(-1)

Voda ni tržni proizvod kot vsak drugi, temveč skupna dobrina in dediščina, ki jo je treba varovati in z njo ustrezno ravnati, da bi ohranili ekosisteme in zagotovili univerzalni dostop do čiste vode.

(-1a)

Generalna skupščina OZN je 28. julija 2010 priznala pravico do varne in čiste vode ter sanitarnih storitev za človekovo pravico, ki je bistvena za polno uživanje življenja in vseh človekovih pravic. Po uspehu evropske državljanske pobude iz leta 2014 z naslovom „Pravica do vode“ je Komisija leta 2018 sprejela predlog za revizijo direktive o pitni vodi, ustrezna spremenjena direktiva pa je začela veljati 12. januarja 2021. Ta direktiva določa obveznost držav članic, da izboljšajo dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, pri čemer se med drugim opirajo na pridobljeno znanje in ukrepe, ki se izvajajo v skladu z Direktivo 2000/60/ES. Države članice bi morale zagotoviti tudi učinkovito uveljavljanje pravice do čiste vode in sanitarne oskrbe, tako da izboljšajo kakovost površinske in podzemne vode.

(1)

Kemično onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ogroža vodno okolje z vplivi, kot so akutna in kronična toksičnost v vodnih organizmih, kopičenje onesnaževal v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, ogroža pa tudi zdravje ljudi. Določitev okoljskih standardov kakovosti prispeva k uresničevanju cilja ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov.

(1)

Kemično onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ogroža vodno okolje z vplivi, kot so akutna in kronična toksičnost v vodnih organizmih, kopičenje onesnaževal v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, ogroža pa tudi zdravje ljudi. Določitev okoljskih standardov kakovosti prispeva k uresničevanju cilja ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov kot enega prednostnih ciljev 8. okoljskega akcijskega programa  (1a) .

(1a)

Po podatkih Evropske agencije za okolje je približno 90 % površine teles podzemne vode v dobrem količinskem stanju, približno 75 % površine teles podzemne vode je v dobrem kemijskem stanju, 40 % teles površinske vode je v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju, 38 % teles površinske vode pa je v dobrem kemijskem stanju, pri tem pa Evropska agencija za okolje v poročilu z dne 4. decembra 2019 z naslovom The European environment – state and outlook 2020: Knowledge for transition to a sustainable Europe (Evropsko okolje – Stanje in napovedi 2020: znanje za prehod na trajnostno Evropo) ugotavlja, da se je z zmanjšanjem onesnaževanja izboljšala kakovost vode, vendar Unija še zdaleč ni dosegla dobrega ekološkega stanja za vsa vodna telesa do leta 2020.

(1b)

Pri preverjanju primernosti okvirne direktive o vodah leta 2019 (v nadaljnjem besedilu: preverjanje primernosti) je bilo v oceni ugotovljeno, da bo imel naslednji krog programov ukrepov ključno vlogo pri doseganju potrebnega napredka pri uresničevanju okoljskih ciljev iz Direktive 2000/60/ES do leta 2027, in navedeno, da je trenutno več kot polovica vseh evropskih vodnih teles izvzetih na podlagi Direktive 2000/60/ES, zaradi česar so izzivi za države članice pri doseganju okoljskih standardov kakovosti za prednostne snovi še toliko večji. Poleg tega je bilo pri preverjanju primernosti ugotovljeno, da okoljski cilji še niso v celoti doseženi predvsem zaradi nezadostnih finančnih sredstev, počasnega izvajanja ter nezadostnega vključevanja okoljskih ciljev v sektorske politike, in ne zaradi pomanjkljivosti v zakonodaji.

(1c)

Zaradi geografskih in socialno-ekonomskih dejavnikov so nekatere populacije, vključno z domorodnimi ljudstvi, bolj občutljive na onesnaženje vode. Pričakuje se, da bo rudarski sektor v Evropski uniji rasel, da bi zagotovil razvoj neto ničelne industrije. Kot je navedeno v poročilu št. 9/2021 Evropske agencije za okolje  (1a) , rudarski sektor neposredno vpliva na kakovost in količino vode. Zato je treba bolje izvajati obstoječe zakonodajne okvire ter načrtovati in nadzorovati rabo in odvajanje vode tudi v rudarstvu.

(1d)

Številna ozemlja v Uniji se srečujejo z velikim in čedalje večjim pomanjkanjem vode. V zadnjih letih hude in vztrajne suše, zlasti v sredozemskih regijah, ogrožajo kmetijsko proizvodnjo in povzročajo resno zmanjšanje zalog površinske in podzemne vode  (1a) .

(1e)

Voda je javna dobrina v korist vseh, ki jo je treba kot bistveni naravni vir, ki je nenadomestljiv in nujno potreben za življenje, skrbno obravnavati v njeni socialni, ekonomski in okoljski razsežnosti. Podnebne spremembe, vključno z vse pogostejšimi naravnimi nesrečami in ekstremnimi vremenskimi pojavi, ter zmanjšanje biotske raznovrstnosti negativno vplivajo na kakovost in količino vode, kar ustvarja pritisk na sektorje, ki so odvisni od njene razpoložljivosti, zlasti na kmetijstvo.

(1f)

Evropska agencija za okolje (EEA) je v poročilu iz leta 2018 z naslovom European waters – assessment of status and pressures (Evropske vode – ocena stanja in obremenitev) nekatere kmetijske prakse opredelila kot ovire za doseganje dobrega kemijskega stanja podzemne vode v Uniji, ki povzročajo onesnaževanje z nitrati in pesticidi, vendar je bilo ugotovljeno, da v zadnjih desetletjih v Uniji uporaba mineralnih gnojil in presežkov hranil stalno upada  (1a) . Drugi pomembni viri onesnaževanja so izpusti, ki niso povezani s kanalizacijskim sistemom, onesnažena območja ali opuščena industrijska območja.

(1g)

Dobro stanje vodnih teles in učinkovito upravljanje vodnih virov sta prednostni nalogi za kmetijstvo, saj so kmetje pri izvajanju svojih dejavnosti odvisni od vode in imajo tako utemeljen interes za trajnostno rabo teh virov.

(1h)

Da bi olajšali prehod na bolj trajnosten in produktiven kmetijski sektor, ki bo odporen na pomanjkanje vode, bi bilo treba kmete spodbuditi k izboljšanju upravljanja z vodo ter posodobitvi namakalnih sistemov in tehnik.

(1i)

Uporaba pesticidov lahko močno vpliva na kakovost in količino vode, ki je na voljo za uporabo v kmetijstvu, pri čemer to negativno vpliva na vodno in kopensko biotsko raznovrstnost. Zato je primerno spremljati vpliv pesticidov in njihovih metabolitov na vodna telesa ter njihovo ekotoksikološko usodo v teh telesih.

(1j)

Bistveno je upoštevati dosedanje dosežke v sektorjih, kot je kmetijstvo, kjer je bilo fitosanitarno kontaminacijo že mogoče zmanjšati za 14 % v primerjavi z obdobjem 2015–2017 in za 26 % v primeru najbolj škodljivih onesnaževal. Podatki zato kažejo stalno zmanjševanje uporabe in tveganja kemikalij, pri čemer je leto 2020 drugo leto zapored, v katerem se je znatno zmanjšala uporaba pesticidov, zlasti najnevarnejših  (1a) .

