena 143; ali

(c)pasivnemu oplemenitenju sledijo nadaljnje operacije oplemenitenja v skladu s členom 139.

Poglavje 3
Olajšava uvozne dajatve

Člen 90

Področje uporabe in učinek

1.Za neunijsko blago, ki je bilo prvotno izvoženo kot unijsko blago s carinskega območja Unije ter je bilo na navedeno območje vrnjeno v obdobju treh let in prijavljeno za sprostitev v prosti promet, se na podlagi zahtevka zadevne osebe odobri olajšava uvozne dajatve.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar vrnjeno blago predstavlja samo del blaga, ki je bilo pred tem izvoženo s carinskega območja Unije.

2.Triletno obdobje iz odstavka 1 se lahko v primeru posebnih okoliščin podaljša.

3.Če je bilo vrnjeno blago pred izvozom s carinskega območja Unije zaradi določene posebne rabe sproščeno v prosti promet z znižano stopnjo uvozne dajatve ali dajatev prosto, se olajšava iz odstavka 1 odobri, če se blago sprosti v prosti promet za enako posebno rabo.

Če posebna raba, zaradi katere se zadevno blago sprosti v prosti promet, ni več enaka, se od zneska uvozne dajatve za to blago odštejejo vsi zneski, pobrani ob prvi sprostitvi v prosti promet. Če slednji zneski presegajo znesek, obračunan za sprostitev vrnjenega blaga v prosti promet, se povračila ne odobrijo.

4.Kadar unijsko blago v skladu s členom 57 izgubi svoj carinski status in se pozneje sprosti v prosti promet, se uporabljajo odstavki 1, 2 in 3 tega člena.

5.Olajšava uvozne dajatve se odobri samo za blago, ki se vrne v enakem stanju, kot je bilo izvoženo.

6.Olajšava uvozne dajatve se utemelji z informacijami, ki dokazujejo, da so pogoji za olajšavo izpolnjeni.

7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo primerov, v katerih se šteje, da je bilo blago vrnjeno v stanju, v katerem je bilo izvoženo, iz odstavka 5 tega člena.

8.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za predložitev informacij iz odstavka 6 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 91

Blago, upravičeno do ugodnosti ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko

1.Olajšava uvozne dajatve iz člena 90 se ne odobri za blago, ki je bilo upravičeno do ugodnosti ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko, v zvezi z njegovim izvozom s carinskega območja Unije, razen kadar je v posebnih primerih določeno drugače.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 92

Blago, predhodno dano v postopek aktivnega oplemenitenja

1.Člen 90 se uporablja za oplemenitene proizvode, ki so se po postopku aktivnega oplemenitenja prvotno ponovno izvozili s carinskega območja Unije.

2.Na podlagi zahtevka uvoznika in predložitve potrebnih informacij se znesek uvozne dajatve za blago iz odstavka 1 določi v skladu s členom 168(3). Dan ponovnega izvoza se šteje za dan sprostitve v prosti promet.

3.Olajšava uvozne dajatve iz člena 90, se ne odobri za oplemenitene proizvode, izvožene v skladu s členom 109(2), točka (c), razen če se zagotovi, da nobeno blago ne bo dano v postopek aktivnega oplemenitenja.

Člen 93

Proizvodi morskega ribolova in drugi morski proizvodi

1.Brez poseganja v člen 148(1) se za naslednje proizvode ob sprostitvi v prosti promet odobri olajšava uvozne dajatve:

(a)proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi, ki jih iz teritorialnega morja tretje države pridobijo plovila, ki so registrirana ali vpisana izključno v državi članici in plujejo pod zastavo navedene države;

(b)proizvodi, pridobljeni iz proizvodov, navedenih v točki (a) na predelovalnih ladjah, ki izpolnjujejo pogoje iz navedene točke.

2.Olajšava uvozne dajatve iz odstavka 1 se utemelji z dokazili, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za predložitev dokazil iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Naslov VII
IZNOS BLAGA S CARINSKEGA OBMOČJA UNIJE

Poglavje 1
Izstop blaga in izvozni postopek

Člen 94

Izstop blaga

1.Blago lahko izstopi s carinskega območja Unije le, če so izvoznik ali druge osebe pristojnim carinskim organom predložile ali dale na voljo predodhodne informacije iz člena 95.

2.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o formalnostih, ki jih je treba opraviti pred izstopom blaga in ob izstopu blaga. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 95

Predodhodne informacije

1.Izvozniki, ki želijo iznesti blago s carinskega območja Unije, v določenem roku, preden se blago iznese s carinskega območja Unije, zagotovijo minimalne predodhodne informacije.

2.Obveznost iz odstavka 1 se opusti v enem od naslednjih primerov:

(a)za prevozna sredstva in blago na njih, ki le prehajajo teritorialne vode ali zračni prostor carinskega območja Unije, ne da bi se na tem območju ustavila;

(b)v drugih posebnih primerih, ko je to ustrezno utemeljeno z vrsto blaga ali prometa ali kadar to zahtevajo mednarodni sporazumi.

(c)blago, ki je začasno izneseno s carinskega območja Unije v skladu s členom 58.

3.V minimalnih predodhodnih informacijah iz odstavka 1 je navedeno, ali je blago:

(a)blago Unije, ki se bo dalo v izvozni postopek;

(b)blago Unije, ki se bo dalo v postopek pasivnega oplemenitenja;

(c)blago Unije, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, potem ko je bilo dano v postopek posebne rabe;

(d)blago Unije, oproščeno plačila DDV ali trošarin, ki bo dobavljeno za oskrbo zrakoplovov ali ladij, ne glede na namembni kraj zrakoplova ali ladje, za katero je potrebno dokazilo takšne dobave;

(e)blago Unije, ki se bo dalo v notranji tranzitni postopek ali

(f)neunijsko blago, ki se bo izvozilo, potem ko je bilo v začasni hrambi ali je bilo dano v carinski postopek.

4.Prevoznik lahko na carinskem območju Unije natovori le blago, za katero so bile carinskemu uradu izstopa predložene ali dane na voljo minimalne predodhodne informacije.

5.Prevoznik iznese unijsko blago s carinskega območja v enakem stanju, v kakršnem je bilo, ko so se predložile ali dale na voljo predodhodne informacije.

6.Če izvoznik ni predložil predodhodnih informacij ali se predložene predodhodne informacije ne ujemajo z zadevnim blagom, jih prevoznik predloži carinskemu uradu izstopa v določenem roku, preden se blago iznese s carinskega območja Unije.

7.Potrebne navedbe predodhodnih informacij se nemudoma predložijo ali dajo na voljo carinskemu uradu izstopa.

9.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev ali spremembo te uredbe z določitvijo:

(a)minimalnih predodhodnih informacij, ki jih je treba predložiti ob upoštevanju postopka, v katerega se bo blago dalo, in tega, ali je blago unijsko ali neunijsko blago;

(b)roka iz odstavkov 1 in 6, v katerem je treba predložiti ali dati na voljo predodhodne informacije, preden je blago izneseno s carinskega območja Unije, pri čemer se upoštevajo vrsta prometa in prevozna sredstva;

(c)posebnih primerov, v katerih se obveznost predložitve ali dajanja na voljo predodhodnih informacij opusti v skladu z odstavkom 2, točka (b);

(d)informacij, ki jih je treba sporočiti ob izstopu blaga v skladu z odstavkom 8.

