This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022XC0304(04)
Publication of a communication of approval of a standard amendment to a product specification for a name in the wine sector referred to in Article 17(2) and (3) of Commission Delegated Regulation (EU) 2019/33 2022/C 104/11
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 2022/C 104/11
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 2022/C 104/11
PUB/2021/1019
UL C 104, 4.3.2022, pp. 20–27
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
4.3.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 104/20 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(2022/C 104/11)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT
„Côtes de Thau“
PGI-FR-A1229-AM01
Datum obvestila: 6. december 2021
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Organoleptični opis vin
Točka 3.3 o organoleptičnem opisu vin poglavja I specifikacije proizvoda je bila dopolnjena tako, da so natančneje opredeljene barva in organoleptične lastnosti vin.
Te spremembe so bile vključene v točko o opisu vin tega enotnega dokumenta.
2. Geografsko območje
V točki 4 poglavja I specifikacije proizvoda je bilo geografsko območje razširjeno na devet sosednjih občin v departmaju Hérault. Sedanje geografsko območje sestavlja šest občin departmaja Hérault: Agde, Castelnau de Guers, Florensac, Marseillan, Pinet in Pomerols. Razširjeno je na devet občin, ki ležijo na severovzhodu departmaja in mejijo na sedanje območje. Te občine so bile vključene v območje v neposredni bližini: Balaruc les Bains, Balaruc le Vieux, Bouzigues, Frontignan, Loupian, Mèze, Poussan, Sète in Villeveyrac.
Namen zahteve je povečati skladnost geografskega območja ZGO okrog lagune Thau z elementi iz načrta urejanja in upravljanja voda v laguni Thau (Schéma d’Aménagement et de Gestion des Eaux du bassin de Thau – SAGE). Gre za prispevno območje z zmernim sredozemskim podnebjem. Z razširitvijo ZGO „Côtes de Thau“ se bo okrepila povezava z geografskim območjem in izboljšala geografska prepoznavnost ZGO. Ta geografska enota je skladnejša in enotna po podnebju (zmerno sredozemsko), značilnostih podtalja in človeški skupnosti.
Ta sprememba je vključena v točko enotnega dokumenta o razmejenem geografskem območju.
3. Območje v neposredni bližini
V točki 4 poglavja I specifikacije proizvoda je območje v neposredni bližini bolje opredeljeno in osredotočeno na občine, ki mejijo na geografsko območje in v katerih je bila uporaba dejansko opažena.
Ta sprememba je vključena v točko enotnega dokumenta o dodatnih pogojih – izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju.
4. Trsni izbor
V točki 5 poglavja I specifikacije proizvoda je bil posodobljen seznam sort vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo vin z ZGO „Côtes de Thau“. Organizacija za zaščito in upravljanje želi iz specifikacije proizvoda izključiti 15 sort vinske trte, ki se pri proizvodnji vina ne uporabljajo in na geografskem območju niso zasajene. Izključene so naslednje sorte vinske trte: chasselas B, chasselas rose Rs, chambourcin N, couderc noir N, danlas B, jurançon blanc B, landal N, lival N, maréchal foch N, mondeuse N, müller-thurgau B, ravat blanc B, rayon d’or B, rubilande Rs in valérien B.
Ta sprememba je vključena v točko enotnega dokumenta o glavnih sortah vinske trte.
5. Povezava z geografskim območjem
V del 7.1 o posebnostih geografskega območja točke 7 poglavja I specifikacije proizvoda so dodana pojasnila o tem, da geografsko območje ZGO obsega 15 občin v departmaju Hérault na severovzhodni meji, polkrožno razporejenih okrog lagune Thau.
Dopolnjena je tudi točka 7.3 o vzročni povezavi za okrepitev prikaza vzročne povezave, ki temelji na povezavi med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda. Vinogradi Côtes de Thau s starodavno tradicijo že dolgo izstopajo z vinogradniško proizvodnjo, usmerjeno v bela vina. Izpostavljenost in podnebje tega območja, ki se opira na okolico lagune Thau, sta pod sredozemskim vplivom, ki je posebej ugoden za vinsko trto. Pogosto prepustna tla so sestavljena iz zmesi peska, melja, gline in apnenca, kar omogoča globoko ukoreninjenje vinske trte, vinom pa obenem daje sadnost in svežino.