(1k)

Kemično onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ogroža tudi kmetijstvo, saj se zaradi njega zmanjšuje razpoložljivost vode, primerne za namakanje posevkov, in dodatno zaostruje pomanjkanje vode. Unija in države članice bi zato morale povečati podporo raziskavam in inovacijam za hitro uvedbo rešitev za boj proti pomanjkanju in onesnaževanju površinskih in podzemnih voda, vključno z digitalizacijo, preciznim kmetijstvom, optimiziranim namakanjem in modernizacijo namakanja ter krožno uporabo virov, da bi zagotovili izboljšano upravljanje voda, ki bo odporno na podnebne spremembe, ter bolj ciljno uporabo pesticidov in gnojil za posevke, manj onesnažujoče in varnejše alternative kmetijskim vložkom, sorte, ki so odpornejše in učinkoviteje izkoriščajo hranilne snovi, ter večjo uporabo očiščene odpadne vode za namakanje v kmetijstvu. S tem bi morali prispevati k doseganju trajnostnega in odpornega prehranskega sistema Unije ter hkrati zmanjšati razpršeno onesnaževanje iz kmetijstva in potrebo po odvzemu za potrebe kmetijstva.

(2a)

Unija bi morala pri prizadevanjih za doseganje visoke ravni varstva okolja in pri izvajanju akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje upoštevati raznolike razmere v različnih regijah Unije, vpliv na prehransko varnost, proizvodnjo hrane in cenovno dostopnost hrane ter tudi zdravo in trajnostno prehrano.

(3a)

Cilja doseganja „dobrega stanja vodnih teles“ in zagotavljanja razpoložljivosti vode sta medsektorska, vendar prizadevanja za njuno uresničevanje pogosto niso dovolj usklajena. Dobro upravljanje voda bi moralo biti vključeno v vse politike Unije v zvezi s sektorji, v katerih se porablja voda.

(3b)

V preverjanju primernosti je bilo poudarjeno, da je treba cilje v zvezi z vodo bolje vključevati v kmetijsko politiko. Z novo skupno kmetijsko politiko (SKP) so bili uvedeni ukrepi za bolj trajnostno upravljanje voda. Za večjo skladnost med kmetijsko in vodno politiko bi morale države članice v celoti izkoristiti priložnosti, ki so na voljo v novi SKP, in vprašanja o vodi celovito vključiti v svoje strateške načrte, vključno z uporabo sistema znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS), ter spodbujati razvoj svetovalnih storitev za promocijo primerov dobre prakse v zvezi z upravljanjem voda.

(4)

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (45) določa okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode. Del tega okvira je, da se med tistimi snovmi, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na ravni Unije opredelijo prednostne snovi. Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (46) določa okoljske standarde kakovosti (OSK) na ravni Unije za 45 prednostnih snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES in osem drugih onesnaževal, ki so bila že urejena na ravni Unije, preden je bila z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta (47) uvedena Priloga X. Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta (48) določa standarde kakovosti podzemne vode za nitrate in aktivne snovi v pesticidih na ravni Unije ter merila za določitev nacionalnih vrednosti praga za druga onesnaževala podzemne vode. Določa tudi minimalni seznam 12 onesnaževal in njihove kazalce, za katere morajo države članice razmisliti o določitvi teh nacionalnih vrednosti praga. Standardi kakovosti podzemne vode so določeni v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES.

(4)

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (45) določa okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode. Del tega okvira je, da se med tistimi snovmi, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, na ravni Unije opredelijo prednostne snovi. Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (46) določa okoljske standarde kakovosti (OSK) na ravni Unije za 45 prednostnih snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES in osem drugih onesnaževal, ki so bila že urejena na ravni Unije, preden je bila z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta (47) uvedena Priloga X. Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta (48) določa standarde kakovosti podzemne vode za nitrate in aktivne snovi v pesticidih na ravni Unije ter merila za določitev nacionalnih vrednosti praga za druga onesnaževala podzemne vode. Določa tudi minimalni seznam 12 onesnaževal in njihove kazalce, za katere morajo države članice določiti te nacionalne vrednosti praga. Standardi kakovosti podzemne vode so določeni v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES.

(4a)

Države članice bi morale poskrbeti, da se odpravi ali postopno opusti onesnaževanje z izpusti, emisijami ali uhajanjem prednostnih nevarnih snovi v ustreznem roku in v vsakem primeru najpozneje 20 let po tem, ko je bila prednostna snov uvrščena med nevarne snovi v delu A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta časovni okvir bi moral veljati ne glede na uporabo strožjih rokov v drugi veljavni zakonodaji Unije.

(5)

Snovi se upoštevajo za uvrstitev na seznam v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES ali v Prilogi I ali Prilogi II k Direktivi 2006/118/ES na podlagi ocene tveganja, ki ga predstavljajo za ljudi in vodno okolje. Ključne sestavine te ocene so poznavanje koncentracij snovi v okolju, vključno z informacijami, zbranimi pri spremljanju nadzornega seznama, in (eko)toksikologije snovi ter njihove obstojnosti, bioakumulacije, rakotvornosti, mutagenosti, reproduktivne toksičnosti in potenciala endokrinega motilca.

(5)

Snovi se upoštevajo za uvrstitev na seznam v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES ali v Prilogi I ali Prilogi II k Direktivi 2006/118/ES na podlagi ocene tveganja, ki ga predstavljajo za ljudi in vodno okolje. Ključne sestavine te ocene so poznavanje koncentracij snovi v okolju, vključno z informacijami, zbranimi pri spremljanju nadzornega seznama, in (eko)toksikologije snovi ter njihove obstojnosti, bioakumulacije, toksičnosti, mobilnosti, rakotvornosti, mutagenosti, reproduktivne toksičnosti in potenciala endokrinega motilca.

(7)

Za učinkovito ravnanje z večino onesnaževal v njihovem celotnem življenjskem ciklu je potrebna kombinacija ukrepov za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige, vključno z ustrezno kemično zasnovo, dovoljenjem ali odobritvijo, nadzorom emisij med proizvodnjo in uporabo ali drugimi postopki ter ravnanjem z odpadki. Določitev novih ali strožjih standardov kakovosti v vodnih telesih zato dopolnjuje in je skladna z drugo zakonodajo Unije, ki obravnava ali bi lahko obravnavala problem onesnaževanja v eni ali več navedenih fazah, vključno z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (49), Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (50), Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (51), Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta (52), Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (53), Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (54), Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (55) ter Direktivo Sveta 91/271/EGS (56).

(7)

Za učinkovito ravnanje z večino onesnaževal v njihovem celotnem življenjskem ciklu je potrebna kombinacija ukrepov za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige, vključno z ustrezno kemično zasnovo, dovoljenjem ali odobritvijo, nadzorom emisij med proizvodnjo in uporabo ali drugimi postopki ter ravnanjem z odpadki. Določitev novih ali strožjih standardov kakovosti v vodnih telesih zato dopolnjuje in je skladna z drugo zakonodajo Unije, ki obravnava ali bi morala obravnavati problem onesnaževanja v eni ali več navedenih fazah, vključno z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (49), Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (50), Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (51), Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta (52), Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (53), Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (54), Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (55) ter Direktivo Sveta 91/271/EGS (56) . Države članice bi morale pri oblikovanju svojih programov ukrepov zagotoviti, da imajo ukrepi nadzora pri viru prednost pred ukrepi na koncu proizvodne verige in da so ti ukrepi v skladu z ustrezno sektorsko zakonodajo Unije o onesnaževanju, zato da bi dosegle okoljske cilje iz člena 4 Direktive 2000/60/ES na najboljši in stroškovno najučinkovitejši možni način. Če obstaja tveganje, da z ukrepi za nadzor pri viru ni mogoče doseči dobrega stanja vodnih teles, bi bilo treba uporabiti ukrepe na koncu proizvodne verige. Komisija bi morala pripraviti smernice o dobri praksi v zvezi z ukrepi za nadzor pri viru in na koncu proizvodne verige.

(7a)

Onesnaževanje vode je predvsem posledica industrijskih in kmetijskih dejavnosti, izpustov odpadne vode in komunalne odpadne vode, vključno z meteorno vodo. Komisija in države članice bi morale pri svojem delovanju dati prednost ukrepom za zmanjšanje onesnaževanja pri viru in te ukrepe izvajati. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost med vso zakonodajo Unije in držav članic v zvezi z emisijami onesnaževal pri viru, da se onesnaženje zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive za zdravje in naravne ekosisteme.