10.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za zagotavljanje in sprejemanje predodhodnih informacij in informacij ob izstopu iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

11.Do končnega datuma iz člena 265(3) se izstopna skupna deklaracija, izvozna deklaracija, deklaracija za ponovni izvoz in obvestilo o ponovnem izvozu štejejo za predodhodne informacije.

Člen 96

Sprememba in izrek neveljavnosti predodhodnih informacij

1.Izvoznik ali prevoznik lahko spremeni eno ali več navedb predodhodnih informacij, potem ko so bile te predložene ali dane na voljo.

Popravki niso več mogoči, potem ko:

(a)carinski organi sporočijo, da nameravajo pregledati blago;

(b)so carinski organi ugotovili, da ena ali več navedb v informacijah niso pravilne ali popolne;

(c)so carinski organi že odobrili sprostitev blaga za izstop.

2.Izvoznik ali prevoznik predodhodne informacije za blago, ki ni izneseno s carinskega območja Unije, čim prej izreče za neveljavne. Carinski organi predodhodne informacije o tem blagu izrečejo za neveljavne po preteku 150 dni od datuma, ko so bili predloženi ali dani na voljo.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za spremembo predodhodnih informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, ter za izrek neveljavnosti predodhodnih informacij iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 97

Analiza tveganja predodhodnih informacij

1.Brez poseganja v dejavnosti carinskega organa EU iz naslova IV carinski urad izvoza v posebnem roku zagotovi, da se na podlagi predodhodnih informacij in drugih informacij, ki se predložijo ali dajo na voljo prek EU vozlišča carinskih podatkov, izvede analiza tveganja, predvsem za varnostne in varstvene namene ter, kadar je to mogoče, za druge namene, ter sprejme potrebne ukrepe na podlagi rezultatov navedene analize tveganja.

2.Carinski urad, pristojen za kraj, kjer ima izvoznik sedež, lahko sprejme ustrezne blažilne ukrepe, ki vključujejo:

(a)navodila izvozniku ali prevozniku, da se blago ne sme natovoriti ali prevažati;

(b)zahtevanje dodatnih informacij ali ukrepov;

(c)opredelitev razmer, v katerih bi bilo primerno ukrepanje drugega organa;

(d)priporočanje najprimernejšega kraja in ukrepov za izvajanje kontrole;

(e)določitev poti, po kateri se blago iznese s carinskega območja Unije, in roka, ki ga je treba ob tem spoštovati.

3.Carinski urad izstopa izvede analizo tveganja tudi, ko prevoznik predloži informacije o blagu v skladu s členom 95(6).

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo rokov, v katerih je treba izvesti analizo tveganja ter na podlagi rezultatov analize tveganja sprejeti potrebne ukrepe iz odstavka 1 tega člena in blažilne ukrepe iz odstavka 2 tega člena.

Člen 98

Predložitev in potrditev izstopa

1.Kadar predodhodne informacije niso bile predložene v določenem roku ali kadar to zahtevajo carinski organi ali druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, prevoznik predloži blago, ki se bo izneslo s carinskega območja Unije, carinskemu uradu izstopa pred njegovim odhodom.

2.Prevoznik carinskim organom potrdi izstop blaga s carinskega območja Unije.

Člen 99

Izvozni postopek

1.Unijsko in neunijsko blago, ki naj bi bilo izneseno s carinskega območja Unije, je dano v izvozni postopek.

2.Pogoji za dajanje blaga v izvozni postopek so naslednji:

(a)carinskim organom so bile predložene ali dane na voljo minimalne informacije, ki morajo vključevati vsaj izvoznika, odgovornega za blago, prodajalca, kupca, vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev blaga, poimenovanje blaga ter njegovo lokacijo;

(b)vse izvozne in druge dajatve so plačane ali zavarovane ter

(c)    blago je skladno z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

3.Blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, je po potrebi zavezano naslednjemu:

(a)povračilu ali odpustu uvozne dajatve;

(b)plačilu izvoznih nadomestil;

(c)formalnostim, ki jih določajo veljavna pravila o drugih dajatvah;

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev in spremembo te uredbe z določitvijo podatkov, ki se predložijo ali dajo na voljo carinskim organom za dajanje blaga v izvoz, iz odstavka 2, točka (a).

5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za vračilo DDV fizičnim osebam, ki nimajo sedeža v Uniji, iz odstavka 3, točka (b). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 100

Olajšava izvozne dajatve za unijsko blago, ki se začasno izvozi

Unijsko blago, ki se začasno izvozi s carinskega območja Unije, je brez poseganja v člen 140 upravičeno do olajšave izvozne dajatve, pod pogojem, da se ponovno uvozi.

Naslov VIII
POSEBNI POSTOPKI

Poglavje 1
Splošne določbe

Člen 101

Področje uporabe

1.Blago se lahko da v katero koli od naslednjih kategorij posebnih postopkov:

(a)tranzit, kar zajema zunanji in notranji tranzit;

(b)hramba, kar zajema carinsko skladiščenje in proste cone;

(c)določena raba, kar zajema začasen uvoz in posebno rabo;

(d)oplemenitenje, kar zajema aktivno in pasivno oplemenitenje.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev in spremembo te uredbe z določitvijo podatkov, ki se predložijo ali dajo na voljo carinskim organom za dajanje blaga v posebne postopke.

Člen 102

Dovoljenje

1.Uvozniki ali izvozniki, ki nameravajo dati blago v posebni carinski postopek, imajo dovoljenje carinskih organov za naslednje:

(a)uporabo postopka aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, postopka začasnega uvoza ali postopka posebne rabe;

(b)upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga, razen če je upravljavec skladišč carinski organ.

V dovoljenju se določijo pogoji za uporabo navedenih postopkov ali za upravljanje navedenih skladiščnih prostorov.

2.Razen če ni določeno drugače, carinski organi podelijo dovoljenje iz odstavka 1 samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)imetnik dovoljenja ima sedež na carinskem območju Unije, razen če ni določeno drugače za začasni uvoz ali v izjemnih primerih za postopke posebne rabe ali aktivnega oplemenitenja;

(b)imetnik dovoljenja predloži potrebno zagotovilo za pravilno izvajanje operacij; šteje se, da zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt izpolnjuje ta pogoj, če se dejavnost v zvezi s posebnim postopkom upošteva pri dovoljenju iz člena 25;

(c)kadar imetnik dovoljenja ni zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt in carinski organi menijo, da je to potrebno, se predloži zavarovanje za morebitni carinski dolg ali druge dajatve, povezane z blagom, danim v posebni postopek;

(d)carinski organi lahko opravljajo carinski nadzor, ne da bi morali uvesti upravne ukrepe, ki bi bili nesorazmerni z zadevnimi gospodarskimi potrebami;

(e)če se dovoljenje nanaša na začasni uvoz, imetnik dovoljenja uporablja blago ali poskrbi za njegovo uporabo;

(f)če se dovoljenje nanaša na postopek oplemenitenja, imetnik dovoljenja izvaja operacije oplemenitenje blaga ali poskrbi za njihovo izvedbo;

(g)dovoljenje za postopek oplemenitenja (t. i. pregled gospodarskih pogojev) nima negativnih posledic za bistvene interese proizvajalcev Unije.