Te spremembe so vključene v točko enotnega dokumenta o razmejenem geografskem območju.
6. Pogoji za predstavitev in označevanje
V točko 8 specifikacije proizvoda o pogojih za predstavitev in označevanje je vključeno pravilo o označevanju v skladu z evropsko zakonodajo, da se omeji navajanje sorte vinske trte in dopolnilnega geografskega imena „Cap d’Agde“, ki ga določa specifikacija proizvoda, ob navedbi imena „Côtes de Thau“. Ta pogoj o označevanju omogoča okrepitev in ohranitev prepoznavnosti imena ZGO.
7. Organ, pristojen za nadzor
Poglavje III specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Thau“ je dopolnjeno s kontaktnimi podatki nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité), ki je organ, pristojen za nadzor. Nadzor v imenu inštituta INAO opravi nadzorni organ CERTIPAQ.
Ta sprememba je vključena v točko enotnega dokumenta o podrobnih informacijah o organu, pristojnem za nadzor.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Côtes de Thau
2. Vrsta geografske označbe
ZGO – zaščitena geografska označba
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
4. Opis vina
1. Analitski opis
KRATEK OPIS
Zaščitena geografska označba „Côtes de Thau“ se uporablja za mirna in kakovostna peneča rdeča, rosé in bela vina.
Pri mirnih vinih so največji delež skupnega alkohola ter (najnižje ali najvišje) vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida določeni v zakonodaji Unije.
Pri kakovostnih penečih vinih so najmanjši delež dejanskega alkohola, največji delež skupnega alkohola ter (najnižje ali najvišje) vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin, skupnega žveplovega dioksida in ogljikovega dioksida določeni v zakonodaji Unije.
Vsebnost hlapnih kislin za vina, ki vsebujejo najmanj 45 gramov fermentirnih sladkorjev (glukoze + fruktoze) na liter, je izjemoma določena s skupnim odlokom ministra za potrošnjo in ministra za kmetijstvo.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
9 |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
2. Organoleptični opis
KRATEK OPIS
Za proizvedena vina sta značilna zlasti intenzivna aroma in uravnotežen okus s svežino.
Bela vina so običajno sijoče svetlo rumene barve, ki ustreza bledo zlati barvi. Pri okusu se najprej zaznajo note citrusov in veliko svežine. V zatonu, ki se razvije v včasih citrusne in/ali eksotične ali nekoliko amil alkoholne note, se lepo ohranja aroma, včasih s pridihom mineralnosti.
Vina rosé imajo kristalen videz, njihove barve pa segajo od bledo breskovo rožnate do škrlatno vijoličastih odsevov. Razvijejo diskreten in prefinjen vonj po rdečem jagodičju. Njihov prvi okus je pristen in živahen z aromami drobnega rdečega jagodičja, zaton pa včasih spominja na kiselkast bonbon. Običajno imajo dolg pookus in v njih je čutiti prijetno svežino.
Rdeča vina so temno rdeče barve z intenzivnimi odsevi. V njihovem močnem vonju se note po rdečem jagodičju prepletajo z vonjem po tamkajšnjih garigah. Za vina je značilen mehak in svež prvi okus na osnovi zrelega sadja.
Kakovostna peneča vina imajo drobne in elegantne mehurčke, ki jih spremlja prijetna svežina s cvetličnimi ali sadnimi aromami sort, uporabljenih v zvrsti.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
5. Enološki postopki
5.1. Posebni enološki postopki
1. Posebni enološki postopek
Pri enoloških postopkih se za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
5.2. Največji donosi
1. Vina rosé in bela vina
120 hektolitrov na hektar
2. Rdeča vina
110 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, vinifikacija in obdelava vina z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Thau“ potekajo na ozemlju naslednjih občin v departmaju Hérault:
Agde, Balaruc-les-Bains, Balaruc-le-Vieux, Bouzigues, Castelnau-de-Guers, Florensac, Frontignan, Loupian, Marseillan, Mèze, Pinet, Pomerols, Poussan, Sète in Villeveyrac.