(7b)

Da bo zakonodaja, namenjena preprečevanju onesnaženja površinskih in podzemnih voda, posodobljena glede na hitri razvoj novih kemikalij in kemikalij v razvoju, ki lahko kot onesnaževala pomenijo znatno tveganje za zdravje ljudi in vodno okolje, bi bilo treba okrepiti mehanizme politike za odkrivanje in ocenjevanje takih snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost. V zvezi s tem je treba oblikovati pristop, ki bo omogočal spremljanje in analizo dodatnega števila takšnih snovi ali skupin snovi v okviru nadzornih seznamov za površinske in podzemne vode. Snovi ali skupine snovi, ki se uvrstijo na nadzorni seznam, bi bilo treba izbrati med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju. Število takšnih snovi ali skupin snovi, ki jih je treba opazovati in analizirati v skladu z nadzornimi seznami za površinske in podzemne vode, ne bi smelo biti omejeno.

(8)

Nova znanstvena spoznanja kažejo na znatno tveganje zaradi številnih drugih onesnaževal, ki jih najdemo v vodnih telesih, poleg tistih, ki so že urejena. Posebna težava v podzemni vodi je bila ugotovljena s prostovoljnim spremljanjem per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS) in farmacevtskih izdelkov. PFAS so bile odkrite na več kot 70 % merilnih točk podzemne vode v Uniji in obstoječi nacionalni pragovi so jasno preseženi na precejšnjem številu lokacij, prav tako pa se pogosto pojavljajo tudi farmacevtske snovi. Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati v površinskih vodah so že navedeni kot prednostne snovi, vendar se zdaj priznava, da tudi druge PFAS predstavljajo tveganje. Spremljanje nadzornega seznama v skladu s členom 8b Direktive 2008/105/ES je potrdilo tveganje v površinskih vodah zaradi številnih farmacevtskih snovi, ki jih je zato treba dodati na seznam prednostnih snovi.

(8)

Nova znanstvena spoznanja kažejo na znatno tveganje zaradi številnih drugih onesnaževal, ki jih najdemo v vodnih telesih, poleg tistih, ki so že urejena. Posebna težava v podzemni vodi je bila ugotovljena s prostovoljnim spremljanjem per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS) in farmacevtskih izdelkov. PFAS so bile odkrite na več kot 70 % merilnih točk podzemne vode v Uniji in obstoječi nacionalni pragovi so jasno preseženi na precejšnjem številu lokacij, prav tako pa se pogosto pojavljajo tudi farmacevtske snovi. Podmnožico specifičnih PFAS in vsoto PFAS je zato treba dodati na seznam onesnaževal podzemne vode. Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati v površinskih vodah so že navedeni kot prednostne snovi, vendar se zdaj priznava, da tudi druge PFAS predstavljajo tveganje. Podmnožico specifičnih PFAS in vsoto PFAS je zato treba dodati na seznam prednostnih snovi. Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo Priloge I k Direktivi 2006/118/ES z določitvijo standarda kakovosti za vsoto PFAS. Spremljanje nadzornega seznama v skladu s členom 8b Direktive 2008/105/ES je tudi potrdilo tveganje v površinskih vodah zaradi številnih farmacevtskih snovi, ki jih je zato treba dodati na seznam prednostnih snovi.

(8a)

Glifosat je najpogosteje uporabljen herbicid v kmetijstvu v Uniji. Kot aktivna snov zbuja resne pomisleke glede vpliva na zdravje ljudi in strupenosti za vodno okolje. Komisija se je decembra 2022 odločila, da odobri začasno podaljšanje dovoljenja za promet z glifosatom za še eno leto, dokler Evropska agencija za varnost hrane ne opravi ponovne ocene aktivne snovi, predvidene za julij 2023. Vendar različne novejše znanstvene študije  (1a) kažejo, da bi bilo treba na podlagi strupenosti glifosata, amino-metil fosfonske kisline (AMPA) in herbicidov na osnovi glifosata za vodno okolje upoštevati okoljski standard kakovosti, nižji od 0,1  μg/l za vsa telesa površinske vode. Glede na tekoče ocene pristojnih regulativnih organov Unije in znanstvene ugotovitve iz ustreznih študij o vplivih glifosata na vodne organizme ter za zagotovitev dobrega kemijskega stanja večine voda Unije na podlagi previdnostnega načela bi bilo treba v zvezi z glifosatom sprejeti skupne in enotne LP-OSK za celinske površinske vode in posebej za druge površinske vode.

(8b)

Atrazin je herbicid, ki se uporablja za enoletne širokolistne plevele in enoletne trave v žitih. Uporaba atrazina v fitofarmacevtskih sredstvih ni več dovoljena v Uniji v skladu z Odločbo Komisije 2004/248/ES  (1a) . Dokazano je, da je atrazin endokrini motilec, ki moti razmnoževanje in razvoj ter je lahko vzrok za nastanek raka. Evropska agencija za okolje, ki je med letoma 2013 in 2020 ocenjevala pesticide glede na pragove učinka ali kakovosti, je ugotovila, da so bila preseganja enega ali več pesticidov, zlasti preseganja atrazina in njegovih metabolitov, odkrita na 4 % do 11 % merilnih mest za spremljanje podzemne vode. Glede na njegovo stalno prisotnost v površinskih in podzemnih vodah Unije ter da bi zagotovili, da mejne vrednosti za atrazin ne presežejo skupnih ravni OSK za pesticide in metabolite, bi bilo treba prilagoditi tudi mejno vrednost za atrazin v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES v skladu z mejno vrednostjo za isto snov, določeno v Direktivi (EU) 2020/2184  (1b) .

(8c)

Po mnenju Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja  (1a) in Evropske agencije za zdravila  (1b) je bil generični standard kakovosti 0,1 μg/L in 0,5 μg/L za podzemno vodo, predlagan za posamezne pesticide oziroma za vsoto vseh pesticidov, kot je opredeljeno v Direktivi 2006/118/ES, določen v osemdesetih letih 20. stoletja na podlagi kemijsko-analitske občutljivosti, ki je bila takrat na voljo. Privzeta vrednost 0,1 μg/L za posamezne pesticide ni dokazano dovolj varna za zdravje ljudi in ekosistem podzemne vode in je v nekaterih primerih bistveno višja od mejnih vrednosti za številne pesticide in fungicide na seznamu prednostnih snovi v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES. Tudi ob upoštevanju mnenja Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja, da nobena mejna vrednost podzemne vode ne sme biti višja od ravni OSK za površinsko vodo, bi morala Komisija pregledati mejne vrednosti za posamezne pesticide in vsoto vseh pesticidov, vključno z njihovimi ustreznimi metaboliti, v Prilogi I k Direktivi 2006/118/ES z uporabo sodobnih metod analize in jih primerjati glede na najboljše razpoložljive toksikološke informacije. Do tega pregleda je treba v skladu s previdnostnim pristopom, ki so ga ponudniki pitne vode navedli v Evropskem memorandumu o podzemni vodi  (1c) , določiti začasne mejne vrednosti na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj.

(8d)

Bisfenol-A je treba obravnavati kot prednostno nevarno snov in ga dodati na seznam v Prilogi I k Direktivi 2008/105/ES. Znanstvena poročila kažejo, da so poleg bisfenola-A tudi drugi bisfenoli dokazano potencialni endokrini motilci, mešanice teh bisfenolov pa povzročajo ekotoksikološko tveganje. Glede na to, da te znanstvene ugotovitve vzbujajo pomisleke glede varne uporabe alternativ bisfenolom, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje ljudi in okolje, bi morala Komisija določiti parameter za vsoto bisfenolov in ustrezno raven OSK za vsoto bisfenolnih snovi.