3.Razen če je z gospodarsko naravo oplemenitenja utemeljeno drugače, carinski organi, ki izdajo dovoljenje za postopek aktivnega oplemenitenja, za oceno, ali izdaja dovoljenja za postopek aktivnega oplemenitenja negativno vpliva na bistvene interese proizvajalcev Unije, pred sprejetjem odločbe o dovoljenju zaprosijo carinski organ EU za mnenje, če:

(a)se uvozna dajatev, ki se uporablja ob sprostitvi oplemenitenih proizvodov v prosti promet, določi na podlagi tarifne uvrstitve, carinske vrednosti, količine, vrste in porekla blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja v skladu s členom 168(3) in (4), ter

(b)obstajajo dokazi, da bodo bistveni interesi proizvajalcev Unije verjetno utrpeli negativne posledice. Šteje se, da taki dokazi obstajajo, kadar bi za blago, namenjeno za postopek aktivnega oplemenitenja, veljali ukrep kmetijske politike, začasna ali dokončna protidampinška dajatev, izravnalna dajatev, zaščitni ukrep ali dodatna dajatev, ki je posledica začasne opustitve koncesij, če bi se sprostilo v prosti promet.

4.Pri ocenjevanju, ali podelitev dovoljenja za postopek pasivnega oplemenitenja negativno vpliva na bistvene interese proizvajalcev Unije, carinski organi pred sprejetjem odločbe o dovoljenju zaprosijo carinski organ EU za mnenje, kadar obstajajo dokazi, da bodo bistveni interesi proizvajalcev blaga, ki se šteje za občutljivo, v Uniji verjetno utrpeli negativne posledice in da blago ni namenjeno za popravilo.

5.Carinski organ EU lahko na zahtevo v skladu z odstavkoma 3 in 4 sprejme eno od naslednjih mnenj:

(a)podelitev dovoljenja ne vpliva negativno na bistvene interese proizvajalcev Unije;

(b)podelitev dovoljenja vpliva negativno na bistvene interese proizvajalcev Unije;

(c)podelitev dovoljenja za ustrezno utemeljeno in nadzorovano količino blaga, ki je opredeljena v mnenju, ne vpliva negativno na bistvene interese proizvajalcev Unije.

Mnenje carinskega organa EU upoštevajo carinski organi, ki podeljujejo dovoljenja, in vsi drugi carinski organi, ki se ukvarjajo s podobnimi dovoljenji. Carinskim organom, ki podelijo dovoljenje, ni treba upoštevati mnenja, ki ga je sprejel carinski organ EU, če navedejo razloge za svojo odločbo v zvezi s tem.

6.Carinski organi, ki podelijo dovoljenje, dovoljenja predložijo ali dajo na voljo EU vozlišču carinskih podatkov. Kadar dovoljenja za posebne postopke vsebujejo poslovno občutljive informacije, se omeji dostop do njihovih navedb.

7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)izjem od pogojev iz odstavka 2;

(b)primerov iz odstavka 3, v katerih lahko carinski organi zaradi gospodarske narave oplemenitenja brez mnenja carinskega organa EU ocenijo, ali izdaja dovoljenja za postopek aktivnega oplemenitenja negativno vpliva na bistvene interese proizvajalcev Unije;

(c)seznam blaga, ki se šteje za občutljivo, iz odstavka 4.

8.Komisija z izvedbenimi akti določi:

(a)postopkovna pravila za podelitev dovoljenja za postopke iz odstavka 1;

(b)postopkovna pravila, na podlagi katerih carinski organ EU poda svoje mnenje, ter

(c)količino in pravila za spremljanje praga iz odstavka 5.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

9.Do datuma iz člena 265(1) se pregled gospodarskih pogojev iz odstavka 2, točka (f) opravi na ravni Unije, organizira pa ga Komisija. Do navedenega datuma se sklicevanje na mnenje carinskega organa EU iz tega poglavja nanaša na pregled na ravni Unije, kot je določeno v odstavku 5 tega člena.

Člen 103

Dovoljenja z učinkom za nazaj

1.Carinski organi podelijo dovoljenje z učinkom za nazaj, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)obstaja dokazana gospodarska potreba;

(b)zahtevek ni povezan s poskusom goljufivega dejanja;

(c)vložnik je na podlagi vknjižb ali evidenc dokazal, da:

(i)so izpolnjene vse zahteve iz postopka;

(ii)je po potrebi mogoče identificirati blago za zadevno obdobje;

(iii) takšne vknjižbe ali evidence omogočajo nadzor postopka;

(d)izvesti je mogoče vse formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, po potrebi tudi izrek zadevnih predhodnih evidenc za neveljavne;

(e)vložniku v treh letih od dneva sprejema zahtevka ni bilo podeljeno nobeno dovoljenje z učinkom za nazaj;

(f)mnenje carinskega organa EU ni potrebno za oceno, ali bi podelitev dovoljenja negativno vplivala na bistvene interese proizvajalcev Unije, razen kadar zahtevek zadeva podaljšanje dovoljenja za isto vrsto operacij in blaga;

(g)zahtevek se ne nanaša na upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga;

(h)kadar se zahtevek nanaša na podaljšanje dovoljenja za isto vrsto operacij in blaga, se zahtevek vloži v treh letih po izteku veljavnosti prvotnega dovoljenja.

2.Carinski organi lahko dovoljenje z učinkom za nazaj podelijo tudi tedaj, ko blago, ki je bilo dano v carinski postopek, v času sprejema zahtevka za takšno dovoljenje ni več na voljo.

Člen 104

Evidence

1.Imetnik dovoljenja, uvoznik ali izvoznik in vse osebe, ki opravljajo dejavnost, ki vključuje skladiščenje, obdelavo ali oplemenitenje blaga ali prodajo ali nakup blaga v prostih conah, vodijo ustrezne evidence v obliki, ki jo odobrijo carinski organi, in navedene evidence predložijo ali dajo na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov.

Evidence vsebujejo informacije in navedbe, ki carinskim organom omogočajo nadzor nad zadevnim postopkom, zlasti glede identifikacije blaga, danega v navedeni postopek, njegovega carinskega statusa in gibanja.

2.Šteje se, da zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt izpolnjuje obveznost iz odstavka 1.

Člen 105

Zaključek posebnega postopka

1.V drugih primerih, ki niso tranzitni postopek, in brez poseganja v carinski nadzor v zvezi s posebno rabo iz člena 135 je posebni postopek zaključen, ko se blago, dano v postopek, ali oplemeniteni proizvodi dajo v nadaljnji carinski postopek, ko se to blago ali proizvodi iznesejo s carinskega območja Unije, so uničeni, ne da bi ostali odpadki, ali se v skladu s členom 78 odstopijo državi.

2.Carinski organi zaključijo tranzitni postopek, ko lahko na podlagi primerjave podatkov, ki se predložijo ali dajo na voljo carinskemu uradu odhoda, in podatkov, ki se predložijo ali dajo na voljo carinskemu namembnemu uradu, ugotovijo, da se je postopek pravilno končal.

3.Carinski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da uredijo položaj blaga, katerega postopek ni bil zaključen po predpisanih pogojih.

4.Zaključek postopka se izvede v določenem roku, razen če ni določeno drugače.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo roka iz odstavka 4.

6.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za zaključek posebnega postopka iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 106

Prenos pravic in obveznosti

1.Carinski organi lahko imetniku dovoljenja za posebni postopek, ki ni tranzit, dovolijo, da v celoti ali delno prenese svoje pravice in obveznosti v zvezi z blagom, ki je bilo dano v ta posebni postopek, na uvoznika ali izvoznika, ki izpolnjuje tudi pogoje za zadevni postopek.