7. Glavne sorte vinske trte
|
|
Alicante henri bouschet N |
|
|
Alphonse lavallée N |
|
|
Altesse B |
|
|
Aramon N |
|
|
Aramon blanc B |
|
|
Aramon gris G |
|
|
Aranel B |
|
|
Arinarnoa N |
|
|
Auxerrois B |
|
|
Baco blanc B |
|
|
Cabernet franc N |
|
|
Cabernet-sauvignon N |
|
|
Caladoc N |
|
|
Cardinal Rg |
|
|
Carignan N |
|
|
Carignan blanc B |
|
|
Carmenère N |
|
|
Chardonnay B |
|
|
Chasan B |
|
|
Chenanson N |
|
|
Chenin B |
|
|
Clairette B |
|
|
Clairette rose Rs |
|
|
Clarin B |
|
|
Colombard B |
|
|
Counoise N |
|
|
Egiodola N |
|
|
Gamay N |
|
|
Gamay de chaudenay N |
|
|
Gewurztraminer Rs |
|
|
Grenache N |
|
|
Grenache blanc B |
|
|
Grenache gris G |
|
|
Gros manseng B |
|
|
Lledoner pelut N |
|
|
Marsanne B |
|
|
Marselan N |
|
|
Mauzac B |
|
|
Merlot N |
|
|
Meunier N |
|
|
Muscadelle B |
|
|
Muscardin N |
|
|
Négrette N |
|
|
Parrellada B |
|
|
Petit manseng B |
|
|
Petit verdot N |
|
|
Pinot gris G |
|
|
Pinot noir N |
|
|
Piquepoul blanc B |
|
|
Piquepoul gris G |
|
|
Piquepoul noir N |
|
|
Portan N |
|
|
Riesling B |
|
|
Roussanne B |
|
|
Savagnin rose Rs |
|
|
Sciaccarello N |
|
|
Semillon B |
|
|
Servant B |
|
|
Seyval B |
|
|
Sylvaner B |
|
|
Tannat N |
|
|
Tempranillo N |
|
|
Terret blanc B |
|
|
Terret gris G |
|
|
Terret noir N |
|
|
Ugni blanc B |
|
|
Verdelho B |
|
|
Villard blanc B |
|
|
Villard noir N |
|
|
Viognier B |
8. Opis povezave
Geografsko območje zaščitene geografske označbe „Côtes de Thau“ obsega 15 občin v departmaju Hérault, polkrožno razporejenih okrog lagune Thau.
Sredozemsko morje, laguna, plaže in gariga ustvarjajo na tem območju izvirno naravno enoto, ki je temelj tamkajšnjega gospodarstva in življenjskega sloga. Laguna Thau, ki določa ritem pokrajine in podnebja, je pred Sredozemskim morjem zaščitena z lagunskim pasom, imenovanim lido, na katerem se goji vinska trta. Tla z običajno rahlo, peščeno-ilovnato do glinasto-ilovnato teksturo z malo kamenja so rdeče do bež barve in razmeroma globoka. Za podnebje so značilni dokaj obilno jesensko in zimsko deževje ter redke poletne padavine, ki so včasih nevihtne, vendar na srečo izravnane z morskimi vetriči, ki zmanjšujejo izhlapevanje in tveganje za vodni stres. Letna količina padavin znaša 600 mm. Bistven je vpliv lagune Thau, ki je pravo notranje morje, dolgo 20 kilometrov.
V tem vodnem okolju je ostro sredozemsko podnebje omiljeno z blagimi temperaturami, ki so še posebej ugodne za zorenje belih sort vinske trte.
Ta naravna dediščina je tesno povezana z gospodarskimi vidiki ozemlja, zlasti turizmom (kopališki, termalni, naturistični itd.), vinogradništvom, gojenjem lupinarjev ali ribolovom.
V potrošniških trendih je opaziti razvoj v prid svežim in sadnim belim vinom, območje vin z označbo „Côtes de Thau“ pa je posebej prilagojeno proizvodnji tovrstnih vin. To geografsko območje ima ugodne podnebne in talne razmere za počasno zorenje belih sort vinske trte.