(8e)

Po podatkih Evropske agencije za zdravila  (1a) so ekosistemi podzemne vode bistveno drugačni in so zato lahko bolj občutljivi na stresne dejavnike kot površinski vodni ekosistemi, saj nimajo sposobnosti okrevanja po motnjah. Zato je treba pri določanju mejnih vrednosti podzemne vode uporabiti previdnostni pristop za zaščito zdravja ljudi, ekosistemov podzemne vode in ekosistemov, odvisnih od podzemne vode. Po mnenju Evropske agencije za zdravila bi morale biti zaradi te ranljivosti mejne vrednosti podzemne vode običajno 10-krat nižje od ustreznih mejnih vrednosti površinske vode. Če pa je mogoče ugotoviti resnično tveganje za ekosisteme podzemne vode, bi bilo morda primerno določiti drugačne mejne vrednosti za podzemne vode.

(9a)

V skladu z veljavnim pravom Unije morajo države članice opredeliti prizadete in ogrožene vode, določiti območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, pripraviti delovne programe in izvajati ustrezne ukrepe. V zvezi s tem je še vedno treba izboljšati usklajevanje nadzornih ukrepov in sistemov za merjenje kakovosti vode med državami članicami, da bi lahko oblikovali harmonizirane standarde za celotno Unijo, ki bodo omogočali primerljivost med državami članicami, s čimer bi se izognili težavam na področju konkurence v evropskem kmetijskem sektorju, ki povzročajo motnje na notranjem trgu.

(10)

Izražena je bila zaskrbljenost zaradi tveganja za razvoj antimikrobične odpornosti zaradi prisotnosti mikroorganizmov, odpornih na antimikrobike, in antimikrobičnih rezistenčnih genov v vodnem okolju, vendar ni bilo izvedenega dovolj spremljanja. Na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode je treba vključiti tudi ustrezne antimikrobične rezistenčne gene in jih spremljati takoj, ko so razvite ustrezne metode spremljanja. To je v skladu z „Evropskim akcijskim načrtom ‚eno zdravje‘ zoper odpornost proti antimikrobikom“, ki ga je Komisija sprejela junija 2017, in z evropsko strategijo za zdravila, ki tudi obravnava to vprašanje.

(10)

Po ocenah je leta 2019 za posledicami okužb zaradi protimikrobne odpornosti (AMR) po vsem svetu umrlo med 900 000 in 1,7  milijona ljudi  (1a) . Hkrati je bila izražena zaskrbljenost zaradi tveganja za razvoj antimikrobične odpornosti zaradi prisotnosti mikroorganizmov, odpornih na antimikrobike, in antimikrobičnih rezistenčnih genov v vodnem okolju, vendar ni bilo izvedenega dovolj spremljanja. Na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode je treba vključiti tudi ustrezne antimikrobične rezistenčne gene in jih spremljati takoj, ko so razvite ustrezne metode spremljanja. To je v skladu z „Evropskim akcijskim načrtom ‚eno zdravje‘ zoper odpornost proti antimikrobikom“, ki ga je Komisija sprejela junija 2017, in z evropsko strategijo za zdravila, ki tudi obravnava to vprašanje.

(10a)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1729 o razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2013/652/EU določa okvir za pridobivanje primerljivih in zanesljivih podatkov o antimikrobični odpornosti v Evropski uniji, tudi s spremljanjem odpadne vode iz klavnic kot potencialnega nosilca bakterij, odpornih proti antibiotikom, in s tem morebitne poti za kontaminacijo okolja. V vodi, ki jo izpuščajo klavnice, so bile odkrite bakterije, odporne proti antibiotikom.

(10b)

Izražena je bila zaskrbljenost glede tveganja, ki ga povzročajo sulfati in ksantati v vodnem okolju. Sulfati ne vplivajo samo na kakovost pitne vode, ampak tudi na materialne cikle ogljika, dušika in fosforja. To med drugim povečuje obremenitev vodnih teles s hranili in s tem rast rastlin in alg ter povečuje oskrbo s hrano za vodne organizme, s tem pa povzroči zmanjšanje kisika v vodi. Sulfati in njihovi razgradni produkti, zlasti sulfidi, imajo lahko pod določenimi pogoji strupen učinek na vodne organizme. Standardni rezultati testov kažejo, da so nekateri ksantati in njihovi razgradni produkti strupeni za vodne nevretenčarje in ribje vrste ter se lahko kopičijo v organizmih. Sulfati so že navedeni kot onesnaževala podzemnih voda, vendar je bilo opravljenega premalo spremljanja. Sulfate je zato treba vključiti na nadzorne sezname za površinske in podzemne vode. Ksantate je treba vključiti na nadzorni seznam za površinske vode.

(10c)

Snovi, kot je mikroplastika, pomenijo jasno tveganje za javno zdravje in okolje, pa tudi za osnovne dejavnosti, kot je razvoj kmetijstva. Prisotnost teh snovi in drugih delcev lahko vpliva ne le na vodo, ki jo prejmejo živina in poljščine, temveč tudi na rodovitnost tal, kar ogroža zdravje in dober razvoj sedanjih in prihodnjih pridelkov  (1a) .

(11)

Glede na naraščajočo ozaveščenost o pomembnosti zmesi in s tem o spremljanju na podlagi učinkov za določanje kemijskega stanja ter glede na to, da za estrogene snovi že obstajajo dovolj zanesljive metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, bi morale države članice uporabiti take metode za oceno kumulativnih učinkov estrogenih snovi v površinskih vodah v obdobju vsaj dveh let. To bo omogočilo primerjavo rezultatov, ki temeljijo na učinkih, z rezultati, dobljenimi z uporabo konvencionalnih metod za spremljanje treh estrogenih snovi iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta primerjava se bo uporabila za oceno , ali se lahko metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, uporabijo kot zanesljive presejalne metode. Uporaba takih presejalnih metod bi omogočila zajetje učinkov vseh estrogenih snovi s podobnimi učinki in ne samo tistih iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Opredelitev OSK v Direktivi 2000/60/ES bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi, da lahko v prihodnosti zajema tudi sprožitvene vrednosti, ki bi lahko bile določene za ocenjevanje rezultatov spremljanja, ki temeljijo na učinkih.

(11)

Obstoječe in običajne metode spremljanja za določanje kemijskega stanja vodnih teles so na splošno manj učinkovite pri ugotavljanju učinkov kompleksnih zmesi kemikalij na kakovost vode. Glede na naraščajočo ozaveščenost o pomembnosti zmesi in s tem o spremljanju na podlagi učinkov za določanje kemijskega stanja ter glede na to, da za estrogene snovi že obstajajo dovolj zanesljive metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, bi morale države članice uporabiti take metode za oceno kumulativnih učinkov estrogenih snovi v površinskih vodah v obdobju vsaj dveh let. To bo omogočilo primerjavo rezultatov, ki temeljijo na učinkih, z rezultati, dobljenimi z uporabo konvencionalnih metod za spremljanje treh estrogenih snovi iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES. Ta primerjava bi morala biti vključena v poročilo o oceni , ki ga objavi Komisija in v njem oceni, ali metode spremljanja, ki temeljijo na učinkih, zagotavljajo zanesljive in natančne podatke in se lahko uporabijo kot zanesljive presejalne metode. Uporaba takih presejalnih metod bi omogočila zajetje učinkov vseh estrogenih snovi s podobnimi učinki in ne samo tistih iz Priloge I k Direktivi 2008/105/ES . Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev Direktive 2008/105/ES, da se določi, kako lahko države članice za spremljanje prisotnosti tudi drugih snovi v vodnih telesih uporabijo metode, ki temeljijo na učinku, v pričakovanju morebitne določitve sprožitvenih vrednosti na podlagi učinka v prihodnosti. Opredelitev OSK v Direktivi 2000/60/ES bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi, da lahko v prihodnosti zajema tudi sprožitvene vrednosti, ki bi lahko bile določene za ocenjevanje rezultatov spremljanja, ki temeljijo na učinkih.