2.Imetnik dovoljenja, ki prenaša svoje pravice in obveznosti, carinske organe obvesti o prenosu in o zaključku postopka, razen če so carinski organi pooblastili tudi uvoznika ali izvoznika, na katerega se prenesejo pravice in obveznosti.

3.Kadar prenos pravic in obveznosti vključuje več kot eno državo članico, se carinski organi, ki odobrijo prenos, posvetujejo z drugimi zadevnimi državami članicami.

4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za prenos pravic in obveznosti imetnika dovoljenja v zvezi z blagom, ki je bilo dano v posebni postopek, ki ni tranzit. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 107

Gibanje blaga

1.V posebnih primerih lahko uvozniki in izvozniki premaknejo blago, dano v posebni postopek, ki ni tranzit, ali v prosto cono med različnimi kraji na carinskem območju Unije.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo primerov in pogojev, v katerih lahko uvozniki in izvozniki premikajo blago, iz odstavka 1 tega člena.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za gibanje blaga, danega v posebni postopek, ki ni tranzit ali prosta cona, v skladu z odstavkom 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 108

Običajno ravnanje

1.Blago, ki je dano v carinsko skladiščenje, v postopek oplemenitenja ali v prosto cono, je lahko predmet običajnega ravnanja, katerega namen je blago ohraniti, izboljšati njegov videz ali tržno kakovost ali ga pripraviti za distribucijo ali nadaljnjo prodajo.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo običajnega ravnanja v zvezi z blagom iz odstavka 1 tega člena.

Člen 109

Enakovredno blago

1.Enakovredno blago obsega unijsko blago, ki se hrani, uporablja ali predela namesto blaga, ki je dano v posebni postopek.

Pri postopku pasivnega oplemenitenja enakovredno blago obsega neunijsko blago, ki se predela namesto unijskega blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja.

Če ni drugače določeno, ima enakovredno blago enako osemmestno oznako kombinirane nomenklature, enako tržno kakovost in enake tehnične lastnosti kot blago, ki ga zamenjuje.

2.Pod pogojem, da je zagotovljen pravilen potek postopka, zlasti glede carinskega nadzora, carinski organi na zahtevo odobrijo:

(a)uporabo enakovrednega blaga v okviru carinskega skladiščenja, prostih con, posebne rabe in postopka oplemenitenja;

(b)v posebnih primerih uporabo enakovrednega blaga v okviru postopka začasnega uvoza;

(c)v primeru postopka aktivnega oplemenitenja izvoz oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga pred uvozom blaga, ki ga zamenjuje;

(d)v primeru postopka pasivnega oplemenitenja uvoz oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga pred izvozom blaga, ki ga zamenjuje.

Šteje se, da zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt izpolnjuje pogoj o zagotavljanju pravilnega izvajanja postopka, če se dejavnost v zvezi z uporabo enakovrednega blaga za zadevni postopek upošteva pri dovoljenju iz člena 25.

3.Uporaba enakovrednega blaga ni dovoljena v naslednjih primerih:

(a)kadar gre za le običajno ravnanje, kakor je opredeljeno v členu 108, v okviru postopka aktivnega oplemenitenja;

(b)kadar se prepoved povračila uvozne dajatve ali oprostitev uvozne dajatve uporablja za blago brez porekla, ki se uporablja za proizvodnjo proizvodov iz postopka aktivnega oplemenitenja, za katere je dokazilo o poreklu izdano ali sestavljeno v okviru preferencialne ureditve med Unijo in nekaterimi tretjimi državami ali skupinami takšnih držav;

(c)kadar bi pomenila neupravičeno prednost glede uvozne dajatve ali kadar tako določa zakonodaja Unije.

4.V primeru iz odstavka 2, točka (c), in kadar bi bili oplemeniteni proizvodi zavezani izvozni dajatvi, če se ne bi izvozili v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, imetnik dovoljenja priskrbi zavarovanje za zagotovitev plačila izvozne dajatve, če neunijsko blago ne bi bilo uvoženo v roku iz člena 138(3).

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)izjem iz odstavka 1, tretji pododstavek;

(b)pogojev, pod katerimi se uporablja enakovredno blago v skladu z odstavkom 2;

(c)posebnih primerov, v katerih se enakovredno blago uporablja v okviru postopka začasnega uvoza, iz odstavka 2, točka (b);

(d)primerov, v katerih uporaba enakovrednega blaga ni dovoljena v skladu z odstavkom 3, točka (c).

6.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za uporabo enakovrednega blaga, odobrenega v skladu z odstavkom 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 2
Tranzit

Oddelek 1
Splošna pravila

Člen 110

Področje uporabe

1.Blago se da v tranzitni postopek ob vstopu na carinsko območje, razen če je bilo že dano v tranzitni postopek, določen v členih 111 in 112, ali če je bilo dano v drug carinski postopek v roku iz člena 86(4).

2.Imetnik blaga se šteje za uvoznika ali izvoznika blaga in je dolžan plačati carinske dajatve ter druge davke in dajatve, razen če imajo carinski organi podatke o drugem uvozniku ali izvozniku.

3.Blago, dano v unijski tranzitni postopek, ostane v navedenem postopku, dokler ni dano v drug carinski postopek.

Člen 111

Zunanji tranzit

1.V okviru zunanjega tranzitnega postopka se neunijsko blago lahko giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije, ne da bi zanj veljale naslednje obveznosti:

(a)uvozne ali druge dajatve, vključno s protidampinškimi dajatvami, izravnalnimi dajatvami in zaščitnimi ukrepi;

(b)ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.

2.V posebnih primerih se unijsko blago da v zunanji tranzitni postopek.

3.Gibanje iz odstavka 1 se izvaja na enega od naslednjih načinov:

(a)v okviru zunanjega unijskega tranzitnega postopka;

(b)v skladu s Konvencijo TIR, pod pogojem, da:

(i)se je takšno gibanje začelo ali se bo končalo zunaj carinskega območja Unije;

(ii)se takšno gibanje opravi med dvema krajema na carinskem območju Unije prek ozemlja tretje države;

(c)v skladu s Konvencijo ATA ali Istanbulsko konvencijo, kadar gre za tranzit; 

(d)po obrazcu 302, ki ga določa sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951, in po obrazcu EU 302;

(e)po poštnem sistemu v skladu z akti Svetovne poštne zveze, kadar blago prevažajo nosilci pravic in obveznosti iz takšnih aktov ali se blago prevaža zanje.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov, v katerih se unijsko blago da v zunanji tranzitni postopek.

5.Komisija ob upoštevanju potreb Unije z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za uporabo odstavka 3, točke (b) do (e), na carinskem območju Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 112

Notranji tranzit

1.V okviru notranjega tranzitnega postopka in pod pogoji iz odstavka 2 se unijsko blago lahko giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije in prehaja prek tretje države, ne da bi pri tem spremenilo svoj carinski status.

2.Gibanje iz odstavka 1 se izvaja na enega od naslednjih načinov:

(a)v okviru notranjega unijskega tranzitnega postopka, če takšno možnost določa mednarodni sporazum;

(b)v skladu s Konvencijo TIR;

(c)v skladu s Konvencijo ATA ali Istanbulsko konvencijo, kadar gre za tranzit;

(d)po obrazcu 302, ki ga določa sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951, in po obrazcu EU 302;

(e)po poštnem sistemu v skladu z akti Svetovne poštne zveze, kadar blago prevažajo nosilci pravic in obveznosti iz takšnih aktov ali se blago prevaža zanje.

