a.

uporaba konkurenčnega postopka, ki temelji na preglednih merilih za sklepanje pogodb o količinah za prostovoljno zmanjšanje povpraševanja;

b.

odsotnost kakršnih koli formalnih omejitev za čezmejno trgovino ali tokove;

c.

omejitev zadevnih spodbud na zmanjšanja povpraševanja v prihodnosti, ki presegajo tista, ki bi jih upravičenec izvedel ne glede na ukrep;

d.

takojšnje zmanjšanje skupnega končnega povpraševanja po plinu v zadevni državi članici, pri čemer se je treba izogibati zgolj prenosu povpraševanja po zemeljskem plinu.

a.

uporaba konkurenčnega postopka, ki temelji na preglednih merilih za to, da se pomoč čim bolj zmanjša;

b.

odsotnost kakršnih koli omejitev za čezmejno trgovino ali tokove;

c.

vzpostavljeni zaščitni ukrepi za preprečevanje prekomernega nadomestila;

d.

izpolnjevanje obveznosti in pogojev za napolnjenost in spodbujanje skladiščenja plina iz členov 6a do 6d Uredbe (EU) 2017/1938 (**), zlasti pogojev za podporne ukrepe iz člena 6b, odstavka (2) in (3).

a.

pomoč se dodeli najpozneje 31. decembra 2022; (*)

b.

pomoč se lahko odobri v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, davčnih (**) in plačilnih ugodnosti ali v drugih oblikah, kot so vračljiva predplačila, jamstva (***), posojila (****) in lastniški kapital, če skupna nominalna vrednost takih ukrepov ne preseže veljavne intenzivnosti pomoči in zgornjih meja. Vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

c.

pomoč, dodeljena v obliki vračljivih predplačil, jamstev, posojil ali drugih vračljivih instrumentov, se lahko pretvori v druge oblike pomoči, kot so nepovratna sredstva, če se pretvorba izvede najpozneje do 30. junija 2023;

d.

pomoč se dodeli na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom. Države članice lahko omejijo pomoč na dejavnosti v podporo določenim gospodarskim sektorjem, ki so posebej pomembni za gospodarstvo ali varnost in odpornost notranjega trga. Vendar morajo biti take omejitve zasnovane široko in ne smejo privesti do umetnega omejevanja morebitnih upravičencev;

e.

za namene tega oddelka se upravičeni stroški izračunajo na podlagi povečanja stroškov zemeljskega plina in električne energije, povezanega z rusko agresijo proti Ukrajini. Najvišji upravičeni strošek je zmnožek števila enot zemeljskega plina in električne energije, ki jih je upravičenec (*****) nabavil pri zunanjih dobaviteljih kot končni odjemalec (******) med 1. februarjem 2022 in najpozneje 31. decembrom 2022 (v nadaljnjem besedilu: upravičeno obdobje), in povečanja cene, ki jo upravičenec plača na porabljeno enoto (izmerjeno na primer v EUR/MWh), pri čemer se povečanje cene izračuna kot razlika med ceno na enoto, ki jo je upravičenec plačal v danem mesecu v upravičenem obdobju, in dvakratnikom (200 %) cene na enoto, ki jo je upravičenec plačal v povprečju v referenčnem obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (*******). Od 1. septembra 2022 količina zemeljskega plina in električne energije, ki se uporabi za izračun upravičenih stroškov, ne sme presegati 70 % upravičenčeve porabe v istem obdobju leta 2021;

f.

skupna pomoč na upravičenca ne presega 30 % upravičenih stroškov;

g.

skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne presega 2 milijonov EUR;

h.

organ, ki odobri pomoč, lahko upravičencu izplača predplačilo, če je pomoč dodeljena pred nastankom upravičenih stroškov. Pri tem se lahko organ, ki odobri pomoč, opira na ocene upravičenih stroškov, če se upoštevajo zgornje meje pomoči iz točke 52(f) in (g). Organ, ki odobri pomoč, mora naknadno preveriti ustrezne zgornje meje na podlagi dejanskih nastalih stroškov in najpozneje šest mesecev po koncu upravičenega obdobja pridobiti povrnjena vsa plačila pomoči, ki presegajo navedene zgornje meje;

i.

pomoč, dodeljena na podlagi te točke 52, se lahko kumulira s pomočjo, dodeljeno na podlagi oddelka 2.1, če se ne preseže skupni znesek 2 milijonov EUR.

a.