(11a)

Določiti bi bilo treba strožje mejne vrednosti, kadar zaradi standardov kakovosti podzemne vode morda ne bi bili doseženi okoljski cilji iz Direktive 2000/60/ES za povezana vodna telesa, kot se zahteva na podlagi Direktive 2006/118/ES. Dodatno bi bilo treba razširiti navedeno zahtevo na podlagi Direktive 2006/118/ES, da bi pred onesnaženjem bolj zaščitili ranljiva območja.

(12)

V oceni zakonodaje Unije o vodah (58) (v nadaljnjem besedilu: ocena) je bilo ugotovljeno, da bi bilo mogoče pospešiti postopek opredelitve in uvrstitve na seznam onesnaževal, ki vplivajo na površinske in podzemne vode, ter določitve ali revizije standardov kakovosti zanje glede na nova znanstvena spoznanja. Če bi navedene naloge izvajala Komisija, namesto da se izvajajo v  okviru rednega zakonodajnega postopka, kot je trenutno predvideno v členih 16 in 17 Direktive 2000/60/ES in členu 10 Direktive  2006/118/ES , bi se lahko izboljšalo delovanje mehanizmov nadzornih seznamov za površinske in podzemne vode, zlasti z vidika časovnega razporeda in vrstnega reda uvrstitve na seznam, spremljanja in ocenjevanja rezultatov, okrepile bi se lahko povezave med mehanizmom nadzornega seznama in pregledi seznamov onesnaževal, spremembe seznamov onesnaževal pa bi lahko hitreje upoštevale znanstveni napredek. Zaradi tega ter glede na potrebo po takojšnji spremembi seznamov onesnaževal in njihovih OSK ob upoštevanju novih znanstvenih in tehničnih spoznanj bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo Priloge I k Direktivi 2008/105/ES glede seznama prednostnih snovi in ustreznih OSK iz dela A navedene priloge ter za spremembo Priloge I k Direktivi 2006/118/ES glede seznama onesnaževal podzemne vode in standardov kakovosti iz navedene priloge.  V zvezi s tem bi morala Komisija upoštevati rezultate spremljanja snovi na nadzornih seznamih za površinske in podzemne vode. Zato bi bilo treba črtati člena 16 in 17 Direktive 2000/60/ES in Prilogo X k navedeni direktivi ter člen 10 Direktive 2006/118/ES.

(12)

V oceni zakonodaje Unije o vodah (58) (v nadaljnjem besedilu: ocena) je bilo ugotovljeno, da bi bilo mogoče pospešiti postopek opredelitve in uvrstitve na seznam onesnaževal, ki vplivajo na površinske in podzemne vode, ter določitve ali revizije standardov kakovosti zanje glede na nova znanstvena spoznanja. Zato bi bilo treba v okviru prihodnjih revizij Priloge I k Direktivi 2008/105/ES v  zvezi s seznamom prednostnih snovi in ustreznimi OSK iz dela A navedene priloge in Priloge I k Direktivi 2006/118/ES izboljšati delovanje mehanizmov nadzornih seznamov za površinske in podzemne vode, zlasti z vidika časovnega razporeda in vrstnega reda uvrstitve na seznam, spremljanja in ocenjevanja rezultatov, okrepiti bi bilo treba povezave med mehanizmom nadzornega seznama in pregledi seznamov onesnaževal, obdobje pregleda za sezname onesnaževal pa bi bilo treba prilagoditi , da bi lahko hitreje upoštevali znanstveni napredek . V zvezi s tem bi morala Komisija upoštevati rezultate spremljanja snovi na nadzornih seznamih za površinske in podzemne vode. Zato bi bilo treba črtati člena 16 in 17 Direktive 2000/60/ES in Prilogo X k navedeni direktivi ter člen 10 Direktive 2006/118/ES , hkrati pa ohraniti obveznost sprejetja ukrepov za ustavitev ali postopno odpravo odvajanja, emisij in uhajanja prednostnih nevarnih snovi .

(12a)

Sklepi preverjanja primernosti na splošno kažejo, da direktive večinoma ustrezajo svojemu namenu, vendar so izboljšave še možne, tudi s pospeševanjem ustreznega izvajanja njihovih ciljev, kar bi lahko dosegli z večjimi finančnimi sredstvi EU. V skladu z oceno je bila na podlagi direktiv doslej na splošno zagotovljena višja raven varstva vodnih teles in obvladovanja tveganja poplav.

(13a)

Pri izbiri, pregledu snovi in določanju okoljskih standardov kakovosti bi morala vsaka odločitev temeljiti na oceni tveganja ter slediti sorazmernemu, preglednemu in znanstveno utemeljenemu pristopu, pri čemer je treba upoštevati priporočila Evropskega parlamenta, držav članic in ustreznih deležnikov.

(13b)

Direktiva 2000/60/ES sicer določa pravila, ki so potrebna za povečanje količine in izboljšanje kakovosti vode, vendar je preverjanje primernosti pokazalo, da je počasen napredek pri doseganju ciljev navedene direktive med drugim mogoče pripisati nezadostnim finančnim sredstvom ter regulativni in ekološki zapletenosti, vključno s tem, da se podzemna voda z zamikom odzove na ukrepe, in v povezavi s časovnimi okviri poročanja. Ukrepi s katerimi se izboljšuje stanje vodnih teles z obnovo rek in ekosistemskih storitev, zagotavljajo finančne koristi, ki presegajo stroške, zato bi se lahko z njimi zmanjšali nepotrebni odhodki za države članice. Poleg tega je ocena pokazala pomanjkljivo izvajanje, premajhno področje uporabe in nezadostne ali neustrezne obnovitvene ukrepe, ki zagotavljajo hidrološko in ekološko povezanost  (1a) .

(15)

Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo dela B Priloge II k Direktivi 2006/118/ES s prilagoditvijo seznama onesnaževal, za katera morajo države članice razmisliti o določitvi nacionalnih vrednosti praga.

(15)

Za zagotovitev usklajenega pristopa in enakih konkurenčnih pogojev v Uniji bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo dela B Priloge II k Direktivi 2006/118/ES s prilagoditvijo seznama onesnaževal, za katera morajo države članice določiti nacionalne vrednosti praga.

(20a)

Da bi zagotovili ustrezne standarde zaščite za območja z visoko ekološko vrednostjo, ranljivostjo ali onesnaženostjo, kot so jame in kraška območja, ki vsebujejo ekosisteme, ki so posebej občutljivi na onesnaženje in so pomemben vir pitne vode, ter za nekdanja industrijska območja in druga območja, na katerih je bilo v preteklosti ugotovljeno onesnaženje, bi morala Komisija objaviti oceno kemijskega stanja takih območij in, če je primerno, podati zakonodajni predlog za ustrezno revizijo Direktive 2006/118/ES.

(21)

Za zagotovitev učinkovitega in skladnega odločanja ter za razvoj sinergij z delom, opravljenim v okviru druge zakonodaje Unije o kemikalijah, bi bilo treba Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) dati stalno in jasno opredeljeno vlogo pri določanju prednostnih snovi, ki se vključijo na nadzorne sezname in sezname snovi iz prilog I in II k Direktivi 2008/105/ES ter prilog I in II k Direktivi 2006/118/ES, ter pri oblikovanju ustreznih znanstveno utemeljenih standardov kakovosti. Odbor za oceno tveganja (RAC) in Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) agencije ECHA bi morala z dajanjem mnenj olajšati opravljanje nekaterih nalog, prenesenih na ECHA. Agencija ECHA bi morala zagotoviti tudi boljše usklajevanje med različnimi deli okoljske zakonodaje s povečanjem preglednosti v zvezi z onesnaževali na nadzornem seznamu ali razvojem vseevropskih ali nacionalnih OSK ali vrednosti praga, in sicer z javno objavo ustreznih znanstvenih poročil.