3.Komisija ob upoštevanju potreb Unije z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za uporabo odstavka 2, točke (b) do (e), na carinskem območju Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 113

Enotno ozemlje za namene tranzita

Kadar se blago giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije v skladu s Konvencijo TIR, Konvencijo ATA ali Istanbulsko konvencijo, po obrazcih 302, obrazcu EU 302 ali po poštnem sistemu, se carinsko območje Unije za namene takšnega prevoza šteje za enotno ozemlje.

Člen 114

Izključitev oseb iz operacij TIR

1.Kadar se carinski organi države članice odločijo, da bodo osebo izključili iz operacij TIR na podlagi člena 38 Konvencije TIR, ta odločba velja na celotnem carinskem območju Unije, zato zvezkov TIR, ki jih je vložila ta oseba, ne sprejme noben carinski urad.

2.Država članica o svoji odločbi iz odstavka 1 in datumu začetka njene uporabe obvesti druge države članice ter Komisijo in carinski organ EU.

Člen 115

Pooblaščeni pošiljatelj in pooblaščeni prejemnik za namene TIR

1.Carinski organi lahko na podlagi zahtevka osebi, ki je navedena kot „pooblaščeni prejemnik“, dovolijo prejeti blago, ki se je gibalo v skladu s Konvencijo TIR, na za to pooblaščenem mestu, tako da se postopek zaključi v skladu s členom 1, točka (d), Konvencije TIR.

2.Carinski organi lahko na podlagi zahtevka osebi, ki je navedena kot „pooblaščeni pošiljatelj“, dovolijo poslati blago, ki se bo gibalo v skladu s Konvencijo TIR, na za to pooblaščenem mestu, tako da se postopek začne v skladu s členom 1, točka (c), Konvencije TIR.

Za namene prvega pododstavka se pooblaščenemu pošiljatelju dovoli uporaba posebnih carinskih oznak v skladu s členom 116(4), točka (c).

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenj iz odstavkov 1 in 2.

Oddelek 3
Tranzit Unije

Člen 116

Obveznosti imetnika unijskega tranzitnega postopka ter prevoznika in prejemnika blaga, ki se giblje v okviru unijskega tranzitnega postopka

1.Imetnik unijskega tranzitnega postopka je odgovoren za vse naslednje obveznosti:

(a)zagotavljanje podatkov, ki carinskim organom omogočajo nadzor blaga, vključno vsaj z identifikacijo blaga, danega v navedeni postopek, prevoznimi sredstvi, uvoznikom ali izvoznikom, carinskim statusom in gibanjem;

(b)predložitev nedotaknjenega blaga in zahtevanih podatkov namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku in v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev identifikacije blaga;

(c)spoštovanje carinskih določb v zvezi s postopkom;

(d)predložitev zavarovanja za zagotovitev plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, ali drugih dajatev, ki utegnejo nastati v zvezi z blagom, razen če ni v carinski zakonodaji določeno drugače.

2.Obveznost imetnika postopka je izpolnjena in tranzitni postopek se konča, ko so blago, ki je dano v postopek, in zahtevane informacije na razpolago namembnemu carinskemu uradu v skladu z določbami carinske zakonodaje.

3.Prevoznik ali prejemnik blaga, ki ob sprejemu blaga ve, da se giblje v okviru unijskega tranzitnega postopka, je tudi odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku in v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev identifikacije blaga.

4.Carinski organi lahko na zahtevo odobrijo naslednje poenostavitve v zvezi z dajanjem blaga v unijski tranzitni postopek ali zaključkom navedenega postopka:

(a)status pooblaščenega pošiljatelja, ki imetniku dovoljenja omogoča dati blago v unijski tranzitni postopek, ne da bi ga predložil carini;

(b)status pooblaščenega prejemnika, ki imetniku dovoljenja omogoča na pooblaščenem mestu prejeti blago, ki se je gibalo v okviru unijskega tranzitnega postopka, da v skladu z odstavkom 2 zaključi postopek;

(c)uporabo posebnih carinskih oznak, kadar je nameščanje carinskih oznak potrebno za zagotovitev identifikacije blaga, danega v unijski tranzitni postopek;

(d)uporabo elektronske prevozne listine za dajanje blaga v unijski tranzitni postopek, če vsebuje potrebne informacije, ter so te carinskim organom na voljo ob odhodu in v namembnem kraju, s čimer je mogoč carinski nadzor blaga in zaključek postopka.

5.Carinski organi vsaj vsaka tri leta izvedejo temeljito spremljanje dejavnosti pooblaščenih pošiljateljev in prejemnikov, da ocenijo njihovo skladnost z zahtevami za dovoljenje.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo zahtev glede podatkov iz odstavka 1, točki (a) in (b), in pogojev za podelitev dovoljenj iz odstavka 4.

7.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi z:

(a)dajanjem blaga v unijski tranzitni postopek in zaključkom tega postopka;

(b)obliko poenostavitev iz odstavka 4.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 117

Blago, ki v okviru zunanjega unijskega tranzitnega postopka prehaja ozemlje tretje države

1.Zunanji unijski tranzitni postopek se uporablja za blago, ki prehaja tretjo državo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)tako možnost določa mednarodni sporazum;

(b)prevoz po tretji državi poteka na podlagi enotne prevozne listine, sestavljene na carinskem območju Unije.

2.V primeru iz odstavka 1, točka (b), se izvajanje zunanjega unijskega tranzitnega postopka prekine, ko je blago zunaj carinskega območja Unije.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za carinski nadzor blaga, ki v okviru zunanjega unijskega tranzitnega postopka prehaja ozemlje tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 3
Hramba

Oddelek 1
Skupne določbe

Člen 118

Področje uporabe

1.V okviru postopka hrambe se neunijsko blago lahko hrani na carinskem območju Unije, ne da bi zanj veljale naslednje obveznosti:

(a)uvozna dajatev;

(b)druge dajatve, kakor jih določajo druga ustrezna veljavna pravila;

(c)ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.

2.Pogoji za hrambo blaga so naslednji:

(a)carinskim organom so bili predloženi ali dani na voljo minimalni podatki, ki morajo vključevati vsaj uvoznika, odgovornega za blago, proizvajalca, vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev blaga in poimenovanje blaga ter seznam ustrezne druge zakonodaje, ki jo za to blago uporabljajo carinski organi, razen če ni določeno drugače, ter

(b)blago je skladno z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

3.Unijsko blago je lahko dano v postopek carinskega skladiščenja ali v prostoconski postopek v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ali da bi bilo upravičeno do ugodnosti na podlagi odločitve o odobritvi povračila ali odpusta uvozne dajatve. Unijsko blago se lahko vnese v carinsko skladišče ali prosto cono, se tam hrani, giblje, uporablja, predela ali porabi. V takih primerih se ne šteje, da je blago v postopku hrambe.

4.Uvoznik da neunijsko blago, vneseno v carinsko skladišče ali prosto cono, v ustrezen postopek hrambe.

5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za dajanje unijskega blaga v postopek carinskega skladiščenja ali v prostoconski postopek v skladu z odstavkom 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 119

Podatki o hrambi

1.Upravljavec carinskega skladišča ali proste cone carinskim organom zagotovi ali da na voljo minimalne podatke, potrebne za uporabo določb, ki urejajo hrambo blaga v skladišču ali prosti carinski coni, in sicer podatke iz člena 118(2), točka (a), podatke o carinskem statusu blaga, danega v postopek hrambe, in podatke o nadaljnjem gibanju navedenega blaga.