upravičenec je upravičen, če gre za ‚energetsko intenzivno podjetje‘ v smislu prvega dela člena 17(1)(a) Direktive 2003/96/ES (*), to pomeni, kadar nabave energentov (vključno z energenti, ki niso zemeljski plin in električna energija) znašajo najmanj 3,0 % proizvodne vrednosti (**). Na podlagi ustrezne utemeljitve, ki jo država članica predloži Komisiji za njeno oceno, se lahko proizvodna vrednost nadomesti s prometom;

b.

upravičenec je upravičen, če ima izgubo iz poslovanja (***), pri čemer mora povečanje upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v točki 52(e), znašati vsaj 50 % izgube iz poslovanja v istem obdobju;

c.

skupna pomoč ne presega 50 % upravičenih stroškov in znaša največ 80 % izgub iz poslovanja upravičenca;

d.

skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne presega 25 milijonov EUR;

e.

za energetsko intenzivnega upravičenca, ki je dejaven v enem ali več sektorjih ali podsektorjih iz Priloge I (****), se lahko skupna pomoč poveča na največ 70 % upravičenih stroškov in lahko znaša največ 80 % izgub iz poslovanja, ki jih ima upravičenec. Skupna pomoč na podjetje v nobenem trenutku ne sme presegati 50 milijonov EUR;

f.

pomoč iz točke 53 se lahko kumulira s pomočjo iz oddelka 2.1, če zgornje meje, določene v točkah 53(d) ali 53(e), odvisno od tega, kaj se uporablja, niso presežene.

a.

pomoč se dodeli za eno od naslednjega:

b.

programi podpore se lahko omejijo na eno ali več tehnologij iz točke (a), vendar ne smejo vsebovati nobene umetne omejitve ali diskriminacije (vključno z dodeljevanjem licenc, dovoljenj ali koncesij, kadar so potrebne), kot so omejitve glede na velikost projektov, lokacijo ali regionalne vidike oziroma zelo specifične (pod)vrste tehnologij v okviru ene od tehnologij iz točke (a);

c.

pomoč se dodeli v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, posojil, jamstev ali davčnih ugodnosti;

d.

pomoč se dodeli na podlagi sheme pomoči s predvidenim obsegom in proračunom;

e.

pomoč se dodeli najpozneje do 30. junija 2023, naprave pa morajo biti dokončane in delovati v 24 mesecih po datumu dodelitve oziroma v 30 mesecih po datumu dodelitve za pomoč za vetrne naprave na morju ter naprave za pridobivanje obnovljivega vodika. Če se ta rok prekorači, je treba po prvih treh mesecih zamude za vsak mesec vrniti 5 % zneska dodeljene pomoči ali ta znesek za toliko zmanjšati, po šestem mesecu pa se ta delež poveča na 10 % zneska za vsak mesec zamude, razen če je do zamude prišlo zaradi dejavnikov, na katere upravičenec do pomoči ne more vplivati in jih ni bilo mogoče razumno predvideti (***);

f.

kadar se pomoč dodeli v obliki pogodb za tekoča plačila pomoči, te pogodbe ne smejo trajati dlje kot 15 let po začetku obratovanja naprave, ki je prejela pomoč;

g.

pomoč se dodeli prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki je odprt, jasen, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih, ki so vnaprej opredeljena in ki zmanjšujejo tveganje strateških ponudb. Vsaj 70 % vseh meril za izbor, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb, mora biti opredeljenih kot pomoč na enoto varstva okolja (****) ali pomoč na enoto energije;

h.

konkurenčni postopek zbiranja ponudb ni obvezen, če je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, kolikor je dodeljena enako za vsa upravičena podjetja, ki poslujejo v istem sektorju gospodarske dejavnosti in so v zvezi s cilji ukrepa pomoči v istem ali podobnem dejanskem položaju. Poleg tega konkurenčni postopek zbiranja ponudb ni obvezen, če pomoč, dodeljena posameznemu podjetju na projekt, ne presega 20 milijonov EUR, upravičenci do pomoči pa so majhni projekti, opredeljeni na naslednji način:

Kadar se pomoč za majhne projekte ne dodeli prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, intenzivnost pomoči ne presega 45 % skupnih stroškov naložbe; Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem;

i.

določiti je treba razpisan obseg zmogljivosti ali proizvodnje, da se zagotovi dejanska konkurenčnost postopka zbiranja ponudb. Država članica mora dokazati verjetnost, da bo razpisana količina ustrezala potencialni ponudbi projektov. Pri tem se lahko sklicuje na pretekle dražbe ali na tehnološke cilje iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (*****) ali pa uvede zaščitni mehanizem za primere tveganja premalo oddanih ponudb. V primeru ponavljanja premalo oddanih ponudb v konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb mora država članica uvesti popravne ukrepe za morebitne prihodnje sheme, ki jih priglasi Komisiji za isto tehnologijo;

j.