(21)

Za zagotovitev učinkovitega in skladnega odločanja ter za razvoj sinergij z delom, opravljenim v okviru druge zakonodaje Unije o kemikalijah, bi bilo treba Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) dati stalno in jasno opredeljeno vlogo pri določanju prednostnih snovi, ki se vključijo na nadzorne sezname in sezname snovi iz prilog I in II k Direktivi 2008/105/ES ter prilog I in II k Direktivi 2006/118/ES, ter pri oblikovanju ustreznih znanstveno utemeljenih standardov kakovosti. Odbor za oceno tveganja (RAC) in Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) agencije ECHA bi morala z dajanjem mnenj olajšati opravljanje nekaterih nalog, prenesenih na ECHA. Agencija ECHA bi morala zagotoviti tudi boljše usklajevanje med različnimi deli okoljske zakonodaje s povečanjem preglednosti v zvezi z onesnaževali na nadzornem seznamu ali razvojem vseevropskih ali nacionalnih OSK ali vrednosti praga, in sicer z javno objavo ustreznih znanstvenih poročil. V zvezi z oceno mejnih vrednosti za farmacevtske snovi bi morala agencija ECHA sodelovati z Evropsko agencijo za zdravila (EMA).

(23)

Zaradi boljšega vključevanja podatkovnih tokov, sporočenih EEA v skladu z zakonodajo Unije o vodah, in zlasti popisov emisij, ki jih zahteva Direktiva 2008/105/ES, s podatkovnimi tokovi, sporočenimi portalu industrijskih emisij v skladu z Direktivo 2010/75/EU in Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta  (61) , bo poročanje o evidencah v skladu s členom 5 Direktive 2008/105/ES enostavnejše in učinkovitejše. Hkrati se bo zmanjšalo upravno breme in največja delovna obremenitev pri pripravi načrtov upravljanja povodja. V povezavi z odpravo vmesnega poročanja o napredku programov ukrepov, ki se ni izkazalo za učinkovito, bo to poenostavljeno poročanje državam članicam omogočilo, da si bolj prizadevajo za poročanje o emisijah, ki jih ne zajema zakonodaja o industrijskih emisijah, vendar jih zajema poročanje o emisijah v skladu s členom 5 Direktive 2008/105/ES.

(31)

Upoštevati je treba znanstveni in tehnični napredek na področju spremljanja stanja vodnih teles v skladu z zahtevami za spremljanje iz Priloge V k Direktivi 2000/60/ES. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo podatkov in storitev tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov.

(31)

Upoštevati je treba znanstveni in tehnični napredek ter najboljše razpoložljive metode na področju spremljanja stanja vodnih teles v skladu z zahtevami za spremljanje iz Priloge V k Direktivi 2000/60/ES. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo podatkov in storitev tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov.

(31a)

Industrijske dejavnosti, povezane z energetskim prehodom, bi lahko povečale škodljive učinke na kakovost vode. Ublažitev takšnih prihodnjih učinkov, kot so spremembe naravnega toka in temperaturnih vzorcev ter onesnaženost vode, zahteva oceno vseh možnih dejavnikov, pa tudi ukrepov, ki jih je treba sprejeti za doseganje in vzdrževanje dobre kakovosti vode. Zato bi morale države članice redno ocenjevati vpliv industrijskih dejavnosti, povezanih z energijskim prehodom, na kakovost vode in Komisijo obveščati o novougotovljenih grožnjah, da se lahko nadzorni seznam ustrezno posodobi. Ocena bi morala biti zlahka dostopna javnosti, posodobitve pa bi morale biti dovoljene zunaj splošnih ciklov posodabljanja, da se zagotovijo stalne izboljšave ocen kakovosti vode.

(31b)

Komisija se je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru in sporočilu z dne 14. oktobra 2020 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah zavezala, da bo sprejela ukrepe za izboljšanje dostopa do pravnega varstva pred nacionalnimi sodišči v vseh državah članicah za državljane in okoljske nevladne organizacije, ki imajo posebne pomisleke glede skladnosti upravnih aktov, ki vplivajo na okolje, z okoljskim pravom. V tem drugem sporočilu Komisija potrjuje, da je „dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, tako prek Sodišča Evropske unije kot tudi nacionalnih sodišč kot sodišč Unije, pomemben podporni ukrep za pomoč pri zagotavljanju prehoda na podlagi evropskega zelenega dogovora in način za krepitev vloge, ki jo lahko ima civilna družba kot varuh v demokratičnem prostoru“. Te zaveze bi bilo treba uresničiti tudi na podlagi Direktive 2000/60/ES

(31c)

Kot potrjuje sodna praksa Sodišča Evropske unije  (1a) , bi bilo treba okoljskim nevladnim organizacijam in posameznikom, ki so neposredno prizadeti, zagotoviti procesno upravičenje za izpodbijanje odločitve javnega organa, ki krši okoljske cilje iz člena 4 Direktive 2000/60 ES. Da bi se izboljšal dostop do pravnega varstva v takih zadevah pred nacionalnimi sodišči po vsej Uniji ter da bi se okoljske nevladne organizacije in posamezniki, ki so neposredno prizadeti, lahko sklicevali na nacionalno pravo pri izpodbijanju odločitev, ki kršijo Direktivo 2000/60/ES, bi bilo treba določbe za zagotovitev dostopa do pravnega varstva določiti v Direktivi 2000/60/ES.

(32)

Ob upoštevanju povečanja nepredvidljivih vremenskih dogodkov, zlasti ekstremnih poplav in dolgotrajnih suš, ter znatnih onesnaženj, ki povzročajo ali poslabšajo čezmejno naključno onesnaženje, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zagotovijo takojšnje informacije o takih incidentih drugim potencialno prizadetim državam članicam in učinkovito sodelujejo s potencialno prizadetimi državami članicami, da bi ublažile učinke dogodka ali incidenta. Okrepiti je treba tudi sodelovanje med državami članicami in racionalizirati postopke za čezmejno sodelovanje v primeru bolj strukturnih, tj. nenaključnih in dolgoročnih čezmejnih zadev, ki jih ni mogoče rešiti na ravni držav članic v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES. Če je potrebna evropska pomoč, lahko pristojni nacionalni organi v skladu s členom 15 Sklepa št. 1313/2013 Evropskega parlamenta in Sveta pošljejo prošnje za pomoč Centru za usklajevanje nujnega odziva Komisije, ki bo usklajeval morebitne ponudbe pomoči in njihovo uporabo prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite (64).

(32)

Ob upoštevanju povečanja nepredvidljivih vremenskih dogodkov, zlasti ekstremnih poplav in dolgotrajnih suš, ter znatnih onesnaženj, ki povzročajo ali poslabšajo čezmejno onesnaženje, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zagotovijo takojšnje informacije o takih incidentih drugim potencialno prizadetim državam članicam in učinkovito sodelujejo s potencialno prizadetimi državami članicami, da bi ublažile učinke dogodka ali incidenta. Okrepiti je treba tudi sodelovanje med državami članicami in racionalizirati postopke za čezmejno sodelovanje v primeru bolj strukturnih, tj. nenaključnih in dolgoročnih čezmejnih zadev, ki jih ni mogoče rešiti na ravni držav članic v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES. Če je potrebna evropska pomoč, lahko pristojni nacionalni organi v skladu s členom 15 Sklepa št. 1313/2013 /EU Evropskega parlamenta in Sveta pošljejo prošnje za pomoč Centru za usklajevanje nujnega odziva Komisije, ki bo usklajeval morebitne ponudbe pomoči in njihovo uporabo prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite (64) . Ker lahko povodja segajo tudi izven ozemlja Unije, bi zagotavljanje učinkovitega izvajanja ustreznih določb za varstvo voda iz Direktive 2000/60/ES ter ustrezno usklajevanje z zadevnimi državami nečlanicami prispevalo tudi k doseganju ciljev Direktive 2000/60/ES za ta posebna vodna območja, kot je navedeno v členu 3(5) Direktive 2000/60/ES. Poleg tega bi bilo treba kot izredne dogodke obravnavati tudi oborožene konflikte, ki potekajo v neposredni geografski bližini Unije, ker imajo zelo negativen vpliv na okolje, tudi z onesnaženjem zraka, tal in vode. Ker se lahko povodja, ki jih je prizadela vojna, raztezajo znotraj meja Unije, bi si morale Komisija in države članice bolj prizadevati za ustrezno usklajevanje z zadevnimi državami nečlanicami, kot je navedeno v členu 3(5) Direktive 2000/60/ES.