2.Če je uvoznik ali prevoznik že predložil ali dal na voljo vse ali del informacij iz odstavka 1, upravljavec carinskega skladišča ali proste cone svoje dodatne informacije poveže s podatki uvoznika ali prevoznika.

3.Upravljavec ne sme sprejeti blaga, za katero minimalni podatki niso bili predloženi ali dani na voljo carini.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo minimalnih podatkov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 120

Sprememba in neveljavnost podatkov o hrambi

1.Upravljavec carinskega skladišča ali proste cone lahko spremeni enega ali več podatkov o blagu v svojem skladišču ali prosti coni, potem ko so bili predloženi ali dani na razpolago, razen če ga carinski organi obvestijo, da nameravajo pregledati blago ali da so ugotovili, da podatki o blagu niso pravilni.

2.Uvoznik, prevoznik ali upravljavec skladišča proste cone podatke o blagu, ki ni vneseno na carinsko območje Unije, čim prej izreče za neveljavne. Carinski organi podatke o tem blagu izrečejo za neveljavne po 30 dneh od datuma, ko so bili predloženi ali dani na voljo.

Člen 121

Trajanje postopka hrambe

1.Blago lahko ostane v postopku hrambe brez časovne omejitve.

2.Carinski organi lahko v izjemnih okoliščinah določijo rok, do katerega mora biti postopek hrambe zaključen, zlasti ko lahko vrsta in narava blaga v primeru dolgoročne hrambe ogrožata zdravje in življenje ljudi, živali ali rastlin ali ogrožata okolje.

Oddelek 2
Carinsko skladiščenje

Člen 122

Hramba v carinskih skladiščih

1.V okviru postopka carinskega skladiščenja je neunijsko blago mogoče hraniti v prostorih ali na drugih lokacijah, ki jih carinski organi odobrijo za ta postopek in so pod carinskim nadzorom (v nadaljnjem besedilu: carinska skladišča).

2.Carinska skladišča lahko uporabljajo vsi uvozniki za carinsko skladiščenje blaga (v nadaljnjem besedilu: javno carinsko skladišče) in imetniki dovoljenja za carinsko skladiščenje za hrambo uvoženega blaga (v nadaljnjem besedilu: zasebno carinsko skladišče).

Člen 123

Dovoljenje za upravljanje carinskih skladišč

1.Za upravljanje carinskega skladišča je potrebno dovoljenje carinskih organov, razen če je upravljavec carinskega skladišča sam carinski organ. V dovoljenju so določeni pogoji za upravljanje carinskega skladišča.

2.Dovoljenje iz odstavka 1 se podeli le osebam, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)imajo sedež na carinskem območju Unije;

(b)predložijo potrebno zagotovilo za pravilno izvajanje operacij;

(c)zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti izpolnjujejo ta pogoj, če se upravljanje carinskega skladišča upošteva pri dovoljenju iz člena 25;

(d)predložijo zavarovanje za morebiten carinski dolg.

3.Dovoljenje iz odstavka 1 se podeli samo tedaj, kadar lahko carinski organi opravljajo carinski nadzor, ne da bi morali uvesti upravne dogovore, ki so nesorazmerni z zadevnimi gospodarskimi potrebami.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenja iz odstavka 1 tega člena.

Člen 124

Gibanje blaga v carinskem skladišču

1.Carinski organi lahko upravljavcu carinskega skladišča odobrijo gibanje blaga pod naslednjimi pogoji:

(a)možnost gibanja blaga je določena v dovoljenju za carinsko skladiščenje;

(b)upravljavec carinskega skladišča je pooblaščen zaupanja vreden in preverjen gospodarski subjekt;

(c)podatki o gibanju se evidentirajo v evidencah gospodarskega subjekta in zagotovijo ali dajo na voljo carinskim organom ob odhodu in prihodu blaga.

2.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za gibanje blaga v carinskem skladišču iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 125

Postopek oplemenitenja v carinskem skladišču

Kadar obstaja gospodarska potreba in ni negativnih posledic za carinski nadzor, lahko carinski organi dovolijo, da se blago v carinskem skladišču pozneje da v postopek aktivnega oplemenitenja ali postopek posebne rabe za oplemenitenje v carinskem skladišču v skladu s pogoji, ki jih določajo navedeni postopki.

Člen 126

Carinski nadzor

Imetnik dovoljenja mora zagotoviti, da se blago v postopku carinskega skladiščenja ne umakne iz carinskega nadzora.

Oddelek 3
Proste cone

Člen 127

Določitev prostih con

1.Države članice lahko dele carinskega območja Unije določijo za proste cone.

Država članica za vsako prosto cono določi območje, ki ga zajema, in opredeli vstopne in izstopne točke.

2.Države članice Komisiji sporočijo informacije o svojih delujočih prostih conah.

3.Proste cone so zaprto območje.

Meja ter vstopne in izstopne točke z območja proste cone so predmet carinskega nadzora.

4.Osebe, blago in prevozna sredstva, ki vstopajo v proste cone ali jih zapuščajo, so lahko predmet carinske kontrole.

Člen 128

Objekti in dejavnosti v prostih conah

1.Za postavitev kakršnih koli objektov v prosti coni je potrebno predhodno dovoljenje carinskih organov.

2.Ob upoštevanju carinske zakonodaje je v prosti coni dovoljena katera koli industrijska, trgovinska ali storitvena dejavnost. O izvajanju teh dejavnosti je treba carinske organe obvestiti vnaprej.

3.Carinski organi lahko opravljanje dejavnosti iz odstavka 2 prepovejo ali omejijo zaradi narave zadevnega blaga, zaradi zahtev carinskega nadzora ali zaradi zahtev varnosti in varstva.

4.Carinski organi lahko prepovejo izvajanje dejavnosti v prosti coni osebam, ki ne dajo potrebnega zagotovila o spoštovanju carinskih določb.

Člen 129

Neunijsko blago v prostih conah

1.Neunijsko blago se lahko, dokler je na območju proste cone, sprosti v prosti promet ali da v postopek aktivnega oplemenitenja, začasnega uvoza ali posebne rabe, pod pogoji, določenimi za te postopke.

V takih primerih se ne šteje, da je blago v prostoconskem postopku.

2.Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za dobave ali hrambo blaga za oskrbo, in kadar zadevni postopek tako določa, odstavek 1 ne izključuje uporabe ali porabe blaga, katerega sprostitev v prosti promet ali začasen uvoz nima za posledico uporabe ukrepov glede uvozne dajatve, določenih s skupno kmetijsko ali trgovinsko politiko ali ukrepov, ki prepovedujejo uporabo tega blaga v Uniji.

Za takšno uporabo ali porabo je treba carinskim organom predložiti ali dati na voljo ustrezne informacije. 

Člen 130

Iznos blaga iz proste cone

Blago se lahko iz proste cone iznese le, če je bilo dano v drug carinski postopek.

Člen 131

Carinski status

1.Na zahtevek zadevne osebe carinski organi določijo carinski status unijskega blaga za naslednje blago:

(a)unijsko blago, ki vstopi v prosto cono;

(b)unijsko blago, ki je bilo oplemeniteno v prosti coni;

(c)blago, ki se v prosti coni sprosti v prosti promet.