pomoč mora biti zasnovana tako, da se ohranijo učinkovite spodbude za poslovanje in cenovni signali. Poleg tega mora biti pomoč zasnovana tako, da omogoča obravnavanje nepričakovanih dobičkov, tudi v času izjemno visokih cen električne energije ali plina, na primer z vzpostavitvijo vnaprej opredeljenega mehanizma za vračanje sredstev ali z dodelitvijo pomoči v obliki dvosmernih pogodb na razliko (******);

k.

kadar se pomoč dodeli za proizvodnjo obnovljivega vodika, mora država članica zagotoviti, da se vodik proizvaja iz obnovljivih virov energije v skladu z metodologijami, določenimi za obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, iz Direktive (EU) 2018/2001;

l.

pomoč v okviru tega ukrepa se ne sme kombinirati z drugo pomočjo za iste upravičene stroške;

m.

pomoč se lahko dodeli za naložbe, za katere so se dela začela od 20. julija 2022; za projekte, ki so se začeli pred 20. julijem 2022, se pomoč lahko dodeli, če je treba znatno pospešiti naložbe ali znatno razširiti njihov obseg. V takih primerih so do pomoči upravičeni samo dodatni stroški zaradi pospešitvenih prizadevanj ali razširitve obsega;

n.

pomoč mora upravičenca spodbuditi k izvedbi naložbe, ki je brez pomoči ne bi izvedel ali bi jo izvedel omejeno ali drugače. Komisija meni, da glede na izjemne gospodarske izzive, s katerimi se podjetja soočajo zaradi sedanje krize, na splošno velja, da bi upravičenci brez pomoči nadaljevali svoje dejavnosti brez sprememb, pod pogojem, da nadaljevanje dejavnosti brez sprememb ne pomeni kršitve prava Unije;

o.

države članice morajo zagotoviti spoštovanje načela, da se ne škoduje bistveno.

a.

pomoč se odobri na podlagi sheme pomoči s predvidenim proračunom;

b.

najvišji znesek individualne pomoči, ki se lahko dodeli na podjetje, načeloma ne sme presegati 10 % celotnega proračuna, ki je na voljo za tako shemo. Komisija lahko ob ustrezni utemeljitvi, ki ji jo predloži država članica, sprejme sheme, ki predvidevajo dodelitev posameznih zneskov pomoči, višjih od 10 % celotnega proračuna, ki je na voljo za shemo;

c.

pomoč se dodeli v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, posojil, jamstev ali davčnih ugodnosti;

d.

naložba mora upravičencu omogočiti eno ali oboje od naslednjega:

e.

kar zadeva naložbe, povezane z dejavnostmi, zajetimi s sistemom trgovanja z emisijami (ETS), pomoč vodi do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov upravičene naprave pod ustrezne referenčne vrednosti za brezplačno dodelitev iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/447 (***);

f.

pomoč se ne sme uporabiti za financiranje povečanja skupne proizvodne zmogljivosti upravičenca;

g.

kadar se pomoč dodeli za naložbo v razogljičenje industrije, ki vključuje uporabo obnovljivega vodika, mora država članica zagotoviti, da se uporablja vodik, proizveden iz obnovljivih virov energije v skladu z metodologijami, določenimi za obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, iz Direktive (EU) 2018/2001;

h.

pomoč se lahko dodeli tudi za naložbo v razogljičenje industrije, ki vključuje uporabo vodika, proizvedenega iz električne energije, in sicer v enem od naslednjih primerov:

(i)

vodik se proizvaja samo v urah, v katerih je mejna proizvodna enota na trgovalnem območju, na katerem je elektrolizator, v obdobjih za bilančni obračun, ko se porablja električna energija, obrat za proizvodnjo električne energije iz nefosilnih virov. Vodika, ki se proizvaja v urah, v katerih je mejna proizvodna enota na trgovalnem območju, na katerem je elektrolizator, v obdobjih za bilančni obračun, ko se porablja električna energija, obrat za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ni mogoče še enkrat šteti v okviru tega oddelka;

(ii)

alternativno se vodik proizvaja iz električne energije iz omrežja, elektrolizator pa proizvaja vodik enako ali manjše število ur polne obremenitve od števila ur, v katerih so mejno ceno električne energije na trgovalnem območju določili obrati za proizvodnjo električne energije iz nefosilnih virov, ki ni električna energija iz obnovljivih virov;