(32a)

Evropsko računsko sodišče je v svojem poročilu z dne 19. maja 2021 z naslovom „Načelo ‚onesnaževalec plača‘: nedosledna uporaba v različnih okoljskih politikah in ukrepih EU“ ugotovilo, da države članice že porabijo približno 100 milijard EUR letno za oskrbo z vodo in sanitarne storitve ter da se bodo ti izdatki predvidoma povečali za več kot 25 %, da bi izpolnili cilje zakonodaje Unije o čiščenju odpadnih voda in pitni vodi, v to vsoto pa niso vključene naložbe v obnovo obstoječe infrastrukture ali doseganje ciljev iz okvirne direktive o vodah in direktive o poplavah. Poleg tega v Uniji potrošniki v povprečju plačajo približno 70 % stroškov zagotavljanja oskrbe z vodo prek vodarin, preostalih 30 % pa krije država, čeprav obstajajo velike razlike med regijami in državami članicami. Gospodinjstva v Uniji na splošno plačajo največji delež stroškov oskrbe z vodo in čiščenja odpadne vode, čeprav porabijo le 10 % vode, medtem ko gospodarski sektorji, ki najbolj obremenjujejo obnovljive vire sladke vode, najmanj prispevajo h kritju teh stroškov.

(32b)

Stroški programov spremljanja za določitev stanja površinskih in podzemnih voda se financirajo izključno iz proračunov držav članic. Ti stroški spremljanja se bodo predvidoma še povečali glede na to, da se nenehno spreminja število kemikalij, ugotovljenih v vodnem okolju, da je vedno več onesnaževal v razvoju, ki so se nedavno pojavila v vodnem okolju, da je treba nenehno izboljševati kemijske analitske metode, da bi odkrili ta onesnaževala v razvoju in nova onesnaževala ter pravilno ocenili njihov učinek na okolje, ter da je treba razviti tudi nove metode spremljanja, da bi bolje ocenili učinke zmesi kemikalij. Za kritje teh stroškov in v skladu z načelom iz člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), da mora plačati povzročitelj obremenitve, je bistveno, da proizvajalci, ki dajejo na trg Unije proizvode, ki vsebujejo snovi, ki dokazano ali potencialno negativno vplivajo na zdravje ljudi in vodno okolje, prevzamejo finančno odgovornost za ukrepe, potrebne za nadzor snovi, ki nastanejo pri njihovih komercialnih dejavnostih in se ugotovijo v površinskih in podzemnih vodah. Sistem razširjene odgovornosti proizvajalca je verjetno najprimernejši način za dosego tega cilja, saj bi omejil finančno breme za davkoplačevalce, hkrati pa bi spodbujal razvoj okolju prijaznejših proizvodov. Komisija bi morala torej predložiti oceno učinka, v kateri preuči vključitev mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca v Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES za prednostne snovi, opredeljene v skladu z Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES, ter za onesnaževala v razvoju in nova onesnaževala, vključena v nadzorni seznam v skladu z Direktivo 2006/118/ES in Direktivo 2008/105/ES. Oceni učinka se po potrebi priloži zakonodajni predlog za revizijo Direktive 2006/118/ES in Direktive 2008/105/ES.

(32c)

Spremljanje večjega števila snovi ali skupine snovi pomeni višje stroške, pa tudi, da bo potrebna večja upravna zmogljivost v državah članicah, zlasti v tistih z manj viri. Komisija bi zato morala vzpostaviti skupni evropski skupni instrument za spremljanje, namenjen upravljanju zahtev za spremljanje, kadar to zahtevajo države članice, s čimer bi se zmanjšala njihova finančna in upravna bremena. Komisija bi morala opredeliti metode delovanja instrumenta za spremljanje. Uporaba tega instrumenta bi morala biti prostovoljna in ne bi smela posegati v ureditve, ki so jih države članice že vzpostavile.

(32d)

Dokazi kažejo, da so v vodnem sektorju potrebne naložbe, pri čemer nekatere države članice nujno potrebujejo finančna sredstva EU, da bi izpolnile pravne obveznosti iz Direktive 2000/60/ES, Direktive 2008/105/ES in Direktive 2006/118/ES. Vse države članice morajo povečati svoje odhodke za vsaj 20 %, da bi dosegle standarde glede kakovosti vode EU, skupna finančna vrzel do leta 2030 pa znaša 289 milijard EUR  (1a) . Zato je treba zagotoviti zadostne finančne in kadrovske vire za izvajanje spremljanja in inšpekcijskih pregledov vodnih teles v vseh državah članicah, tudi prek ustreznih strukturnih skladov in programov Unije, pa tudi prek prispevkov zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen.

(34a)

Države članice bi morale spodbujati sinergije med zahtevami iz ustreznih direktiv, tako kar zadeva zbiranje podatkov kot uporabo digitalnih orodij, kot so tehnologije daljinskega zaznavanja ali opazovanje Zemlje (storitve programa Copernicus).

(34b)

Pristojni organi bi morali podpirati usposabljanja, programe za razvoj znanj in spretnosti ter naložbe v človeški kapital, da bi podprli učinkovito izvajanje najboljših tehnologij in inovativnih rešitev v okviru direktiv. Informacije bi morale biti dostopne v različnih nacionalnih jezikih, da bi se ustreznim lokalnim akterjem in državljanom po vsej Evropi omogočil boljši dostop do ustreznih podatkov.

(1)

v členu 1 se četrta alinea nadomesti z naslednjim:

(1)

v členu 1 , točka (e), se četrta alinea nadomesti z naslednjim:

(30a)

„Prednostne nevarne snovi“ prednostne snovi, ki so označene kot „nevarne“ na podlagi tega, da so v znanstvenih poročilih, ustrezni zakonodaji Unije ali ustreznih mednarodnih sporazumih priznane kot strupene, obstojne in se lahko kopičijo v organizmih ali da povzročajo enako raven zaskrbljenosti, kadar je ta zaskrbljenost pomembna za vodno okolje.

(30a)

„Prednostne nevarne snovi“ prednostne snovi, ki so označene kot „nevarne“ na podlagi tega, da so v znanstvenih poročilih, ustrezni zakonodaji Unije ali ustreznih mednarodnih sporazumih priznane kot strupene, obstojne in da se lahko kopičijo v organizmih (PBT), ali kot zelo obstojne in da se lahko zelo kopičijo (vPvB), ali kot obstojne, mobilne in strupene (PMT), ali kot zelo obstojne in zelo mobilne (vPvM), ali da povzročajo enako raven zaskrbljenosti, kadar je ta zaskrbljenost pomembna za vodno okolje in za katere je treba sprejeti ukrepe v skladu s členom 4(1), točka (a), točka (iv) .