2.Kadar je blago izneseno iz proste cone na drug del carinskega območja Unije ali dano v carinski postopek, se šteje za neunijsko blago, razen če se ne dokaže njegovega carinskega statusa kot unijskega blaga.

3.Vendar se za potrebe uporabe izvozne dajatve in izvoznih dovoljenj ali izvoznih kontrolnih ukrepov, predpisanih v okviru skupne kmetijske ali trgovinske politike, takšno blago šteje za unijsko blago, razen če se ne ugotovi, da nima carinskega statusa unijskega blaga.

Poglavje 4
Določena raba

Oddelek 1
Začasni uvoz

Člen 132

Področje uporabe

1.V okviru postopka začasnega uvoza je neunijsko blago, namenjeno za izvoz, lahko predmet določene rabe na carinskem območju Unije s popolno ali delno olajšavo uvozne dajatve in ne da bi zanj veljalo naslednje:

(a)druge dajatve, kakor jih določajo druga ustrezna veljavna pravila;

(b)ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.

2.Postopek začasnega uvoza se lahko uporabi le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)predvidena ni nobena sprememba blaga, razen običajnega zmanjšanja vrednosti zaradi uporabe;

(b)zagotoviti je mogoče identifikacijo blaga, danega v postopek, razen kadar glede na naravo blaga ali predvideno uporabo ni verjetna zloraba postopka zaradi odsotnosti ukrepov za zagotovitev identifikacije, ali v primeru iz člena 109, kadar se lahko preveri usklajenost s predpisanimi pogoji glede enakovrednega blaga;

(c)po potrebi je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 102, pred sprostitvijo blaga pa so bili carinskim organom predloženi ali dani na voljo minimalni podatki, ki morajo vključevati vsaj uvoznika, odgovornega za blago, vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev ter opis in predvideno uporabo blaga;

(d)zahteve za popolno ali delno olajšavo dajatve, podane v carinski zakonodaji, so izpolnjene;

(e)blago je prispelo na carinsko območje Unije;

(f)blago je skladno z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)določene rabe iz odstavka 1 tega člena;

(b)zahtev za popolno olajšavo uvoznih dajatev iz odstavka 2, točka (d), tega člena.

Člen 133

Rok, do katerega lahko blago ostane v postopku začasnega uvoza

1.Carinski organi določijo rok, do katerega mora biti blago, dano v postopek začasnega uvoza, dano v nadaljnji carinski postopek. Tak rok je dovolj dolg, da se doseže cilj dovoljene uporabe.

2.Najdaljši rok, v katerem blago lahko ostane v postopku začasnega uvoza zaradi istega namena in na odgovornost istega imetnika dovoljenja, tudi če se je postopek zaključil z dajanjem blaga v drug posebni postopek in nato ponovno v postopek začasnega uvoza, je 24 mesecev.

3.Kadar se v izjemnih okoliščinah dovoljena uporaba ne more izvesti v roku iz odstavkov 1 in 2, lahko carinski organi odobrijo podaljšanje tega roka za razumno obdobje na podlagi utemeljenega zahtevka uvoznika.

4.Skupno obdobje, v katerem lahko blago ostane v postopku začasnega uvoza, ni daljše od deset let, razen ob nepredvidljivih dogodkih.

Člen 134

Znesek uvozne dajatve v primeru začasnega uvoza z delno olajšavo uvozne dajatve

1.Znesek uvozne dajatve za blago, dano v postopek začasnega uvoza z delno olajšavo uvozne dajatve, znaša 3 % zneska uvozne dajatve, ki bi jo bilo za to blago treba plačati, če bi bilo sproščeno v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza.

Ta znesek se plača za vsak mesec ali del meseca, v katerem je bilo blago dano v postopek začasnega uvoza z delno olajšavo uvozne dajatve.

2.Znesek uvozne dajatve ne sme presegati zneska, ki bi se plačal, če bi se zadevno blago sprostilo v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza.

Oddelek 2
Posebna raba

Člen 135

Postopek posebne rabe

1.V okviru postopka posebne rabe se lahko blago zaradi njegove določene rabe sprosti v prosti promet z oprostitvijo dajatve ali po znižani stopnji dajatve, ki je določena v zakonodaji Unije, pod pogojem, da uvoznik blago nameni za določeno rabo.

2.Pogoji za dajanje blaga v postopek posebne rabe so naslednji:

(a)po potrebi je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 102;

(b)carinskim organom so bili predloženi ali dani na voljo minimalni podatki, ki morajo vključevati vsaj uvoznika, odgovornega za blago, prodajalca, kupca, proizvajalca, dobavitelja proizvoda, kadar ta ni proizvajalec, odgovorni gospodarski subjekt v Uniji v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/1020 in členom 16 Uredbe (EU) 2023/XXXX, 70 vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev in poimenovanje blaga, edinstveno referenčno številko pošiljke in njeno lokacijo ter seznam ustrezne druge zakonodaje, ki jo carinski organi uporabljajo za navedeno blago;

(c)vse dolgovane uvozne ali druge dajatve, vključno s protidampinškimi dajatvami, izravnalnimi dajatvami ali zaščitnimi ukrepi, se plačajo ali zavarujejo, razen če je blago predmet zahtevka za črpanje v okviru tarifne kvote;

(d)blago je prispelo na carinsko območje Unije;

(e)blago je skladno z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

3.Kadar je blago na takšni proizvodni stopnji, da se ekonomično lahko doseže le predpisano posebno rabo, lahko carinski organi v dovoljenju določijo pogoje, pod katerimi se šteje, da se blago uporablja za namene, določene v zakonodaji Unije, ki določa oprostitev dajatve ali znižano stopnjo dajatve.

4.Kadar je blago primerno za večkratno uporabo in se carinskim organom zaradi preprečevanja zlorab to zdi ustrezno, se carinski nadzor nadaljuje še največ dve leti po datumu njegove prve uporabe za namene, določene v zakonodaji Unije, ki določa oprostitev dajatve ali znižano stopnjo dajatve.

5.Carinski nadzor v postopku posebne rabe se konča v vseh naslednjih primerih:

(a)kadar je bilo blago uporabljeno za namene, določene v zakonodaji Unije, ki določa oprostitev dajatve ali znižano stopnjo dajatve;

(b)kadar je bilo blago izneseno s carinskega območja Unije, uničeno ali odstopljeno državi;

(c)kadar je bilo blago uporabljeno za namene, ki niso določeni v zakonodaji Unije, ki določa oprostitev dajatve ali znižano stopnjo dajatve, in je bila veljavna uvozna dajatev plačana.

6.Če se zahteva stopnja donosa, se za postopek posebne rabe uporablja člen 136.

7.Odpadki in ostanki, nastali v postopku obdelave ali oplemenitenja blaga v skladu s predpisano posebno rabo, ter izgube zaradi naravnega kala se štejejo za blago, dano v predpisano posebno rabo.

8.Odpadki in ostanki, nastali pri uničenju blaga, danega v postopek posebne rabe, se štejejo, kot da so dani v postopek carinskega skladiščenja.

Poglavje 5
Oplemenitenje

Oddelek 1
Splošne določbe

Člen 136

Stopnja donosa

Carinski organi določijo bodisi stopnjo donosa ali povprečno stopnjo donosa za oplemenitenje, po potrebi pa tudi način določanja takšne stopnje, razen kjer je stopnja donosa določena z zakonodajo Unije, ki ureja posamezna področja.