(iii)

alternativno mora država članica zagotoviti, da uporabljen elektrolizni vodik v življenjskem ciklu dosega prihranek emisij toplogrednih plinov v višini vsaj 70 % glede na primerjalnik za fosilna goriva, ki je 94 g CO2e/MJ (2,256 tCO2e/tH2), ter da izvira iz nefosilnih virov. Metoda za izračun emisij toplogrednih plinov, dodeljenih električni energiji, ne bi smela povzročiti povečanja porabe fosilnih goriv v skladu s cilji načrta REPowerEU. Za namene tega oddelka se lahko uporabi samo delež proizvedenega vodika v državi proizvodnje, ki ustreza povprečnemu deležu električne energije iz obratov za proizvodnjo električne energije iz nefosilnih virov, ki niso obrati za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kakor je bil izmerjen dve leti pred zadevnim letom;

i.

pomoč se dodeli najpozneje do 30. junija 2023 in je pogojena s tem, da morajo naprave ali oprema, ki se bodo financirale z naložbo, biti dokončane in v celoti delovati v 24 mesecih po datumu dodelitve oziroma v 30 mesecih po datumu dodelitve za naložbe, ki vključujejo uporabo obnovljivega vodika in elektroliznega vodika, ki izpolnjuje pogoje iz točke (h). Če se rok za dokončanje in začetek delovanja prekorači, je treba po prvih treh mesecih zamude za vsak mesec vrniti 5 % zneska dodeljene pomoči ali ta znesek za toliko zmanjšati, po šestem mesecu pa se ta delež poveča na 10 % zneska za vsak mesec zamude, razen če je do zamude prišlo zaradi dejavnikov, na katere upravičenec do pomoči ne more vplivati in jih ni bilo mogoče razumno predvideti (****). Kadar se rok za dokončanje in začetek delovanja upošteva, se lahko pomoč v obliki vračljivih predplačil pretvori v nepovratna sredstva; v nasprotnem primeru se vračljivo predplačilo povrne v enakih letnih obrokih v petih letih po datumu odobritve pomoči;

j.

pomoč se lahko dodeli za naložbe, za katere so se dela začela od 20. julija 2022; za projekte, ki so se začeli pred 20. julijem 2022, se pomoč lahko dodeli, če je treba znatno pospešiti naložbe ali znatno razširiti njihov obseg. V takih primerih so do pomoči upravičeni samo dodatni stroški zaradi pospešitvenih prizadevanj ali razširitve obsega;

k.

pomoč se ne sme dodeliti zgolj zaradi izpolnjevanja veljavnih standardov Unije (*****);

l.

pomoč mora upravičenca spodbuditi k izvedbi naložbe, ki je brez pomoči ne bi izvedel ali bi jo izvedel omejeno ali drugače. Komisija meni, da glede na izjemne gospodarske izzive, s katerimi se podjetja soočajo zaradi sedanje krize, na splošno velja, da bi upravičenci brez pomoči s svojimi dejavnostmi nadaljevali brez sprememb, pod pogojem, da nadaljevanje dejavnosti brez sprememb ne pomeni kršitve prava Unije;

m.

upravičeni stroški so razlika med stroški projekta, ki prejema pomoč, in prihranki stroškov ali dodatnimi prihodki v primerjavi s stanjem brez pomoči v življenjski dobi naložbe;

n.

intenzivnost pomoči ne sme presegati 40 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča za 10 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem, in za 20 odstotnih točk za pomoč, dodeljeno malim podjetjem. Intenzivnost pomoči se lahko poveča tudi za 15 odstotnih točk za naložbe, s katerimi se neposredne emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 55 % ali se poraba energije zmanjša za vsaj 25 % v primerjavi s stanjem pred naložbo (******);

o.

alternativno zahtevam iz točk (m) in (n) se pomoč za naložbe lahko dodeli prek konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki je odprt, jasen, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih, ki so vnaprej opredeljena in ki zmanjšujejo tveganje strateških ponudb. Vsaj 70 % vseh meril za izbor, ki se uporabljajo za razvrščanje ponudb, mora biti opredeljenih kot pomoč na enoto varstva okolja (na primer EUR na tono zmanjšanja emisij CO2 ali EUR na enoto prihranjene energije). Proračun v zvezi s postopkom zbiranja ponudb mora biti zavezujoča omejitev v smislu, da je mogoče pričakovati, da vsi ponudniki ne bodo prejeli pomoči;

p.

shema mora biti zasnovana tako, da omogoča obravnavanje nepričakovanih dobičkov, tudi v času izjemno visokih cen električne energije ali zemeljskega plina, z vzpostavitvijo vnaprej opredeljenega mehanizma za vračanje sredstev;

q.

pomoč iz tega oddelka se ne sme kombinirati z drugo pomočjo za iste upravičene stroške.