(35)

„Okoljski standard kakovosti“ koncentracijo posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, usedlini ali organizmih, ki naj ne bi bila presežena, da se zavarujeta zdravje ljudi in okolje, ali sprožitveno vrednost za škodljiv učinek takega onesnaževala ali skupine onesnaževal na zdravje ljudi ali okolje, izmerjeno z ustrezno metodo, ki temelji na učinkih.“;

(35)

„Okoljski standard kakovosti“ koncentracijo posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, usedlini ali organizmih, ki naj ne bi bila presežena, da se zavarujeta zdravje ljudi in okolje, ali sprožitveno vrednost za škodljiv učinek takega onesnaževala ali skupine onesnaževal na zdravje ljudi ali okolje, izmerjeno z ustrezno in znanstveno utemeljeno metodo, ki temelji na učinkih.“;

(da)

točka 37 se nadomesti z naslednjim:

37.

„Voda za prehrano ljudi“ enako kot v Direktivi 80/778/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98 / 83/ES .

(db)

v členu 2, točka 40, se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

40.

„Mejne vrednosti emisij“ maso, izraženo z določenimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali stopnjo emisije, ki se v nobenem časovnem obdobju ali več časovnih obdobjih ne smejo preseči. Mejne vrednosti emisij se lahko določijo tudi za določene skupine, družine ali vrste snovi, zlasti tiste, opredeljene na podlagi člena 16 .

(iv)

države članice izvedejo potrebne ukrepe, da postopno zmanjšajo onesnaževanje s prednostnimi snovmi in posebnimi onesnaževali povodij ter ustavijo ali postopno odpravijo emisije, izpuste in uhajanje prednostnih nevarnih snovi.

(iv)

države članice izvedejo potrebne ukrepe, da postopno zmanjšajo onesnaževanje z izpusti, emisijami in uhajanjem prednostnih snovi in posebnih onesnaževal povodij ter ustavijo ali postopno odpravijo emisije, izpuste in uhajanje prednostnih nevarnih snovi v ustreznem roku in v vsakem primeru najpozneje 20 let po vključitvi prednostne snovi kot nevarne v del A Priloge I k Direktivi 2008/105/ES . Ta časovni okvir se uporablja ne glede na strožje roke v kateri koli drugi zakonodaji Unije, ki se uporablja;

(ba)

v točki (c) se doda naslednji pododstavek 1a:

(aa)

doda se naslednji odstavek:

(7a)

(7b)

(c)

ukrepi za vzpodbujanje gospodarne in trajnostne rabe vode, da se ne ogrozi doseganje ciljev iz člena 4;

„(c)

ukrepi za spodbujanje gospodarne in trajnostne rabe vode, tudi v kmetijstvu, da se ne ogrozi doseganje ciljev iz člena 4;“

(8a)

(9a)

(9a)

(a)

z načrti ali projekti, ki bi lahko bili v nasprotju z zahtevami člena 4, vključno s preprečevanjem poslabšanje stanja vodnih teles in zagotovitvijo dobrega stanja vode, dobrega ekološkega potenciala in/ali dobrega kemijskega stanja vode, če te zahteve že niso zagotovljene v členu 11 Direktive 2011/92/EU;

(b)

s programi ukrepov iz člena 11, načrti upravljanja povodij države članice iz člena 13(1) ter dodatnimi programi ali načrti upravljanja države članice iz člena 13(5).

(10)

(10a)

(b)

odstavek 4 se črta;

(18a)

(20)

Priloga  X se črta .

(20)

Prilogi IX in X se črtata .

(ba)

merila za ocenjevanje dobrega ekološkega stanja podzemne vode.

(aa)

v odstavku 1 se vstavi naslednji pododstavek:

(aa)

v odstavek 5 se vstavi naslednji pododstavek:

(4a)

(f)

raziskovalne projekte in znanstvene publikacije, vključno z informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, ter podatke in informacije tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca ter napredna analiza in obdelava podatkov;

(f)

raziskovalne projekte in znanstvene publikacije ter dokaze , vključno z informacijami o  vplivu materialnih in toplotnih onesnaževal ter vplivih nadzemnih in podzemnih ekstraktivnih in infrastrukturnih dejavnosti na ekosisteme podzemnih voda in ekosisteme, odvisne od podzemne vode, ter njihovo biotsko raznovrstnost, informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, pa tudi informacije in podatke, zbrane s tehnologijami daljinskega zaznavanja, opazovanjem Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorji in napravami in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih odpirajo umetna inteligenca ter napredna analiza in obdelava podatkov;

(6a)

(6b)

(6c)

(6d)

(a)

prostovoljno naravo uporabe instrumenta, ki ne posega v že vzpostavljene ureditve držav članic;

(b)

operativne postopke za države članice, ki nameravajo uporabiti instrument za spremljanje, ki med drugim zajemajo zahtevano uradno obveščanje Komisije o njihovih posebnih potrebah ali zmogljivostih za spremljanje, natančnih protokolih za upravljanje vzorcev in časovnem obdobju, v katerem nameravajo sodelovati v instrumentu;

(c)

vire financiranja, ki lahko vključujejo ustrezne strukturne sklade in programe Unije, ter prispevke zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen v skladu s členom 6ac.

(f)

raziskovalne programe in znanstvene publikacije Unije, vključno z informacijami, ki izhajajo iz tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ in/ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca , napredna analiza in obdelava podatkov;

(f)

raziskovalne programe in znanstvene publikacije Unije, vključno z  ažurnimi informacijami, ki izhajajo iz tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ in/ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo najboljše razpoložljive tehnike, ki bi lahko zajemale umetno inteligenco , napredno analizo in obdelavo podatkov;

(g)

pripombe in informacije ustreznih deležnikov.

(g)

pripombe in informacije ustreznih deležnikov , med drugim tudi nacionalnih regulativnih organov in drugih ustreznih organov .

(1a)

(4a)

(a)

tveganje, ki ga predstavljajo onesnaževala, vključno z njihovo nevarnostjo, njihovimi koncentracijami v okolju in koncentracijo, nad katero se lahko pričakujejo učinki;

(a)

tveganje, ki ga predstavljajo onesnaževala, vključno z njihovo nevarnostjo, njihovimi koncentracijami v okolju, koncentracijo, nad katero se lahko pričakujejo učinki , med drugim tudi njihovi kumulativni učinki ;

(e)

raziskovalne projekte in znanstvene publikacije, vključno z informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, ter podatke in informacije tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca, napredna analiza in obdelava podatkov.

(e)

raziskovalne projekte in znanstvene publikacije ter dokaze , vključno z informacijami o trendih in napovedih, ki temeljijo na modeliranju ali drugih napovednih ocenah, pa tudi informacije in podatke, zbrane s tehnologijami daljinskega zaznavanja, opazovanjem Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorji in napravami in situ ali znanstvene podatke, ki jih zagotavljajo državljani, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih predstavljajo umetna inteligenca ter napredna analiza in obdelava podatkov;

(7a)

(7b)

(a)

prostovoljno naravo uporabe instrumenta, ki ne posega v že vzpostavljene ureditve držav članic;

(b)

operativne postopke za države članice, ki nameravajo uporabiti instrument za spremljanje, ki med drugim zajemajo zahtevano uradno obveščanje Komisije o njihovih posebnih potrebah ali zmogljivostih za spremljanje, natančnih protokolih za upravljanje vzorcev in časovnem obdobju, v katerem nameravajo sodelovati v instrumentu;

(c)

vire financiranja, ki lahko vključujejo ustrezne strukturne sklade in programe Unije, ter prispevke zasebnega sektorja, tudi v okviru mehanizma razširjene odgovornosti proizvajalca, ko bo vzpostavljen v skladu s členom 8ba.“

(8a)

(8b)

(8c)

(8d)

(10a)

10.

Suspendirane snovi, vključno z mikro-/nanoplastiko.

10.

Suspendirane snovi, vključno z mikro-/nanoplastiko , in snovi, ki povzročajo prisotnost mikro-/nanoplastike;

(1a)