Stopnja donosa ali povprečna stopnja donosa se določi na podlagi dejanskih okoliščin, v katerih se oplemenitenje izvaja ali se bo izvajalo. Ta stopnja se po potrebi lahko prilagodi v skladu s členom 10.

Oddelek 2
Aktivno oplemenitenje

Člen 137

Področje uporabe

1.Brez poseganja v člen 109 se neunijsko blago v okviru postopka aktivnega oplemenitenja lahko uporabi na carinskem območju Unije v eni ali več operacijah oplemenitenja, ne da bi za takšno blago veljale:

(a)uvozne ali druge dajatve, vključno s protidampinškimi dajatvami, izravnalnimi dajatvami in zaščitnimi ukrepi;

(b)ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.

2.Pogoji za dajanje blaga v postopek aktivnega oplemenitenja so naslednji:

(a)po potrebi je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 102 za eno od uporab iz odstavka 3 tega člena;

(b)carinskim organom so bili predloženi ali dani na voljo minimalni podatki, ki morajo vključevati vsaj uvoznika, odgovornega za blago, prodajalca, kupca, proizvajalca, vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev blaga in poimenovanje blaga ter njegovo lokacijo ter seznam ustrezne druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi;

(c)blago je prispelo na carinsko območje Unije.

3.Uvozniki lahko postopek aktivnega oplemenitenja uporabijo za naslednje:

(a)popravilo blaga, namenjenega za postopek aktivnega oplemenitenja;

(b)uničenje blaga, namenjenega za postopek aktivnega oplemenitenja;

(c)proizvodnjo oplemenitenih proizvodov, pri katerih je mogoče identificirati blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, brez poseganja v uporabo proizvodnih pripomočkov;

(d)izvajanje postopkov na blagu, danem v postopek aktivnega oplemenitenja, za zagotovitev njegove skladnosti s tehničnimi zahtevami za sprostitev v prosti promet;

(e)običajno ravnanje z blagom, danim v postopek aktivnega oplemenitenja, v skladu s členom 108;

(f)proizvodnjo oplemenitenih proizvodov z blagom, enakovrednim blagu, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, v skladu s členom 109.

Člen 138

Rok za zaključek postopka

1.Carinski organi določijo rok, v katerem je treba postopek aktivnega oplemenitenja v skladu s členom 105 zaključiti. 

Rok teče od dne, ko je neunijsko blago dano v postopek, pri čemer se upošteva čas, ki je potreben za izvedbo oplemenitenja in za zaključek postopka.

2.Carinski organi lahko odobrijo podaljšanje roka iz odstavka 1 za razumno obdobje na podlagi utemeljenega zahtevka imetnika dovoljenja.

Dovoljenje lahko določa, da se rok, ki začne teči sredi meseca, trimesečja ali polletja, izteče zadnji dan naslednjega meseca oziroma trimesečja ali polletja.

3.V primeru predhodnega izvoza v skladu s členom 109(2), točka (c) se v dovoljenju določi rok, v katerem se neunijsko blago prijavi za postopek aktivnega oplemenitenja, pri čemer se upošteva čas, potreben za nabavo in prevoz na carinsko območje Unije.

Rok iz prvega pododstavka se določi v mesecih in ne presega šestih mesecev. Teči začne od dne sprejema izvozne deklaracije za oplemenitene proizvode, pridobljene iz ustreznega enakovrednega blaga.

4.Na zahtevo imetnika dovoljenja se lahko rok šestih mesecev iz odstavka 3 podaljša tudi po njegovem izteku, če celotno obdobje ne presega dvanajstih mesecev.

Člen 139

Začasni izvoz zaradi nadaljnjega oplemenitenja

Carinski organi lahko na podlagi zahtevka dovolijo, da se del blaga ali vse blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ali oplemeniteni proizvodi začasno izvozijo zaradi nadaljnjega oplemenitenja zunaj carinskega območja Unije v skladu s pogoji, določenimi za postopek pasivnega oplemenitenja.

Oddelek 3
Pasivno oplemenitenje

Člen 140

Področje uporabe

1.V okviru postopka pasivnega oplemenitenja se unijsko blago lahko začasno izvozi s carinskega območja Unije, da se izvedejo operacije oplemenitenja blaga. Oplemeniteni proizvodi, pridobljeni iz navedenega blaga, se lahko na podlagi zahtevka imetnika dovoljenja ali katere koli druge osebe s sedežem na carinskem območju Unije, v kolikor ima ta oseba soglasje imetnika dovoljenja in so izpolnjeni pogoji iz dovoljenja, sprostijo v prosti promet s popolno ali delno olajšavo uvozne dajatve.

2.Pogoji za dajanje blaga v postopek pasivnega oplemenitenja so naslednji:

(a)po potrebi je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 102 in tem členom;

(b)carinskim organom so bili predloženi ali dani na voljo minimalni podatki, ki morajo vključevati vsaj izvoznika, odgovornega za blago, prodajalca, kupca, vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev blaga in poimenovanje blaga;

(c)vse izvozne in druge dajatve so plačane ali zavarovane;

(d)blago je skladno z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

3.Carinski organi za naslednje unijsko blago ne izdajo dovoljenja za postopek pasivnega oplemenitenja:

(a)blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do povračila ali odpusta uvozne dajatve;

(b)blago, ki je bilo pred izvozom sproščeno v prosti promet z oprostitvijo dajatve ali po znižani stopnji dajatve zaradi njegove posebne rabe, vse dokler niso izpolnjeni nameni takšne posebne rabe, razen če mora tako blago v popravilo;

(c)blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do izvoznih nadomestil;

(d)blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do druge finančne ugodnosti, kot so nadomestila iz točke (c), odobrene v okviru skupne kmetijske politike.

4.Carinski organi določijo rok, v katerem mora biti začasno izvoženo blago ponovno uvoženo na carinsko območje Unije v obliki oplemenitenih proizvodov in sproščeno v prosti promet, da je lahko upravičeno do popolne ali delne olajšavo uvozne dajatve. Odobrijo lahko podaljšanje tega roka za razumno obdobje, če imetnik dovoljenja predloži utemeljen zahtevek.

Člen 141

Brezplačno popravljeno ali zamenjano blago

1.Kadar se carinski organi prepričajo, da je bilo blago brezplačno popravljeno ali zamenjano bodisi zaradi pogodbene ali zakonske obveznosti, ki izhaja iz zavarovanja, bodisi zaradi tovarniške napake ali napake v materialu ali ker blago ni izpolnjevalo specifikacij, ki jih je kupec zahteval od prodajalca, je upravičeno do popolne olajšave uvozne dajatve.

2.Odstavek 1 se ne uporablja, kadar se tovarniška napaka oziroma napaka v materialu opazi že ob prvi sprostitvi zadevnega blaga v prosti promet.

Člen 142

Blago, ki je popravljeno ali spremenjeno na podlagi mednarodnih sporazumov

1.Popolna olajšava uvoznih dajatev se odobri oplemenitenim proizvodom, ki se pridobijo iz blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja, kadar se carinski organi prepričajo, da:

(a)je bilo to blago popravljeno ali spremenjeno v tretji državi, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum za takšno olajšavo, ter

(b)so pogoji za olajšavo uvozne dajatve, določeni v sporazumu iz točke (a), izpolnjeni.

2.Odstavek 1 se ne uporablja za oplemenitene proizvode, ki se pridobijo iz enakovrednega blaga iz člena 109, in za nadomestne proizvode iz členov 143 in 144.

Člen 143

Sistem standardne zamenjave