—

ob upoštevanju Evropskega obrambnega sklada za obdobje 2021–2027 z namenskim proračunom za nove in prelomne tehnologije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. februarja 2022 z naslovom „Kažipot za tehnologije, kritične za varnost in obrambo“ (COM(2022)0061),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. novembra 2022 z naslovom „Prvo poročilu o napredku pri izvajanju akcijskega načrta o sinergijah med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo“ (SWD(2022)0362),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2022 o načrtu Evropske službe za zunanje delovanje za podnebne spremembe in obrambo (1),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za zunanje zadeve,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0120/2023),

A.

ker je močna, trajnostna, tehnološko napredna in konkurenčna obrambna industrija ključna za varnost in obrambne zmogljivosti Evrope in zato tudi za njeno blaginjo ter za podporo njenim zaveznikom in prijateljem;

B.

ker se je zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini pokazalo, da mora Evropa nujno vlagati v obrambne in varnostne tehnologije, vključno s proizvodnjo streliva na ravni, ki bo ustrezala potrebam sodobnega bojišča, in sicer ob dobro načrtovanem skupnem usklajevanju, javnih naročilih in naložbah v raziskave in razvoj, vključno s kibernetsko varnostjo, ter na podlagi učinkovitosti in sodelovanja; ker so države članice za skupne naložbe v obrambo določile 35-odstotni cilj, a kažejo le majhno, celo vse manjšo politično voljo za uresničitev tega cilja, in sicer zgolj 11 % leta 2020 in rekordno nizko raven 8 % v letu 2021; ker nekatere države članice Ukrajino podpirajo veliko bolj kot druge, tako v finančnem kot vojaškem smislu;

C.

ker je treba nujno vzpostaviti resnično evropski trg za obrambno opremo, med drugim z utrditvijo industrijskih zmogljivosti, zmanjšanjem podvajanja in razdrobljenosti ter hkratno prilagoditvijo industrijske baze trga, zlasti dobavnih verig in usposobljene delovne sile, novim varnostnim okoliščinam v Evropi, ki terjajo hitro povečanje proizvodnih zmogljivosti;

D.

ker je redna, trajnostna in stabilna oskrba s kritičnimi surovinami, tehnologijami in komponentami bistvena za evropski obrambni sektor;

E.

ker so najsodobnejše tehnologije in temu ustrezen človeški kapital, zlasti hitro razvijajoče se digitalne tehnologije ter znanja in spretnosti, vse pomembnejši dejavnik za ohranitev in okrepitev evropske varnostne in obrambne industrije;

F.

ker je obrambni sektor v vsaki državi članici drugače strukturiran;

G.

ker razdrobljenost evropskega obrambnega sektorja in podvajanje na evropskem obrambnem trgu vodijo do neučinkovite uporabe gospodarskih virov in zmanjšanih obrambnih zmogljivosti in bi se jim bilo treba izogibati; ker to po navedbah Komisije pomeni skupno izgubo v višini od 25 do 100 milijard EUR;

H.

ker nekatere kritične tehnologije, ki bi bile lahko na voljo za uporabo v obrambnem sektorju, izvirajo iz civilnega sektorja in bi bile lahko primerne za dvojno rabo, če bi odpravili ovire;

I.

ker bi lahko z odprtimi raziskavami in inovacijami, v katere bi bili vključeni akademski svet, zasebna podjetja in javni sektor, pospešili razvoj najsodobnejših evropskih tehnologij, ki bi lahko pomagale odpraviti razdrobljenost trga, če bo zagotovljena interoperabilnost;

J.

ker večja vključenost malih in srednjih podjetij povečuje konkurenčnost v varnostnem in obrambnem sektorju;

K.

ker bi morali glede potrebe po strukturirani podpori za inovacije in tehnološkem napredku upoštevati, da inovacije izhajajo predvsem iz konkurence in raziskovalnega duha, ne pa iz birokratskega načrtovanja;

L.

ker so v obdobju 2017–2020 države članice, ki sodelujejo v Evropski obrambni agenciji, za raziskave in razvoj na področju obrambe namenile več kot 25 milijard EUR, od katerih je bil le majhen delež porabljen v sodelovanju;

M.

ker predpisi EU ne smejo omejevati dostopa do finančnih sredstev za varnostno in obrambno industrijo;

N.

ker je za analizo strateških vrzeli in uresničitev potenciala za tehnološki napredek ključna izmenjava podatkov, obenem pa je treba poskrbeti za varstvo intelektualne lastnine in občutljivih poslovnih podatkov;

O.

ker je za povečanje inovacij in tehnološkega napredka izredno pomembno sodelovati s strateškimi partnerji zunaj Evropske unije, zlasti z zaveznicami Nata, pa tudi z njimi povezanimi in podobno mislečimi globalnimi partnerji;