Mirna vina, ki se proizvajajo na območju zaščitene geografske označbe „Côtes de Thau“, so bela, rosé in rdeča. V tej regiji obstaja prava tradicija proizvodnje suhih belih vin, zaščitena geografska označba „Côtes de Thau“ pa je ena redkih, v kateri delež belih vin v primerjavi z rdečimi prevladuje.
Čeprav je tradicionalna sorta vinske trte še vedno terret B, je tu mogoče najti tudi sorte iz različnih francoskih regij, ki imajo velik aromatični in kakovostni potencial.
Vinogradi Côtes de Thau s starodavno tradicijo že dolgo izstopajo z vinogradniško proizvodnjo, usmerjeno v bela vina. Izpostavljenost in podnebje tega območja, ki se opira na okolico lagune Thau, sta pod sredozemskim vplivom, ki je posebej ugoden za vinsko trto. Pogosto prepustna tla so sestavljena iz zmesi peska, melja, gline in apnenca, kar omogoča globoko ukoreninjenje vinske trte, vinom pa obenem daje sadnost in svežino.
Vinogradniki so to proizvodnjo razvili v smeri svežih in aromatičnih vin, pri čemer so izkoristili vso sodobno tehnologijo za nežno stiskanje in obvladovanje temperatur.
Vina z ZGO „Côtes de Thau“, ki so izraz zelo posebnega podnebja okrog lagune Thau, se s svojo značilno svežino zato izjemno dobro ujemajo z lokalno proizvodnjo morskih sadežev.
Z obsežno proizvodnjo rdečih vin in vin rosé so se vinogradniki nato znali prilagoditi zahtevam trgov zunaj lagune Thau.
Z ustreznimi tehnikami si tudi prizadevajo ohraniti zelo pomembno biotsko raznovrstnost svojega ozemlja. Sodelujejo v programu Bassin de Thau, ki so ga vzpostavili državni organi in generalni svet s podporo Evropske komisije.
Laguna Thau je kompleksno in privlačno okolje. Zato lahko prednostno podpira resnično izobraževanje o okolju. Vinogradniki se tej tematiki prilagajajo z razvojem praks, ki spoštujejo biotsko raznovrstnost okolice.
Laguna je pomembna turistična znamenitost, kjer kopanje, vodni športi, ribolov, raziskovalni sprehodi, obiski objektov za gojenje lupinarjev in Cap d’Agde, ki ga vsako leto obišče več sto tisoč turistov, pomembno prispevajo k slovesu vin s thaujskih gričev.
Prihodnost vinogradništva je tesno povezana s tem vprašanjem. Vinogradniki obstajajo zaradi zelo tesne povezave z laguno Thau, varstvo tega privilegiranega naravnega okolja pa je temelj, ki omogoča razvoj zaščitene geografske označbe in utrditev njenega slovesa v tem bogatem in kompleksnem okolju.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Thau“, zajema naslednje sosednje občine geografskega območja: Montagnac, Saint Pons de Mauchiens, Saint Pargoire, Plaissan, Cournonterral, Montbazin, Gigean, Vic la Gardiole, Saint Thibery, Pézenas, Nézignan l’Evèque, Bessan, Vias, Aumes in Cazouls d’Hérault.
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Zaščitena geografska označba „Côtes de Thau“ je lahko dopolnjena z izrazoma „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino).
Na etiketi je naveden logotip ZGO Evropske unije, navedba „zaščitena geografska označba“ pa je nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).
Zaščitena geografska označba „Côtes de Thau“ je lahko dopolnjena z imenom ene ali več sort vinske trte.
Navedba ene ali več sort vinske trte mora biti izpisana tik pod imenom zaščitene geografske označbe „Côtes de Thau“ s črkami, ki niti po višini niti po širini ne presegajo polovice velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene geografske označbe.
Zaščitena geografska označba „Côtes de Thau“ je lahko dopolnjena z manjšo geografsko enoto „Cap d’Agde“.
Velikost črk za navedbo manjše geografske enote „Cap d’Agde“ niti po višini niti po širini ne presega velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene geografske označbe „Côtes de Thau“.
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-2cf1f3e1-6ab1-45ea-9fbb-0371f556cb1f